Delovanje kmečke zveze in mladine v naši občini
V poletnem času smo tudi v naši občini pričeli z uslanavljanjem krajevnih slovenskih kmečkih zvez (SKZ). Lepo nam je uspela kmečka tribuna na Dobrovi. Kar tam smo ustanovili krajevno podružnico — SKZ Polho-grajskih dolomitov ob prisotnosti predsednika republiške SKZ Ivana Omana. Sledile so v Podpeči (14. avgusta) in sicer SKZ Krim —Barje, ki obsega KS Preserje, Notranje Go-rice, Vnanje Gorice in Brezovico. 15. avgusta je biJa kmečka tribuna v Velikih Laščah za KS Rob, Turjak in Velike Lašče. Tudi na teh dveh tribunah je bil prisoten Ivan Oman. Ve-Ija podčrtati, da so bili ti ustanovni občni zbori kar številčno obiskani. Na Dobrovi je bilo preko 200 Ijudi, v Podpeči 150 in v Velikih Laščah med 150 in 200.                  -  ->¦'-.
Sklepi sojasni
Na seji iniciativnega odbora za ustanovitev podružnice SKZ za občino Ljubljana Vič-Rudnik smo obravnavali tudi povsem določe-ne probleme in pokazalo se je, da vsa področja naše občine na kmetijskem področju tarejo zelo sorodne ali celo enake težave. To se je pokazalo tudi na tribunah. Sklenili smo:
-   vrniti je treba arondirano zemljo, ki ni v laslni obdelavi (zadruge, družbena posestva) po dostopni ceni kmetom
-   na novu določiti območja - kvalitete in težavnosti    obdelave    kmetijskih    zemljišč — s tem so povezane ustrezne premije — po-sebno za katastrske občine Horjul. Zaklanec in Podolnica
-   na kmetijskih področjih bo treba poseb-no kmečke otroke bolj vzgajati v Ijubezni do zemlje in kmetijstvu namenjati več časa - te-oriji in praksi v osnovnih solah
-   na nekalcrih področjih so zelo potrebne ureditve kmetijskih zemljišč
-   posebno      področje      Velikih      Lašč 300-400 ha; za horjulsko dolino pa pošten zaldjiiček teh ureditev kmetijskih zemljišč,
-   »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje« — za-kon o kmetijskih zemljiščih naj ne bo le na papirju
-   »lovski monopol« - v nebo vpijoč pro-blem z divjadjo; dilema ali žival ali človek
-   »monopol nad prometom z lesom« in biološki prispevek od kmečkega lesa naj se vrača nazaj v kmečke gozdove
-   kmelje nimajo besede pri prostorskem planiranju — pozidava najboljših kmetijskih zemljišč, vodni zadrževalnik Božna,...
-    KADAR SE GOVORI O KMETU-STVU NA OBČINI ALI NA KRAJEVNI SKUPNOSTI mora biti nujno vabljen pred-stavnik SKZ
Slovenska kmečka zveza (na ravni republi-ke) je zaenkrat registrirana na osnovi Zakona o društvih, tako da je uradno društvo, čeprav se imenuje Zveza. To ni Zveza društev kot je n. pr. Planinska zveza, Turistična zveza, itd., ampak je eno društvo - pravzaprav stanovska zveza, ki ima svoje regijske, občinske in kra-jevne podružnice. Zaenkrat še ni zakonsko možno, da bi bila Socialistična zveza res zveza posameznih zvez občanov, v katere bi se po svojih interesih združevali. Ker regijske, ob-činske in krajevne podružnice SKZ niso samo-stojna društva kot npr. Planinsko društvo Šentjošt ali Kulturno-prosvetnoi društvo Do-brova, ki imata svoja pravila in morata biti posebej registrirana na Upravi za notranje zadeve, pa posameznim podružnicam SKZ ni-so potrebna pravila in registracija. Potreben jim je le poslovnik delovanja. So pa opravljene neposredne volitve upravnih odborovv krajev-nih in občinskih podružnic SKZ. Za občni zbor SKZ na ravni republike pa naj bi prišel
po en zastopnik na vsakih 200 članov.
Upravni odbor podružnice SKZ za občino
Ljubljana Vič-Rudnik in njegov predsednik je bil izvoljen na seji v četrtek 8. septembra lelos. Sejo sem vodil kot predsednik iniciativ-nega odbora za ustanovitev podružnice SKZ za našo občino. Predlagal sem, da naj bi imela občinska podružnica v upravnem odboru po dva člana upravnih odborov krajevnih podruž-nic SKZ na področju naše občine. Za sedaj imamo tri krajevne podružnice: Krim-Barje. Polhograjski dolomiti in Velike Lašče. Priča-kujemo še ustanovitev podružnice na področju med Krim-Barjem in Velikimi Laščami, top je na področju Iga. Tako bi imel upravni od-' bor občinske podružnice 8 članov in še pred-sednika iz ene izmed krajevnih podružnic, ka-teri bi bil pač izvoljen. Za začasnega predsed-nika podružnice SKZ za področje občine Ljubljana Vič-Rudnik je bil izvoljen Vinko Zibelnik iz Hrastenic pri Polhovem Gradcu. Začasnega predsednika sem omenil zato, ker bodo predvidoma januarja - torej čez nekaj mesecev prvi redni občni zbori krajevnih po-družnic SKZ in tu bodo bodisi potrjeni ali na novo izvoljeni - seveda neposredno - uprav-ni odbori teh podružnic. Začasni predsednik krajevne podružnice SKZ Polhograjskih dolo-mitov je Alojz Kavčič iz Horjula, predsednik krajevne podružnice Krim-Barje je Jože Re-par iz Preserja, predsednik krajevne podružni-ce iz Velikih Lašč pa Milan Tekavec iz Velike-ga Osolnika.
Dve podružnici kmečke mladine
Zveza slovenske kmečke mladine - ZSKM
-   (kot gibanje v okviru ZSMS) je, kot je ZSMS zaslužna, da je s svojo problemsko konferenco v Žalcu o kmetijstvu omogočila, da je ZSKM sploh lahko začela delovati, tako je ZSKM omogočila, da je prišlo do ustanovi-tve SKZ v Unionu. Po Unionu se je ZSK posvetila predvsem ustanavljanju podružnic Slovenske kmečke zveze; svoje podružnice je ustanovila, kjer jih je, bolj mimogrede. Tako tudi na Viču nismo od začetka kaj dosti razmi-šljali o ustanovitvi podružnice ZSKM. Ker je bilo pa na tribunah veliko mladih in ker je v tej mladi generaciji precej dijakov in študentov agronomije, smo se odločili ustanoviti hkrati s Kmečko zvezo tudi krajevne in občinsko podružnico ZSKM. Ustanovili smo dve kra-jevni podružnici kmečke mladine. Predsednik
-  začasni - krajevne podružnice ZSKM Pol-hograjskih dolomitov je Janez Koprivec iz Brezij pri Dobrovi, začasni predsednik krajev-ne podružnice ZSKM Krim-Barje je Jože Novak iz Plešivice. Področji Iga in Velikih Lašč pa zaenkrat še nimata ustanovljenih kra-jevnih podružnic ZSKM. Upravni odbor po-družnice ZSKM v občini Ljubljana Vič-Rud-nik naj bi tudi imel po dva člana iz upravnih odborov krajevnih podružnic, tako da bi imel skupaj 8 članov in predsednika. Za začasnega predsednika podružnice ZSKM v občini Ljub-ljana Vič-Rudnik so predlagali mene. Ta »za-časni« pomeni mandat do prvega rednega obč-nega zbora, ki bo predvidoma januarja, torej čez nekaj mesecev.
Mislim, da je pametno, da ZSKM zaživi povsod po terenu, kjer še ni, kajti glede na to, kolikšno vlogo je odigrala na nivoju republi-ke, lahko in mora še marsikaj postoriti po tem prelepem slovenskem podeželju.
Članarina je enotna za obe zvezi in sicer je 5.000 - din (ali 500 starih jurjev) na hišno številko, potem pa, če je pri hiši več članov. še 100 starih »jurjev« na vsakega družinskega člana.
PAVEL ŽAKELJ