Aktualno Slovenija • Uredba EU: v • Vi • • 1 • V • 1 cricki in ličinke hroščev kmalu v kruhu, čokoladi... O Stran 2 i i i Štajerski Politika Ormož • Višji stroški za vodo, kanalizacijo in smeti Ptuj, torek, 17. januarja 2023 Letnik LXXVI • št. 5 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,70 EUR Aktualno Sv. Tomaž • Vrvico prerezali že septembra, a lekarna še vedno zaprta Politika Trnovska vas • Dražji vrtec: »Ufff, to bo zdaj boleče« O Stran 4 Podravje Ptuj • V bolnišnici bi potrebovali osem milijonov evrov O Stran 8 Podjetništvo Haloze • Do spleta in sveta najprej Stoperčani O Stran 9 Ljudje in dogodki Videm • Mačji hotel bo zaživel še pred poletjem Šport Nogomet • Gašper Pečnik: »Pokam od veselja« O Stran 13 Podravje • Vsesplošna kriza bo najverjetneje izbruhnila komaj letos Družine morajo preživeti z le 1.000 evri na mesec V Območnem združenju RK opozarjajo, da so med vlagatelji prošenj za pomoč tudi družine z otroki, kjer sta oba starša zaposlena, njihovo število pa se povečuje. »Žalostno je, da ljudje ne morejo dostojno živeti s svojim o stran 3 poštenim delom. Nekatere družine razpolagajo s komaj 1.000 evri na mesec,« pravi Marjana Cafuta. i i i I Več na strani 2. O Stran 11 V središču • Na nov avto kupec čaka tudi leto dni Aktualno • Vlada kot Božiček z bomboni, a ne za vse Vi -v H M ''' ' 4»x t4-; <* .\v \ . ^ L t 1 ' A i Foto: CG 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Haloze • Vsesplošna kriza bo najverjetneje izbruhnila komaj letos Nekatere družine morajo shajati s komaj tisoč evri na mesec V Območnem združenju RK Ptuj deluje 26 občinskih in krajevnih organizacij. Njihova vloga je zelo pomembna, saj dobro poznajo razmere na terenu, predvsem pa družine v stiski ter starejše krajane in posameznike, ki so potrebni pomoči. Med drugim nekajkrat na leto organizirajo tudi delitev hrane. Na ta način pomagajo vsem tistim, ki iz različnih razlogov ne morejo priti do Ptuja. Na območju haloških občin je bilo v lanskem letu razdeljenih nekoliko manj paketov hrane kot v letu 2021. »To pripisujemo predvsem povečanju zaposlovanja na našem območju. Posledično je v letu 2022 k nam prišlo manj ljudi, saj so lahko s svojim zaslužkom krili svoje osnovne življenjske potrebe. Pričakujemo pa, da se bo kriza pokazala komaj v tem letu,« je povedala Marjana Cafuta, sekretarka OZ RK Ptuj. Ljudje so do sedaj še nekako zmogli plačevati položnice za elektriko in ogrevanje, stroški so bili nižji tudi zaradi mile zime. Sedaj pa se na vseh področjih napovedujejo podražitve. Do paketov niso upravičeni samo ljudje z odločbami Centra za socialno delo, ampak tudi vsi tisti, ki s svojimi mesečnimi prihodki ne morejo preživeti. Treba pa je oddati vlogo na OZ RK Ptuj skupaj z dokazili o prihodkih; komisija pa nato odloči, kolikokrat na leto bodo vlagatelju zmogli pomagati. Večino hrane dobijo iz Evropske unije, nekaj pa je kupijo tudi sami. Že vrsto leto opozarjajo, da so med vlagatelji tudi družine z otroki, kjer sta oba Stanko lvančič, predsednik Krajevne organizacije RK Zavri Zbiranje sredstev za šolski sklad je bilo uspešno V KO RK Zavrč in Cirkulane so se letos skupaj z osnovno šolo pridružili nacionalnemu projektu Drobtinica. Učenci so na stojnicah ponujali izdelke, ki so jih darovali občani ali mimoidoči. Lani so bili še posebej radodarni završki čebelarji. V Zavrču jim je za šolski sklad uspelo zbrati 600, v Cirkulanah pa okoli 700 evrov. Oboji se trudijo za promocijo krvodajalstva. Vsako leto v svoje vrste na posebni svečanosti sprejmejo učence drugega razreda. starša zaposlena, njihovo število pa se v zadnjem času celo povečuje. »Žalostno je, da ljudje ne morejo dostojno živeti s svojim poštenim delom. Če odštejemo povračilo stroškov za malico in prehrano, nekatere družine razpolagajo s V krajevnih organizacijah RK so lani organizirali več delitev hrane v rinfuzi in prehrambnih paketov. Število razdeljenih paketov hrane po občinah komaj 1.000 evri na mesec. S tem denarjem pa petčlanske družine ne moreš preživljati,« je poudarila Cafutova. Trenutno imajo hrane dovolj za okoli 1.000 ljudi, količine so zaradi napovedanih podražitev nekoliko povečali. Leto 2022 2021 2020 2019 2018 Cirkulane 801 959 1.065 966 707 Zavrč 502 586 659 656 555 Videm 1.391 1.603 1.827 1.536 1.342 Podlehnik 663* 605 647 557 579 Žetale 449 604 656 692 623 Majšperk 1.011 1.017 1.018 976 918 Vir: OZ RK Ptuj *Število paketov v Podlehniku je v letu 2022 višje zaradi beguncev. Prostovoljci RK napovedujejo, da se bodo letos stiske poglobile. Trenutno je v skupni bazi Območnega združenja RK Ptuj je več kot 7.000 različnih prejemnikov pomoči. V Zavrču razdelili hrane za 240 oseb Člani Krajevne organizacije RK Zavrč so v lanskem letu organizirali tri delitve hrane iz EU-pomoči. Ena oseba predvidoma prejme: dva kilograma moke, dva zavitka testenin, liter olja (240 litrov), kilogram riža, šest litrov mleka, konzervo fižola in štiri konzerve pelatov. Skupno so pripravili in razdelili hrane za 240 oseb, ljudje pa se še vedno najbolj razveselijo mleka. »V zadnjih letih se stiske v naših krajih ne povečujejo. Se pa zelo bojimo, kaj bo prineslo letošnje leto, veliko družin je namreč na meji preživetja. Na našem seznamu je največ starejših ljudi, ki imajo izjemno nizke pokojnine. Ko plačajo položnice, jim za hrano ostane bore malo. Naša prednost je, da večina ljudi še kuri na drva, hrano pa si lahko čez leto pridelajo na vrtovih,« je povedal predsednik Stanko Ivančič in dodal, da bi marsikdo še lahko prišel po hrano, vendar si zaradi sramu ne upa. Družine z otroki največkrat napotijo na Ptuj, kjer so delitve hrane pogostejše, prav tako imajo na voljo večje količine. Pred veliko nočjo in božično-novoletnimi prazniki so dodatno razdelili še 40 prehrambnih paketov. Po podatkih OZ RK Ptuj so lani med ljudi iz Zavrča razdelili 502 paketa hrane, kar je nekoliko več, kot so zabeležili prostovoljci KO RK Zavrč. Skupne količine hrane iz EU, ki so jo razdelili v Zavrču: 480 kg moke, 480 paketov testenin, 240 litrov olja, 240 kilogramov riža, 1.440 li- trov mleka, 240 konzerv fižola in 960 konzerv pelatov. Nekateri posamezniki raje gredo po hrano na Ptuj, kjer jih nihče ne pozna. Se je pa število razdeljenih paketov v primerjavi z letom 2021 znižalo za okoli 16 odstotkov. Dernikovič: » Stiske se bodo letos poglobile« Tudi v občini Cirkulane so številke v primerjavi z letom 2021 nižje, in sicer za okoli 20 odstotkov. Nekaj ljudi je umrlo, nekaterim pa je uspelo najti zaposlitev. Delitev hrane so v stari večnamenski dvorani organizirali aprila, junija in oktobra. Skupno so razdelili hrane v rinfuzi za 255 oseb in še dodatno 30 pre-hrambnih paketov. Po besedah predsednika Zorana Dernikoviča se bodo v tem letu stiske prav gotovo poglobile, več ljudi bo zdrsnilo pod prag revščine. K njim prihajajo po hrano zelo različni ljudje, veliko je starejših, mamic samohranilk, pa tudi družin z več otroki. Prostovoljci RK iz haloških občin bodo poskušali tudi v prihodnje na terenu odkrivati ljudi v stiski in jim pomagati. Nihče izmed ljudi danes ne bi smel biti lačen, še najmanj pa otroci. Estera Korošec Foto: EK Foto: CG Foto: CG Slovenija • Evropska unija z uredbo odobrila ličinke hroščev v hrani Črički in ličinke hroščev kmalu v kruhu, čokoladi... Hrana iz laboratorija, nadomestki iz insektov in žuželk, ličinke namesto govejega zrezka. Ne, to ni oddaljena prihodnost, temveč sedanjost. Nedavno je bila sprejeta evropska uredba, ki dopušča rabo hišnih murnov oz. čričkov v najrazličnejših živilih, od kruha pa vse do čokolade. Vietnamska družba Cricket one company je že pred dobrima dvema letoma in pol pri evropski komisiji vložila vlogo za odobritev uporabe delno razmaščenega prahu hišnih murnov tudi na trgu držav Evropske unije. Vietnamsko podjetje zahteva uporabo v skoraj vseh jedeh, EU prikimala Podjetje je zahtevalo, da se prah oz. hišni murni/črički uporabljajo v kruhu, krekerjih, žitnih ploščicah, suhih premiksih za pekovske izdelke, piškotih, omakah, picah, juhah, mesnih pripravkih, čokoladnih izdelkih ... skorajda povsod. Evropska unija je vlogi ugodila. Azijsko podjetje prah hišnih murnov vidi kot odgovor na lakoto in podhranjenost 800 milijonov ljudi. Nadalje pravijo, da v času, ko se svetovno prebivalstvo bliža številu 10 milijardam in proizvodnja oz. pridelava hrane postajata vse težji, potrebujemo učinkovitejši vir hrane, da bi zadostili vse večjim potrebam. Črički naj bi bili pravi odgovor na izziv, so prepričani v tem vietnamskem podjetju. Še več, prepričani so, da so črički oz. nadomestek, ki ga ti v hrani predstavljajo, učinkovita rešitev tudi za globalno segrevanje. V podjetju so namreč izpostavili, da živinoreja zahteva 45 % kmetijskih zemljišč, 23 % vode ter je odgovorna za četrtino emisij toplogrednih plinov. »V primerjavi z govedom, prašiči in piščanci, črički potrebujejo le delček zemlje, vode, krme in proizvajajo zelo malo toplogrednih plinov,« so zapisali na svoji spletni strani. Koliko zemlje, vode, krme potrebujejo, niso razkrili. Eno je kulinarična posebnost, drugo pa status osnovnega živila Odobritev rabe čričkov, torej Vietnamsko podjetje je pridobilo dovoljenje za uporabo čričkov v prehrani na območju EU. Foto: Pixabay žuželk, v prehrani ljudi pa ni prvo soglasje, ki ga je podala Evropska komisija. Pred dvema letoma so bili kot eden od bogatih in okolju prijaznih virov beljakovin odobreni posušeni rumeni mokarji oz. ličinke hrošča. To je bilo prvo ži- vilo na osnovi žuželk za prehrano v Evropski uniji, ki naj bi podprle prehod EU na bolj trajnostni pre-hranski sistem. Uporaba žuželk kot vira beljakovin v svetu sicer ni novost, žuželke so namreč v kulinariki mno- gih kultur in držav že dobro uveljavljene, pa vendar si je za zdaj še težko predstavljati, da bi črički in ličinke od kulinaričnih posebnosti prešle do statusa osnovnega živila v domačih kuhinjah. Mojca Vtič torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Začenja se plačni vrtiljak z visokimi obrati Vlada kot Božiček z bomboni, a ne za vse Plače so te dni aktualna tema na političnem parketu in v javnosti. Prvi delovni teden v novem letu seje začel z zahtevami za dvig plač zdravnikov, pomočnic vzgojiteljic in sodnikov. Prvi dve skupini sta imeli datum stavke napovedan, sodniki so o možnosti stavke komunicirali le v rokavicah. Januarje tudi mesec, ko minister za delo določi višino minimalne plače za tekoče leto. Drugi delovni teden je že prinesel - recimo temu - rešitve. Predsednik vlade Robert Golob je najprej zdravnike, sodnike in vzgojiteljice pomiril s finančnim darilom, mini- ster za delo Luka Mesec je nato v četrtek po seji vlade sporočil, da se minimalna plača zvišuje za sto evrov neto, kar je do sedaj najvišji enkratni nominalni dvig. Zvišanje minimalne plače po ministrovih besedah predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih in so Povprečne plače v javnem in zasebnem sektorju Javni sektor (€) Zasebni sektor (€) Povprečna bruto plača 2.280 1.860 Povprečna neto plača 1.480 1.216 Foto: Pexels.com Več kot 400 evrov je bila lani razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju; višja je bila v javnem. Povprečna plača v javnem sektorju 420 evrov višja kot v zasebnem! Ko govorimo o plačah, se pogosto omenja povprečno plačo. Ta v Sloveniji trenutno znaša okoli 2.000 evrov, natančen znesek za oktober 2022je 2.024 evrov, znesek neto povprečne plače pa 1.317 evrov. Če bi iz izračuna povprečne plače izključili špico dejavnosti in podjetij, kjer so plače res visoke in bistveno nad povprečjem (v gospodarstvu so to denimo farmacija, energetika in finančni sektor, v javnem sektorju pa glavnina funkcionarskih plač, nekatere zdravniške in druge), bi prišli do precej drugačnega povprečja, kot ga imamo trenutno. Treba je namreč vedeti, da so plače številnih delavcev bistveno nižje od povprečne. Je pa neizpodbitno dejstvo, ki ga navaja statistika, da so povprečne plače v javnem sektorju višje od plač v zasebnem. To med drugim dokazujejo podatki Statističnega urada, predstavljeni ob lanskem polletju. Za obdobje januar-maj 2022je bruto povprečna plača v državi znašala 1.989 evrov. V javnem sektorju je bila od tega zneska višja za skoraj 300 evrov, v zasebnem za 130 evrov nižja. Razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju je znašala 420 evrov! Poglejmo še neto zneske. Povprečno neto izplačilo plače v državi je znašalo 1.297 evrov; za javni sektorje bilo 190 evrov višje, za zasebni 265 nižje, razlika med plačama v sektorjih je bila 265 evrov. Po selektivnem zvišanju plač v javnem sektorju so se začeli oglašati še tisti, ki so bili doslej tiho. znašali 670 evrov, letne inflacije (decembra je glede na leto prej znašala 10,3 odstotka) in dohodninske zakonodaje. Minister Mesec se je ob napovedi dviga minimalne plače dotaknil vprašanja drugih plač oziroma razmerij med njimi. Pojasnil je, da se v skladu z davčno reformo, ki je v veljavo stopila v začetku leta, vse plače dvigujejo za približno 40 evrov, povprečna plača se bo zvišala za 11 evrov. „Lahko pa povem, da letos pripravljamo dva ukrepa za povišanje ostalih plač. Prvi je nova ureditev plač v javnem sektorju, drugi pa prenova plačnega modela v zasebnem sektorju. Prizadevali si bomo, da minimalna plača postane izhodišče, vse druge plače pa gradimo nad njo." Po dodatku sodnikom sedaj na nogah župani Ponovno selektivno zvišanje plač v javnem sektorju in posebni dodatek sodnikom sta pri tistih, ki doslej niso pritiskali s stavko, sprožila val nezadovoljstva. Oglasili so se v Skupnosti občin Slovenije (SOS) in protestno izrazili nasprotovanje selektivnemu razdeljevanju dodatkov nekaterim funkcionarjem izven reforme plačnega sistema. Poudarili so, da skupnost na problematiko plačnih nesorazmerij med javnimi uslužbenci in funkcionarji opozarja že vsaj 10 let. Predsednik SOS Vladimir Prebilič meni, da vlada s selektivnimi popravki posameznim skupinam sporoča, da je njihovo delo manj cenjeno kot delo nekaterih drugih funkcionarjev. Skupnost je zato pozvala vlado, naj pokaže „resnost in zavezo o začetku urejanja plačnega sistema ter vrednotenja dela vseh funkcionarjev in z dodatki začasno popravi plače še ostalim". Prebilič je predsednika vlade Goloba seznanil, da funkcionarji lokalne ravni začenjajo z organiziranjem aktivnosti, s katerimi se bodo borili za korektno vrednotenje njihovega dela, če njihovi pozivi ponovno ne bodo slišani. V javni upravi vodilnim 3.000 evrov višje plače? Vladna koalicija naj bi nove temelje za izračune plač zaposlenih v javni upravi predstavila na vrhu, ki bo jutri, 18. januarja. Kot je bilo razumeti ministrico za javno upravo Sanjo Ajanovic Hovnik, naj plačna lestvica do 22. razreda z dvigom minimalne plače ne bi bila več problematična. Ob tem je napovedala, da naj bi se znatno popravile plače v najvišjih plačnih razredih. Kot je ugotovila, naj bi bilo trenutno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti 4,5 in to razmerje bodo poskušali dvigniti na ena proti sedem, za kar naj bi po njenih besedah obstajal tudi družbeni konsenz. Kje in kako je bil dosežen, sicer ni znano, a dejstvo je, da najvišji državni funkcionarji že dolgo niso dobili povišice in da je bodo končno deležni. Če je imela ministrica Ajanovic Hovnik pri navajanju razmerij med plačami v mislih neto zneske, se bodo plače vodilnih mož in dam v državi krepko povišale. V najvišji, 65. plačni razred se glede na trenutno ureditev uvrščajo predsednik vlade, predsednica države, predsednica državnega zbora ter predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Njihova izhodiščna plača je 5663 evrov bruto oziroma 3296 neto ob upoštevanju splošne olajšave. Glede na objavljeno višino minimalne plače pri 878 evrov neto bi tako po načrtu ministrice za javno upravo znašala 6146 evrov neto oziroma 12.264 evrov bruto. Ob tem je treba seveda upoštevati še dodatke, ki so izvzeti iz osnovne plače in lahko le to še krepko zvišajo. Predlog novega plačnega sistema naj bi po zakonodajni proceduri začel veljati januarja 2024. Mojca Zemljarič, Žiga Kariž Foto: PK Sveti Tomaž • Že več kot pol leta čakajo na verifikacijo zdravstvenega ministrstva Vrvico prerezali že septembra, a lekarna še vedno zaprta Lekarna pri Svetem Tomažu, ki bo prav gotovo pomenila veliko pridobitev za celotno občino, kljub temu da so že jeseni prerezali vrvico in odprli preurejene prostore v poslovno-stanovanjskem objektu, še vedno sameva. Foto: NS Pri Svetem Tomažu so že lani 15. septembra veselo prerezali vrvico in odprli prostore nove lekarne, toda ta še vedno ne deluje... (Na fotografiji direktor Marko Hanželič). Zdravil v njej namreč še ne morejo prodajati, saj čakajo na odločbo o verifikaciji ministrstva za zdravje. Prošnjo za verifikacijo so naslovili že maja lani, a odgovora še vedno niso prejeli, je pojasnil direktor Lekarne Ormož Marko Hanželič, pod katero spada lekarniška enota v Sv. Tomažu: »Žal se je zadeva zaradi reorganizacije ministrstva zavlekla dlje, kot bi si želeli. Vse smo imeli pripravljeno že konec maja. Prostori so urejeni ... Kot rečeno, čakamo samo na človeka, ki bo opravil potreben pregled.« Direktor sicer pričakuje, da se bo to zgodilo v kratkem, do konca februarja. Se pa ob tem postavlja vprašanje, zakaj neki so pohiteli z odprtjem, ko pa lekarna brez verifikacije ne more izdajati zdravil. Hanželič je dejal, da so k temu pristopili na pobudo občine. Lekarno bodo zagnali takoj, ko bodo prejeli zeleno luč ministrstva. Znan pa je že urnik delovanja. Odprta naj bi bila trikrat na teden, kar bo zagotovo velika pridobitev za vse občane, ki jim po zdravila več ne bo treba odhajati v Ormož, Ljutomer ali Ptuj. Lekarna Ormož je sicer v ureditev povsem prenovljenih prostorov vložila nekaj manj kot 100.000 evrov. Monika Horvat Slovenija • Zagovornik opozarja ministrstvo Invalidi ne morejo na vlak Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ugotavlja, da se čez manj kot tri leta izteče rok za prilagoditev dostopnosti javnega prometa osebam z invalidnostmi, tudi železniškega. Ministrstvu za infrastrukturo in Slovenskim železnicam je zato posredoval priporočilo, naj pravočasno izvedeta vse aktivnosti v zvezi s tem. V zakonu o izenačevanju možnosti invalidov je med drugim določeno, da morata upravljavec javne železniške infrastrukture in prevoznik javnih linijskih prevozov v železniškem prometu prilagoditi vlake in drugo železniško infrastrukturo za gibalno in senzorno ovirane invalide. Poskrbeti morata tudi za informacije v oblikah, prilagojenih osebam z invalidnostmi. Zakon je začel veljati 11. decembra 2010, iz česar sledi, da se rok za primerno prilagoditev prevoza potnikov v železniškem prometu izteče 11. decembra 2025, je v priporočilu ministrstvu za infrastrukturo in Slovenskim železnicam zapisal zagovornik. Konkretno je opomnil na primer nadgradnje železniške postaje Grosuplje, ki je bila končana lani poleti. Kot je ugotovil že lani novembra, Direkcija RS za infrastrukturo pri tem projektu ni spoštovala prepovedi diskriminacije. Eden od obeh novih podhodov pod železniškimi tiri, ki ju je zgradila v okviru prenove, namreč ne omogoča prehoda mobilno oviranim ljudem. Zakon prav tako določa, da je treba najpozneje do 11. decembra 2025 zagotoviti dostopnost ljudem z invalidnostmi do uporabe vseh obstoječih objektov v javni rabi. Sta 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Podlehnik • Februarska seja bo za svetnike ena izmed težjih Napovedane podražitve vode, vrtca in smeti Januarska seja je bila v znamenju oblikovanja odborov oz. delovnih teles občinskega sveta, na februarski seji se pričakuje točke o podražitvah vode, pa tudi vrtca, pripravljal naj bi se tudi nov elaborat za odvoz komunalnih odpadkov. »Žal nas čaka kar nekaj točk, povezanih s predlogi višjih cen javnih gospodarskih služb, ki sledijo stanju na trgu,«je napovedal župan Sebastian Toplak. i A Zakaj tajno glasovanje o nadzornem odboru? Občinski svetniki v Podlehniku so na januarski seji oblikovali še štiri delovna telesa občine oz. odbore, ki so predvideni v poslovniku in statutu občine, s tem je postal občinski svet v obdobju 2022-2026 tudi operativen. Presenetil pa je predlog Anje Fošnarič, odslej podžupanje, kije predlagala tajno glasovanje za izbor članov nadzornega odbora. Peter Feguš seje na predlog odzval: »Ne vidim razloga, zakaj ne bi volitev članov nadzornega odbora opravilijavno. Zastavili smo imena in priimke, ko smo kandidirali za občinski svet, menim, da tajno glasovanje ni pravično do tistih, ki so nas volili. Glede na zdravo pamet res ne vem, zakaj tajno glasovanje.« Odgovora na seji Feguš ni prejel. Vseh sedem glasov svetnikov je prejela članica Darja Mlakar, pet glasov pa so svetniki oddali Simoni Urbančič ter Robertu Arnušu, Tadej Drobnič je z dobljenima dvema glasovoma tako izpadel. V prejšnjih dveh mandatih so svetniki glasovalijavno. Ob tem je podlehniški župan svetnikom zaupal, da bo v naslednjem mesecu na preizkušnji povezanost in enotnost podravskih občin. Pod-ravski župani naj bi bili nedavno seznanjeni s podražitvijo električne energije, ki močno vpliva na poslovanje Komunalnega podjetja Ptuj. Komunalno podjetje namreč sodi med večja podjetja in je bilo izvzeto iz skupine podjetij, kjer je cena električne energije omejena, je pojasnilo svetnikom začel podlehniški župan. »KP Ptuj je za dobavo električne energije prejela ponudbo le enega dobavitelja in še ta cena je desetkratnik prejšnje cene. Župani smo sklenili, da pozovemo vlado, da naj bodo tudi tovrstne družbe upravičene do subvencije, a vse do takrat komunalno podjetje ni sposobno zalagati razlike. Tako KP Ptuj že pripravlja elaborat cen, ki naj bi ga občine sprejele februarja. Občine bomo na preizkušnji, ali bomo vse za enotno ceno vode, sicer ne bo več enotnega sistema.« Otvoritev ob prazniku kulture Župan je svetnike seznanil tudi s projekti v občini, ki so že zaključeni, v teku ali v pripravi. Prihod- Foto: Mojca Vtič Občinski svetniki so na drugi redni seji potrdili predlog župana Sebastiana Toplaka za ustanovitev začasnega delovnega telesa, ki ga bodo sestavljali svetniki in gospodarstveniki iz občine. Skupaj bodo skušali oblikovati ukrepe, ki bi ustvarili čim bolj optimistično gospodarsko klimo v Podlehniku. nji mesec naj bi bila otvoritvena slovesnost ob odprtju nove šolske knjižnice in nove igralnice vrtca ter prostorov šole. Projekt komunalne ureditve razvojne cone, vreden nekaj sto tisoč evrov, še ni prejel zelene luči sofinanciranja države, vendar pa je Toplak optimističen. V teku je tudi modernizacija cest v Jablovcu, sledila bo ureditev cest v spodnjem Podlehniku, ob ribniku ... »Verjamem, da bodo do pozne pomladi urejeni vsi načrtovani odseki. Prizadevamo si tudi, da bi nam država pomagala pri sanaciji plazu v Ložinah. Za zdaj nam ne kaže preveč dobro, saj je vlada skrčila obseg sredstev za sanacijo plazov.« Toplak pa je napovedal tudi razpravo o projektu fotovoltaike na osnovni šoli. »Projekt smo že izdelali, prav tako že oddali vlogo na Elektro Maribor, napovedujejo se namreč določeni razpisi. Želim, da smo pripravljeni, da ne bi česa zamudili, pripravljeno imamo tudi projektno dokumentacijo za ureditev športne infrastrukture ter dolgotrajno oskrbo. Delamo vse, da smo pripravljeni na razpise, za katere verjamem, da bodo.« Prazne obljube o gradnji optike Tako kot ostale haloške občine se tudi Podlehnik sooča s ponavljajočimi se obljubami podjetja Rune o izgradnji optičnega omrežja. »Lani jeseni smo imeli sestanek v Podlehniku, zahtevali smo časovne roke, dani so nam bili, vendar se jih podjetje ne drži. Z Elektrom Maribor smo dogovorjeni, da kjer se kablira električna napeljava, skušamo položiti tudi optiko, torej ob lastni iniciativi in z materialom, ki ga sicer financira Rune, ampak poraja se nam vprašanje, ali vedno znova čakati nanje in nadaljevati po kapljicah, ali bi bilo bolje, da skušamo najti neko drugo varianto,« je dodal Toplak. Mojca Vtič Foto: MV Ormož • Sprejet proračun za leto 2023 Višje zadolževanje, več za naložbe Ormoški svetniki so dokončno sprejeli proračun za letošnje leto, ki predvideva za slab milijon evrov višje zadolževanje od prvotnega predloga, v višini skoraj treh milijonov evrov. Foto: M H Občinski svetniki so potrdili proračun za letošnje leto. Proračun predvideva okoli 21 milijonov evrov prihodkov in 23 milijonov evrov odhodkov. Proračunsko luknjo bodo pokrili z zadolževanjem v znesku 2,9 milijona evrov, za odplačilo dolga načrtujejo okoli 835.000 evrov. Na drugi strani pa za 1,4 milijona evrov zvišujejo tudi predvidena sredstva za investicije, in sicer na okoli 11,4 milijona evrov. Načrtujejo vlaganja v različna področja. V letošnje leto prenašajo nekatere naložbe, ki jih doslej niso izvedli, kot so obnova več občinskih cest, izgradnja namakalnega sistema 5. faza, vrtec Miklavž pri Ormožu, obnova gasilskega doma in doma krajanov v Ivanjkovcih ter kolesarsko-pohodna tematska pot Svetinje-Jeruzalem, predviden je tudi zaključek nekaterih projektov, največji med njimi je vodovod, pa rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave, izgradnja dvigala na Ptujski cesti 6 ... Med večjimi projekti, ki so predvideni na novo, so: obnova ormoškega gradu in parka, komunalna ureditev cone Glinokop, ureditev stanovanjskega naselja v Ormožu, širitev cone, obnova kotlovnice v vrtcu Ormož, izgradnja kolesarske poti Trgovišče-Cvetkovci itd. Precej denarja namenjajo tudi za urejanje projektne dokumentacije za različne projekte. MH Trnovska vas • Plačilo za vrtec z novim letom za desetino višje »Ufff, to bo zdaj boleče« Take in podobne pripombe je bilo slišati iz svetniških vrst ob napovedi točke dnevnega reda o določitvi nove ekonomske cene trnovskega vrtca. Lanski in letošnji dvig minimalne plače, posledični dvig regresa za letni dopust in prehrano, napredovanja ter višji stroški blaga in storitev so bili glavni razlogi za predlagano podražitev, je svetnikom pojasnil Drago Skurjeni, ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas, pod okrilje katere spadata tudi oba vrtca. »Res je, da smo pohiteli s predlaganim povišanjem in smo med prvimi občinami, a situacija je takšna, kot je, nima smisla, da jo kasneje rešujemo z rebalansi. Podoben predlog bodo imeli na naslednji seji občinskega sveta tudi na Destrniku.« Trnovski svetniki so dali zeleno luč za najmanj simpatičen ukrep - podražitev vrtca. Med dražjimi zaradi starejšega kadra Podražitev vrtca je zmeraj najmanj simpatičen ukrep, so se strinjali svetniki, a matematika govori svoje, zato imajo zvezane roke in jim ne preostane drugega kot predlog potrditi, kar so tudi storili. »V primerjavi z drugimi občinami v regiji naš vrtec ni med cenejšimi, ampak v zgornji polovici, to pa zlasti na račun plač, saj imamo starejši kader,« je še pojasnil Skurjeni. Trnovski vrtec v tem šolskem letu obiskuje 54 otrok, ki so razdeljeni v tri oddelke. Ekonomska cena za jaslice je od začetka lanskega leta znašala 536 evrov, z letošnjim januarjem pa se dviguje za 53 evrov na 589 (10 %). Polna cena za drugo starostno obdobje je bila doslej 384 evrov, po novem je višja za dobrih 31 evrov in znaša 415 evrov (8 %). Bivanje v kombiniranem oddelku je do konca leta stalo 432 evrov, od prvega januarja je za 46 evrov in stane 478 evrov (11 %). Starši glede na svoje prihodke vrtec plačujejo različno; v povprečju pa 26 % ekonomske cene. Preračunano to pomeni, da bo plačilo staršev v povprečju za jasli višje za slabih 14 evrov, za drugo starostno obdobje za dobrih osem, za kombinirani oddelek pa za 12 evrov. Mesečno. Ni pa nujno, da bo to edina letošnja podražitev vrtca, je svetnike previdno opozoril Skurjeni. Primerjava med dosedanjo in novo ekonomsko ceno vrtca Stara cena Nova cena Prvo starostno obdobje 536,11 589,11 Drugo starostno obdobje 384,00 415,28 Kombinirani oddelek 432,03 478,26 Občina postaja le še računovodski servis »Skoraj 600 evrov za prvo starostno skupino je zelo visoka cena,« je bil zaskrbljen župan Alojz Benko. »Veliko breme za starše in še večje za občinski proračun, iz katerega pokrijemo razliko do polne ekonomske cene. Ko sem leta 2006 prevzel vodenje občine, smo za Vir: OS Destrnik-Trnovska vas vrtec iz proračuna zagotavljali 89.000 evrov, zdaj pa že okrog 300.000, torej več kot trikrat več. Včasih smo imeli kar nekaj denarja za investicije, zdaj pa kvečjemu še dobro desetino proračuna, saj vse drugo porabimo za tekoče stroške, h katerim je zavezana občina. V bistvu smo vse bolj le še računovodski servis.« Senka Dreu torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 5 Ormoško • Svetniki potrdili dvig cen komunalnih storitev Višji stroški za vodo, kanalizacijo in smeti Prebivalci Ormoškega bodo imeli februarja na položnicah višje plačilo za vse tri komunalne storitve (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanja z odpadki). Povprečno gospodinjstvo ob porabi 12 kubičnih me- Občani o dvigu cen trov vode in 120-1 posodi za mešane odpadke bo v občinah Ormož in Središče ob Dravi plačalo kar 8,5 evra več (z DDV), v občini Sveti Tomaž pa slabih pet evrov. ■ «..¿L fo1 Tudi ormoški svetniki so ob nekaj pomislekih potrdili nove, višje cene za vse tri komunalne službe, ki jih je predlagalo Komunalno podjetje Ormož. Svetniki omenjenih občin so na zadnjih sejah ob nekaj pomislekih potrdili nove, višje cene za vse tri komunalne službe, ki jih je predlagalo Komunalno podjetje Ormož. V vseh treh občinah se enako zvišuje cena pitne vode - pri povprečni porabi vode 12 kubičnih metrov bodo občani plačali 3,39 evra več. Precej višji bo tudi znesek za kanalizacijo, ki pa se razlikuje od občine do občine. Podražitev bodo najbolj občutili v občinah Središče ob Dravi in v Ormožu, kjer bo mesečni strošek gospodinjstva ob porabi 12 kubičnih metrov vode narasel za okoli 4,80 evra, v občini Sveti Tomaž pa za 1,15 evra. »Občine imajo na področju kanalizacije in čiščenja ločeno oblikovane cene. Na cene omrežnin različno vplivajo stroški najemnin, ki izhajajo iz infrastrukture občin. Pri oblikovanju cen storitev pa na različne cene vplivajo neposredni stroški izvajanja storitev v posamezni občini,« je pojasnil Matjaž Veršič iz Komunale. Podražitve pa bi bile še višje, če občinski sveti ne bi potrdili višjih subvencij omrežnin. Elektriko zakupili za prve štiri mesece Na Komunali so nam zatrdili, da novih podražitev letos ne načrtuje- Za en odvoz iz greznice v treh letih 160 evrov Višje cene bodo občutila tudi gospodinjstva občin Ormož in Sveti Tomaž, ki niso priključena na kanalizacijo in imajo greznice ali male čistilne naprave. V teh dveh občinah namreč po številnih neuspešnih poskusih sedaj uvajajo zakonsko sicer obvezen odvoz grezničnih gošč (v občini Središče so to uvedli že pred leti), in sicer enkrat na tri leta. Obračunavalijo bodo mesečno skupaj z drugimi komunalnimi storitvami. Višina zneska je odvisna od porabljenih kubičnih metrov pitne vode in znaša 0,35 evra za m3 (DN 20). Mesečno bo uporabnikjavnega vodovoda s porabo 12 m3 tako plačal 4,6 evra brez DDV. »165 evrov za eno praznjenje, to je veliko,« je komentiral eden izmed svetnikov v Svetem Tomažu. O terminih odvoza bodo predhodno obvestili. Če se bo pojavila potreba po dodatnem praznjenju greznice ali male čistilne naprave, bodo uporabniku storitev zaračunali po veljavnem ceniku. Kmetije pa so lahko te storitve delno ali v celoti oproščene. jo več. Kot glavni razlog za zadnje povišanje pa so navedli nekajkratno povišanje cen elektrike. Veršič je povedal, da se jim je ob koncu leta iztekla pogodba o dobavi elektrike. Cena pa je na trgih močno zanihala. Šli so v odprti razpis s pogajanji. Zakupili so elektriko za prve štiri mesece, in sicer po ceni 0,50 €/kWh v višji in 0,33 €/kWh v nižji tarifi. »Za naprej pa bomo spremljali energetske trge in skušali kupiti elektriko, ko bo cena nižja. V elaboratu smo upoštevali trenutne borzne cene elektrike in ukrepe, ki jih je sprejela država za povračilo dela teh stroškov. Če bo cena elektrike zanihala navzdol in bo obračunska cena vode nižja, se bo presežek upošteval pri oblikovanju cene za naslednje leto.« Komunala načrtuje tri sončne elektrarne Precej višje stroške elektrike želijo znižati tudi s proizvedeno energijo. Načrtujejo namreč postavitev sončnih elektrarn, in sicer v črpališču Otok ter na objektih čistilnih naprav v Ormožu in Središču ob Dravi. Elektrarne naj bi bile predane v uporabo do konca meseca maja, kar so upoštevali pri določitvi cene za letošnje leto. »Če te investicije ne bi bilo, bi to za uporabnike GJS oskrbe s pitno vodo pomenilo predvidoma dodatnih 54.000 evrov stroškov, ki bi jih morali prenesti v ceno. Pri sončnih elektrarnah je zraven kratkoročnega učinka pomemben tudi dolgoročni učinek, saj s tem zagotavljamo stabilno ceno proizvedene električne energije za del porabe iz samooskrbe in zmanjšujemo tveganja zaradi morebitnih nihanj cen električne energije v sedanjosti in prihodnosti. Investicijski stroški so ocenjeni na 1.150 EUR/kW (v črpališču je predvidena 500 kW elektrarna) sončne elektrarne.« Malenkost pa bo dražji tudi odvoz smeti. Cena 120-litrske posode za mešane komunale odpadke se zvišuje za 0,32 centa na 10,6 evra, za 120-litrski zabojnik bioloških odpadkov pa za kar 2 na okoli 8 evrov. Monika Horvat V zvezi z dvigom cen komunalnih storitev smo povprašali naključno mimoidoče v centru mesta Ormož. Kaj so povedali? Marija Škrinjar: »Vsekakor se mi podražitve ob tako nizkih plačah ne zdijo upravičene, saj že tako težko preživiš iz meseca v meseca. Moraš gledati res na vsak evro, pri hrani, pijači... Če bi plače dvignili, še rečem...« Mojca Valenko Mesarec: »Zagotovo se mi podražitve ne zdijo upravičene. Vsi se sklicujejo na višji strošek elektrike, toda Drava še vedno v isto smer teče. Hidroelektrarne še vedno delajo. Kar se tiče uvedbe obveznega odvoza grezničnih gošč, pa se strinjam, kajti nekateri še vedno prepogosto spuščajo odplake v jarek. Definitivno bi na tem področju moral biti strožji nadzor.« Pavlina Ravšl: »Druge žal ni. To nujno potrebuješ, in če oni tako zaračunajo, moraš plačati. Vse se na žalost draži. Živim v bloku. Moti pa me, da nimajo stanovanja posameznih števcev, ampak imamo skupnega. Eni nič ne pazijo, so porabniki do skrajnosti... To se mi ne zdi pošteno.« Mirko Viher: »Previsoke podražitve, zlasti ob vseh drugih izdatkih. Še posebej pa pri nas, kjer je osem članov. Veliko peremo, saj so štiije otroci...« Stanko Arnuš: »Nič ne vprašajo. Oni naredijo svoje, in to je to. Položnice je treba plačati, kaj drugega ti ne preostane. Mi na to nimamo nobenega vpliva.« Hoče • Magna nadaljuje proizvodnjo Delo bo odvisno od dobavnih verig Zaposleni v hoškem obratu Magne so se po kolektivnem dopustu minuli teden vrnili na svoja delovna mesta. V Hočah so sicer delali že decembra, a ni bilo jasno, ali bodo z novim letom proizvodnjo nadaljevali. Odgovor je da, vendar še vedno obstaja tveganje, da bi bila proizvodnja zaradi negotovosti dobavnih verig prekinjena. V Hočah lakirajo karoserije za vozila Jaguar, obsega proizvodnje v Magni zaradi interesa poslovnih partnerjev ne razkrivajo. „Proizvodnja se je začela. Ali jo bomo nadaljevali skozi vse leto, ni moč napovedati, odločitev je povezana z več dejavniki, najbolj pa od zagotavljanja dobav, torej trdnosti dobavne verige," so povedali v podjetju. Za zdaj tudi še ni novih informacij o gradnji druge faze tovarne, ki bi omogočala izdelavo avtomobilov v celoti. Izdelan je prostorski načrt in pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja bo družba začela, ko bodo dobili ustreznega partnerja za naročila. Načrtovano je bilo, da bi Magna v svoji drugi hoški tovarni izdelovala električnega urbanega terenca ameriške znamke Fisker, vendar so se načrti spremenili. Izdelavo vozil Fisker Ocean so lani jeseni začeli v graški tovarni. Po poročanju spletnih medijev bi jih v prvi četrtini tega leta izdelali 300, načrtovana letna proizvodnja naj bi bila 42.000 vozil. MZ Sv. Andraž, Trnovska vas • Podražitev socialne oskrbe na domu Cena odvisna od občinske subvencije Zlasti višji plačni razredi zaposlenih ter podražitve blaga in storitev so vzrok dviga cen pomoči družine na domu, ki ga v 16 občinah pokriva Center za socialno delo Spodnje Podravje. Efektivna ura tako s prvim januarjem ob delavnikih stane 23,88, ob nedeljah 30,44, ob praznikih pa 32,08 evra, podobno kot pri cenah vrtca pa občinski svetniki skoraj nimajo izbire, ali bi za predlog povišanja cen dvignili roko ali ne. Je pa v njihovi pristojnosti, da določijo višino občinske subvencije. V skladu z zakonodajo je namreč občina dolžna storitev najmanj polovično subvencionira- ti, stroške strokovne priprave pa v celoti krijejo iz občinskih proračunov. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah pomoč na domu subvencionira v višini 65 % storitve, medtem ko v Trnovski vasi krijejo kar 77,4 % polne ekonomske cene. V andraški občini trenutno nimajo nobenega uporabnika socialne oskrbe na domu, če jo bo kdo potreboval, pa bo moral za uro ob delavnikih plačati 8,36, ob nedeljah 10,65, ob praznikih pa 11,23 evra na uro. V Trnovski vasi storitev koristi ena oseba, ura pa jo ob delavnikih stane 5,4, ob sobotah 6,9, ob nedeljah pa 7,25 evra. Za izvajanje neposredne socialne oskrbe imajo na spodnjepod-ravskem centru za socialno delo poleg koordinatorja še 22 oskr-bovalk. SD 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Slovenija • Poslovanje energetskih podjetij Eles med ustanovitelji nove borze z elektriko Od začetka vojne v Ukrajini je evropski energetski trg v nenehni negotovosti. Najprej so bile vprašljive dobave plina in električne energije, potem so cene obeh podivjale. V državnem Elesu, ki v Slovenji skrbi za prenos električne energije, leto 2022 ocenjujejo kot izjemno zahtevno. „V prvi polovici leta je bilo delovanje pod vplivom in ukrepi obvladovanja epidemije covid, zaključevali smo največji investicijski cikel v času obstoja Elesa. Med drugim smo uspešno končali tri mednarodne projekte, med njimi tudi daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince, ki so skupaj vredni skoraj 300 milijonov evrov. Vojna v Ukrajini je sprožila drugi val rasti cen energentov in energije ter strah pred morebitnim pomanjkanjem plina in električne energije. Vse to je vnašalo v naše delovanje dodatne elemente tveganj. Interventna zakonodaja nam nalaga nove naloge, povezane z obvladovanjem stanja v slovenski elektroenergetiki. S francosko-nemško borzo EPES in srbsko borzo SEEPEX smo konec leta ustanovili tudi regionalno borzo električne energije ADEX," so pojasnili v Elesu in navedli še nekaj glavnih ciljev tega leta. Talumove delnice bodo prenesli na državo „Primarna aktivnost bo izvajanje določil interventne zakonodaje s področja preprečevanja negativnih posledic stanja elektroenergetike v kontinentalni Evropi. Še posebej zahtevni bodo meseci januar-ma-rec in november-december. Smo pripravljeni, želimo in upamo, da nas ne preseneti kaj, česar nismo predvideli. Precej aktivnosti bo na področju kapitalskih transakcij. Zakon o spremembi Zakona o SDH nam nalaga prenos delnic Taluma na Republiko Slovenijo, Dravskim elektrarnam bomo prodali 25-odstotni delež v črpalni hidroelektrarni Golica, delovati bo začela regionalna borza z električno energijo. Pričakujemo še nekaj kapitalskih transakcij, ki bodo povzročile korenito spremembo poslovnih procesov tako v podjetju kot skupini. Načrtujemo začetek izvedbe mednarodnega projekta GreenSwitch, vrednega blizu 200 milijonov evrov, gradnjo zadnje faze Tehnološkega centra Beričevo, imamo nekaj večjih naložb iz področja rekonstrukcij daljnovodov. V letu 2023 bomo dokončali tudi projekt obvladovanja kibernetskih groženj." Cene so se konec leta umirile V Energiji plus, ki z električno energijo oskrbuje glavnino odjemalcev v Podravju, so povedali, da so trenutno za njihovo poslovanje dokaj ugodni pogoji. Skozi lansko leto pa so občutili močne turbulence. „Ob trenutno razpoložljivih podatkih upamo, da bomo v 2022 dosegli pozitiven rezultat, kar je predvsem posledica dejstva, da imamo kupljene dovolj energije po nizkih cenah, prav tako je toplo vreme v oktobru in novembru zmanjšalo potrebo po dodatnih nakupih ener-gentov. Bo pa treba na končni rezultat počakati do konca januarja, ko bodo na voljo vsi podatki. Leto 2023 bo za nas zagotovo še večji izziv. Z novim letom smo vstopi I i v novo obdobje, ko nas bo »s polno silo« udarilo nesorazmerje med nabavno ceno energije na eni strani in reguliranimi cenami na drugi strani. Četudi je kratkoročno naš poslovni izid odvisen od nepredvidljivih dejavnikov, kot so vreme, borzne cene in obnašanje porabnikov energentov, pa navedeno razmerje med prodajno in nabavno ceno dolgoročno za nas zagotovo ne bo vzdržno," so povedali v podjetju. Zaradi pomanjkanja vode elektrike manj Od distribucije in prodaje še k proizvodnji elektrike. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so navedli, da pričakujejo boljši poslovni rezultat od predlanskega, to pa predvsem zaradi zmanjšanih koncesij, ki so omejene z vladno uredbo. V DEM so lani proizvedli manj elektrike, kot so načrtovali, deficit gre v glavnem na račun pomanjkanja vode. Je pa lani avgusta začela obratovati sončna elektrarna na odvodnem kanalu HE Zlatoličje, ki je do konca leta proizvedla že skoraj 1,5 GWh električne energije. Mojca Zemljarič Sp. Podravje • Z dolgimi čakalnimi dobami in višjimi cenami se bo treba sprijazniti Na nov avto kupec čaka od nekaj Razmere na avtomobilskem trgu so v zadnjih dveh letih povzročile skokovit porast cen avtomobilov in rekordno dolge dobavne roke. Globalno pomanjkanje sestavnih delov vozil - največje je pomanjkanje čipov, ki ga je sprožila pandemija covid-19, še vedno povzroča težave pri svetovni proizvodnji vozil. Ta še vedno ne more zadostiti povpraševanju hipcev po novih vozilih. Dobavni roki so se posledično precej podaljšali, hkrati pa so se precej dvignile tudi nabavne cene. V Avtohiši Dominko, kjer se ukvarjajo s servisom in prodajo osebnih in gospodarskih vozil Volkswagen in Seat ter rabljenih vozil, so pojasnili, da so v lanskem letu prodali 350 novih vozil, od tega 80 gospodarskih. S prodajo so kljub dogajanju na trgu zadovoljni, čeprav je manjša kot v letih poprej. Avtohiša Dominko: »Cene so v dveh letih narasle od 25 do 30 %« Kot so sicer dejali, se razmere glede dobav nekoliko umirjajo. Kupci so na nova vozila lani čakali leto dni ali celo več, sedaj so najdaljši roki okoli pol leta za določe- ne modele osebnih vozil, pri gospodarskih vozilih pa je dobava še vedno eno leto. Kot skrajni primer navedejo dve osebni vozili, na kateri kupca čakata že dve leti. Sicer pa imajo nekatere modele ponovno na zalogi in jih je mogoče dobiti praktično takoj. »Trenutno imamo na zalogi 18 vozil, kupci pa Vodja prodaje u Avtohiši Dominko Sebastjan Tajhman pravi, da so cene novih avtomobilov v zadnjih dveh letih narasle od 25 do 30 %. Stranke so ob nakupu vozil še vedno precej zavezujejo k nakupu, zato lahko od pogodbe čakajo na 230 novih vozil. V preteklosti je bilo seveda precej negodovanja strank glede daljših dobavnih rokov. Dogajalo se je tudi, da so nekateri zato odstopili od nakupa. Sedaj se stanje nekoliko umirja, stranke so seznanjene z roki,« je pojasnil vodja prodaje Sebastjan Tajhman. Medtem pa je trg prodaje novih električnih avtomobilov še vedno zelo negotov. Vozila v tem trenutku niso na voljo, rok dobave celo presega mejo leto dni. Hkrati s težavami v avtomobilski industriji pa so narasle tudi cene vozil. Pri Dominku ocenjujejo, da Slovenija, Sp. Podravje • Število ukradenih vozil upada, a tatovi so vse bolj prebrisani Z elektronskim pripomočkom preprečijo Lansko leto je bilo, kar se tiče ukradenih vozil, eno najbolj varnih: po zadnjih podatkih so nepridipravi odtujili okoli 360 vozil. Čeprav število avtomobilskih tatvin upada, pa se v večini primerov lastniki lahko poslovijo od ukradenih jeklenih konjičkov. Število vseh ukradenih vozil v Sloveniji zadnja leta vidno upada. Leto 2021 je bilo, kar se tiče ukradenih vozil, eno najvarnejših. Medtem ko so pred približno sedmimi leti na leto ukradli okoli 1.000 vozil, 20 najbolj priljubljenih znamk za tatove v Sloveniji Največkrat ukradeni črni, srebrni in sivi avtomobili Pa še ena zanimivost. Ne glede na to, kako drag avtomobil si boste kupili in kakšen alarm ali sledilni sistem bo imel, je dejstvo, da tatovi in predvsem bolje organizirane kriminalne združbe obvladajo vso sodobno tehnologijo takoj, ko ta pride na trg. Kot so pred leti v študiji ugotovili nizozemski raziskovalci, je najboljša preventiva avtomobil nenavadne barve. Idejo za raziskavo so raziskovalcem dali študentje, ki so v okviru nekega svojega projekta z rumeno in rožnato barvo prebarvali kolesa, saj so menili, da bodo ta kolesa, če jih ukradejo, tako vpadljiva, da jih bo lažje izslediti. Raziskovalci so idejo nato preverili še na avtomobilih in ugotovili, da niso le tatovi koles tisti, ki ne marajo živahnih barv. Ti namreč sledijo priljubljenosti barv. Največkrat ukradeni so tako črni, srebrni in sivi avtomobili. Medtem ko niti eden izmed 109 ukradenih avtomobilov ni bil rožnate barve. Poleg vpadljivostije po mnenju avtorjev raziskave glavni razlog tudi ta, da gre za avto s priljubljeno barvo, ki ga lahko na ta način tudi hitreje prodajo. I 2020 I 2021 Renault 107 57 Volkswagen 35 27 BMW 18 8 Audi 19 17 Fiat 12 14 Opel 10 6 Citroen 16 15 Peugeot 6 9 Škoda 4 7 Ford 7 3 Mercedes Benz 9 8 Seat 0 3 Hyundai 2 4 Honda 2 2 Kia 1 4 Nissan 8 1 Volvo 3 0 Mazda 5 4 Toyota 4 3 Daewoo 1 0 Vir: GPU Policisti svarijo, saj se v zadnjem obdobju elektronskim pripomočkom preprečijo je številka zadnja leta upadla pod 1.000, lani celo pod 500. Nepridipravi so ukradli 417 motornih vozil, od tega je bilo več kot 200 osebnih avtomobilov ter več kot 110 koles z motorjem, kaže statistika. Dol-goprstneži so med drugim ukradli okoli 20 tovornih specialnih vozil, 10 priklopnih vozil ter eno delovno. Glede na posamezne policijske uprave je pričakovano najbolj obremenjena ljubljanska regija, kjer so na območju celotne uprave zabeležili kar dobro polovico, 213 kraj vseh vozil. V letih 2020 in 2019 je bilo na omenjenem območju teh še Foto: ELES Foto: M H Foto: PU MS torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 7 dni do tudi leto u negotovosti - tako glede dobavnih rokov kakor tudi cen. V Autohiši Dominko zato ne sprejemajo akontacij, stranke ne brez stroškov odstopijo kadarkoli. so te v zadnjih dveh letih poskočile od 25 do kar 30%. »Medtem ko je bila cena nekega vozila leta 2021 okoli 30.000 evrov, je ta sedaj 40.000 evrov,« je navedel primer Tajhman in nadaljeval, da se je rast cen v zadnjem obdobju vendarle nekoliko umirila. Decembra so cene narasle za okoli 3 %, dodatnih podražitev pa za zdaj ne pričakujejo: »Mislim, da se bodo cene ustalile. Dobave avtomobilov so se nekoliko umirile, povpraševanje ostaja na približno enakem nivoju. Prav gotovo pa pocenitev ali kakšnih akcij vsaj v tem letu ni pričakovati, morda v prihodnje.« Sicer pa so stranke ob nakupu vozil še vedno precej v negotovosti - tako glede dobavnih rokov kakor tudi cen. »Glede na globalne negotove razmere kupcu ne moremo garantirati cene in roka dobave. V pogodbi o nakupu je v enem izmed členov zapisano, da lahko pride do podražitev. Toda tega se, odkar je nastopila kriza v avtomobilski industriji, niti enkrat nismo poslužili - vse stranke so tako rekoč avto kupile po ceni, določeni v pogodbi. Sicer pa ne sprejemamo akontacij, stranke tudi ne zavezujemo k naku- pu in lahko od pogodbe brez stroškov odstopijo kadarkoli.« Avtocenter Ormož: ceno in rok dobave zagotavljajo le za vozila na zalogi ali v prihodu S podobnimi težavami glede daljših dobavnih rokov in višjih cen se tako kot drugod soočajo tudi v Avtocentru Ormož, ki je pooblaščeni prodajalec prodaje vozil znamke Renault. Direktor Jernej Bratuša je ocenil, da se v tem letu ne bodo zmanjševale, pričakuje celo nasprotno: »Celotna avtomobilska industrija se že dve leti sooča s prekinitvami v proizvodnji, ki izhajajo iz pomanjkanja dobave nujno potrebnih sestavnih delov in motenj v logističnih tokovih. Vsak sestavni del, pa če je videti še tako majhen in nepomemben, je za proizvodnjo vozila nujno potreben, in če se njegova dobava prekine, se žal proizvodnja prisilno zaustavi. Te prekinitve v dobavnih verigah so nepredvidljive, zato jih ni možno vključiti v dolgoročno planiranje dobav. Zdaj se je tem težavam pridružila še vojna v Ukrajini in z njo povezana energetska kriza, ki močno vpliva na višanje stroškov proizvodnje. Trenutno na žalost nič ne kaže, da se bodo razmere kaj kmalu izboljšale oziroma se bodo trendi motenj v dobavi in višanja cen nadaljevali tudi v tem letu. Omenjene težave so vezane na vse znamke in vse modele, klasične in električne avtomobile, zato v nobenem segmentu razmere niso boljše ali slabše.« Po besedah direktorja sicer zagotavljajo rok dobave in ceno le za vozila, ki so na zalogi ali v potrjenem prihodu. »V primeru, da kupec naroča vozilo, ki še ne obstaja, saj bo sestavljeno po njegovih željah, so se roki dobav v zadnjih dveh letih (najprej zaradi koron-skih razmer, nato pomanjkanja elektronskih komponent, zdaj še vojne) krepko podaljšali, obenem pa nihče ne more zagotoviti, da bo predviden datum proizvodnje tega vozila tudi dejansko držal. Razmere glede dobav sestavnih delov se žal spreminjajo iz tedna v teden in tovarne so se prisiljene nenačrtovano zaustavljati, kar potem negativno vpliva na dobave. Narasle tudi cene rabljenih vozil Cene tako novih kot rabljenih vozil na trgu so se opazno povišale, od več sto do nekaj tisoč evrov. »Povišanje cen novih vozil izhaja predvsem iz podražitev energentov in delov, ki so potrebni za sestavo vozil ter zaostrovanja emisijskih zahtev, zaradi česar je treba v vozila vgrajevati tehnološko vedno bolj sofisticirane in s tem dražje motorje. Zmanjševanje popustov za nova vozila pa izhaja iz povpraševanja, ki presega ponudbo. Za podražitev rabljenih vozil je »krivo« predvsem povpraševanje, ki presega ponudbo na trgu. Edina dobra novica za tiste, ki stari avto menjajo za novega, je ta, da bodo tudi starega prodali za precej boljšo ceno kot pred leti. Z drugimi besedami - vrednost vozil s staranjem pada veliko počasneje kot pred krizo. Obenem bo zaradi vedno ostrejših zahtev EU glede emisij trend naraščanja cen vozil s termičnim motorjem prisoten tudi v prihodnjih letih, saj je za zadostitev teh emisijskih standardov treba razvijati vedno bolj sofisticirane in s tem dražje termične motorje,« je pojasnil direktor Avtocentra Ormož Jernej Bratuša ter še dejal, da se z nakupom novega vozila v smislu pričakovanja, da bodo cene padle, ne splača čakati. Prekinitve niso vezane na posamezen model, ampak so odvisne od dobave sestavnih delov, zato se enkrat zaustavi proizvodnja malih vozil, drugič velikih, tretjič gospodarskih ... Skratka, noben avtomobilski model ni »imun« na te težave - čaka se na vse modele, saj je veliko sestavnih delov skupnih vsem vrstam vozil. Ko je datum proizvodnje vozila neznan, je prav tako neznan strošek proizvodnje v tistem trenutku, sploh sedaj, ko smo priča visokim skokom cen energije. Zato je tudi stroške proizvodnje vozila v prihodnjih mesecih nemogoče povsem natančno določiti, s tem pa je težko potrditi tudi ceno vozila (če to še ni na proizvodni liniji). Zaradi tega kupec ob podpisu pogodbe za avto, ki še ni proizveden, soglaša s potencialno spremembo cene do 5 %. V primeru višje podražitve pa lahko kupec brez stroškov odstopi od pogodbe.« Monika Horvat Foto: CG daljinsko zaklepanje vozila Kako se lahko zavarujemo več - 301 (2020) oz. 253 (2019). Na območju drugih policijskih uprav beležijo bistveno manj kraj; na območju PU Maribor 45, na območju PU Koper 43, najmanj na območju PU Murska Sobota, in sicer zgolj dve. Do konca lanskega leta so namreč zabeležili 361 kraj, od tega 186 osebnih avtomobilov. Najpogosteje ukradena: Renault clio in VW golf Kot sicer ugotavljajo na Generalni policijski upravi (GPU), je največ avtomobilov ukradenih v večjih spalnih naseljih v Ljubljani. Največ primerov odtujenih vozil je prijavljenih zjutraj, kar pomeni, da Delež preiskanih kaznivih dejanj za vsa motorna vozila I 2017 2018 2019 2020 2021 2022* I 25,13 % 26,90 % 23,20 % 21,04 % 25,37 % 25,9 % Število ukradenih motornih vozil I 2017 2018 2019 2020 2021 2022* I 574 549 557 609 417 361 Foto: AMZS tako v tujini kot tudi v Sloveniji pojavljajo primeri, pri katerih storilci s posebnim lastniku daljinsko zaklepanje vozila so bila vozila odtujena ponoči. Na seznamu najpogosteje ukradenih vozil glede na znamke so pričakovano najbolj množične. Že leta na vrhu lestvice tako kraljuje znamka Renault (lani 57, leto poprej 107), sledi Volkswagen (27) in Audi na tretjem mestu (17). Med priljubljenimi tarčami so še Fiat, Opel, Citroen, BMW, Peugeot, Mercedes Benz in Škoda. Kar se tiče tipov vozil pa clio (21), megane (9), megane grandtour (8), golf (7) in punto (6). Policistom je uspelo izslediti približno četrtino ukradenih vozil (106), leto poprej nekaj manj, dobro petino (128), najuspešnejši so pri osebnih avtomobilih. Pri odkrivanju ukradenih vozil je bila daleč najuspešnejša PU Celje (delež prei- Vir: GPU (podatki do 11. 12. 2022) skanosti je znašal 56,41 %, samo pri avtomobilih kar 86,36 %). Podatki sicer ne vključujejo števila zaseženih tujih vozil, ki jih največ odkrijejo na mejnih prehodih. Novi načini in nova orodja tatvin »Storilci morajo na nek način najprej odpreti vozilo. Če nimajo originalnega ključa (predhodna tatvina), vozilo najpogosteje odprejo s silo (razbijanje stekla na enih od vrat, nasilno odklepanje ključavnice na vratih). Ker so danes vsa vozila že serijsko (tovarniško) zaščitena pred nepooblaščenim zagonom motorja, morajo storilci nato s posebnim elektron- Za večjo varnost svojega vozila lahko največ naredimo sami, in sicer s tem, da ga ne parkiramo na neosvetljenih ulicah ali parkirnih prostorih, dosledno uporabljamo alarmne naprave ter vozilo vedno zaklepamo (tudi kadar ga parkiramo v zaklenjeni garaži). Prav tako ni priporočljivo v avtomobilu puščati dokumentov, denarja, nakita in drugih dragocenosti, ki bi lahko privabile tatove. Pri nakupu rabljenih vozil, kjer se tako v Sloveniji kot v tujini pogosto prodajajo predelana ukradena vozila in poškodovana vozila, ki so bila popravljena z deli ukradenih vozil, pa med drugim svetujejo, daje treba biti vedno previden, če nekdo prodaja razmeroma novo vozilo, pa je že tretji ali četrti lastnik, če se prodajalci trudijo, da so pri prodaji zelo prepričljivi (predstavljajo se kot posredniki pri prodaji, češ da vozilo prodajajo za prijatelje, znance ali sorodnike) ipd. Ob nakupu vedno zahtevajte originalno dokumentacijo vozila in jo natančno preglejte. Pozorni bodite na podatke o vozilu, ki so vpisani v dokumentaciji, in jih primerjajte z dejanskim stanjem na vozilu. Preverite, ali se ujemajo barva vozila, tip motorja, oblika karoserije, oprema vozila glede na model, letnik vozila... skim pripomočkom ali predelano elektroniko vozila istega tipa (ki omogoča nepooblaščen zagon) omogočiti zagon motorja vozila,« so najpogostejše trike, ki jih storilci uporabljajo pri kraji vozil, pojasnili na CPU. Kot pravijo, pa se trendi Foto: Pixabay Vir: gpu (podatki do 11. 12. 2022) Največ primerov ukradenih vozil je prijavljenih zjutraj, kar pomeni, da so bila vozila odtujena ponoči. na področju tatvin motornih vozil spreminjajo. Pojavljajo se novi načini tatvin, nova orodja za njihovo izvajanje in novi načini zaslužka z avtomobilsko kriminaliteto. Policisti svarijo, saj se v zadnjem obdobju tako v tujini kot tudi v Sloveniji pojavljajo primeri, pri katerih storilci s posebnim elektronskim pripomočkom preprečijo lastniku daljinsko zaklepanje vozila. »Če lastnik ni pozoren (ni opazil zvočnega ali svetlobnega signala, ki je običajen pri zaklepanju vozila), pusti vozilo odklenjeno. Storilci lahko nato odprejo vozilo in iz njega odtujijo predmete, ali pa v nadaljevanju s prej omenjenimi elektronskimi pripomočki zaženejo motor in odtujijo vozilo,« so pristavili. Monika Horvat 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Ptuj-Ormož • Spodbudni podatki o lanskem obisku in dobre napovedi za letos Nekateri termini za obisk muzeja že polno zasedeni Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je v lanskem letu zabeležil izjemen obisk, primerljiv predkoronskim časom. Precej pa seje spremenila struktura gostov in razlogi za njihov obisk Ptuja. Zabeležili so obiskovalce iz kar 76 različnih držav, prevladujočim domačim gostom po številčnosti sledijo Madžari, Francozi, Italijani, Nemci, Avstrijci, vedno več pa je tudi sosedov Hrvatov. Skupaj so v lanskem letu zabeležili 66.000 obiskovalcev, največ na ptujskem gradu. Delež domačih gostov predstavlja 68 %, takoj za Slovenci so najštevilčnejši Madžari, ki radi pridejo v večjih skupinah, veliko je lani bilo tudi Francozov, ki so jih za obisk Slovenije in Ptuja navdušili vrhunski kolesarji in njihovi uspehi. Po številčnosti sledijo Nemci, Avstrijci, Italijani, Nizozemci, Po- Obljubljena obnova žitnice Po preigravanju različnih scenarijev je stavba žitnice od lani najverjetnejši prostor za umestitev ptujske arheologije. Ministrstvo za kulturo je podprlo to idejo in obljubilo prenovo tega objekta v naslednjih letih. »Aktivnosti v tej smeri tečejo,« je potrdil Aleksander Lorenčič. V planu je celovita obnova tega objekta v sklopu grajskega kompleksa. Prostorske potrebe muzeja in neizkoriščen potencial tega dela kompleksa so razlogi, s katerimi so utemeljili nujnost in smiselnost obnove. Tak plan je skladen tudi s sprejetimi strategijami na področju dediščine in turizma. V preteklih letih so se sicer na ravni države odločili podpreti sanacijo starih zgradb pred novogradnjami. Časovnice in točne ocene potrebnih sredstev za to investicijo še ni. Renata Čeh, Aleksander Lorenčič in Metka Stergar ljaki, precej je bilo tudi Hrvatov. Pomembna skupina obiskovalcev v ptujsko-ormoškem muzeju so šolske skupine iz vseh koncev države in tujine. Metka Stergar, vodja pedagoške službe, je postregla s podatkom, da so gostili kar 11.270 učiteljev in učencev, še dodatnih tisoč v Ormožu. Renata Čeh iz muzeja ugotavlja, da se je letošnje leto začelo še bolje kot lansko. V prvih dneh so opazili bistveno povečanje števila obiskovalcev, veliko je zanimanje tudi za prihodnje mesece: »Nekatere termine junija imamo že polno zasedene.« Kot enega pomembnejših ukrepov na področju digitalizacije v preteklem letu izpostavljajo zagon novega avdio vodnika po grajskih zbirkah. 130 let muzeja Če gre soditi po prvih dneh tega leta, bo statistika leta 2023 še bolj spodbudna, med drugim tudi zaradi obeležitve pomembnega jubileja, 130 let obstoja muzeja. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, izpostavlja, da bodo prireditve potekale vse leto, med drugim bodo posodobili eno najpomembnejših zbirk v Sloveniji, zbirko orožja. Letos nameravajo uresničiti še eno dolgoletno željo, postavitev spomenika Viktorju Skrabarju, zaslužnemu članu Muzejskega društva Ptuj in Maribor. Odkritje spomenika je predvideno 3. avgusta, na dan, ko je bila ustanovna seja muzejskega društva. Investicije v obe grajski stavbi Tudi na področju investicij se zadeve počasi premikajo v pravo smer. Ministrstvo za kulturo je muzeju konec lanskega leta odobrilo 73 tisočakov za investicijsko vzdrževalna dela. Popravili in zamenjali bodo okna na jugovzhodnem traktu, sanirali omet in prepleskali stene romanskega palacija, popravili streho na severnem grajskem stolpu. Tudi za ormoško enoto je država zagotovila denar za zamenjavo oken na grajski stavbi, revitalizacijo in ureditev dostopnosti obrambnega stolpa, popravilo grajskih ur, nakup dveh zvonov in krajinsko ureditev. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: CG Ptuj • Šolsko dvorišče razkopano Obnova sanitarij v glasbeni šoli Stavba Glasbene šole Karola Pahorja bi bila potrebna celovitih vlaganj. Še boljša rešitev kot prenova bi bila selitev te dejavnosti v novejšo, večjo stavbo, kjer bi pod eno streho delovali vsi programi. Foto: CG Objekt v Dravski je potreben velikih vlaganj, a sredstev za resnejšo prenovo tudi letos ni dovolj. A do te rešitve je in bo najbrž še preteklo veliko časa. V vmesnem obdobju »gasijo požar« in izvajajo nujna vzdrževalna dela. Dvorišče matične stavbe glasbene šole v Dravski ulici je popolnoma razkopa-no. Ker je kanalizacijski sistem star, tako kot v velikem delu mestnega jedra, so cevi dotrajale in spokale, posledično je zamakalo in stene stavbe, ki je že tako v slabem stanju, so bile vedno bolj razmočene. Pred nekaj dnevi se je začela sanacija in reševanje tega problema, sočasno pa še prenova sanitarij v prvem nadstropju. Dela naj bi zaključili do konca tega tedna, pouk v času gradbenih del teče nemoteno. Problem z večmesečnim zamakanjem bodo tako uredili. Ostaja pa še veliko nujno potrebnih drugih naložb; večina se jih prelaga v nedoločeno prihodnost. V tem letu pa bodo med drugim delno popravili streho, tudi v tem primeru sredstev za celovito obnovo ni v občinskem proračunu. Vsaka investicija je dobrodošla, a kot opozarja ravnatelj Štefan Petek: »Glede na stanje objekta je to kaplja v morje. Pogovori z županjo tečejo tudi okrog možnosti gradnje nove stavbe za potrebe glasbene šole, a za zdaj ni nič oprijemljivega, kar bi nakazovalo, da se bo gradnja lahko začela kmalu.« Dženana Kmetec Ptuj • Naložbe v medicinsko opremo in prostore bolnišnice Potrebovali bi osem milijonov evrov Vodstvo ptujske bolnišnice je konec lanskega leta preverilo potrebe posameznih oddelkov. Naložbe, ki bi jih bilo treba izvesti, so ocenjene na približno osem milijonov evrov. Razpoložljivih sredstev je bistveno manj. Novi laboratorij, dva CT-apara-ta, tudi za urgentni center, druga magnetna resonanca, ureditev razvojne ambulante ter številne potrebe po dodatni opremi in prostorskih prenovah so nekatere izmed želja, ki so jih navedli predstojniki oddelkov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Nujnost izvedbe so ocenjevali od ena do tri. »Praktično vse, ki so bile ocenjene kot zelo nujne, smo uvrstili na seznam predvidenih vlaganj za letos, kar je spodbudno. Vsi oddelki potrebujejo kakšne novitete, praktično po vsej bolnišnici bi potrebovali ali dodatno opremo ali prenovo prostorov. Prioriteta trenutno je vsekakor nabava medicinske opreme, ki je nujno potrebna za kakovostno izvajanje storitev, zavedamo pa se, da bomo tudi številne oddelke morali prenoviti,« pravi v. d. direktorja Aleksander Voda. Bolnišnica letos iz naslova amortizacije načrtuje vlaganja v višini približno dveh milijonov evrov, a Voda ob tem dodaja: »Pripravili bomo dokumente investicijskih projektov in dodatna sredstva skušali dobiti tudi iz državne blagajne oz. zdravstvenega ministrstva. Država nas je pozvala, naj oddamo predloge, kar smo tudi storili. Nekatero opremo pa bomo kupili f'V--^ Foto: ČG Večina letošnjih investicij bo usmerjena v nabavo medicinske opreme. s pomočjo finančnega najema, pri tem se pravzaprav strošek nabave aparata pokrije sam z opravljeno storitvijo.« V planu številne pomembne investicije Bodo pa v tem letu med drugim nabavili nov aparat za magnetno resonanco, vreden 1,2 milijona evrov, kar bo kril državni proračun. Bolnišnica pa mora zagotoviti okrog 700.000 evrov za primerno ureditev prostorov, kjer bo deloval. V planu je še nabava laparoskopskega stola za potrebe ginekološko-porodnega oddelka. Večina investicij bo usmerjena v nabavo medicinske opreme, strokovni direktor Teodor Pevec pa zagotavlja, da se zavedajo tudi nujnosti vlaganj v prenovo prostorov pravzaprav vseh oddelkov: »Marsikje bi bilo treba prenoviti sobe, prepleskati stene, urediti tla, kopalnice ipd. Pomembno je, da prisluhnemo vsem in skušamo sredstva razdeliti karseda racio- nalno po oddelkih.« Ena največjih investicij lanskega leta, prenova lekarne, je bila pred kratkim zaključena. Gradbeno--obrtniška dela so dokončali novembra, decembra pa izvedli še primopredajo opreme. Ta naložba je vredna 1,1 milijona evrov, od tega je milijon prispevala država. Zdaj so v fazi priprav na verifikacijo, na podlagi tega so si tudi pridobili državna sredstva za ureditev primernih lekarniških prostorov. Dženana Kmetec torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Podravje • Haložani vendarle dočakali sestanek s podjetjem Rune Do spleta in sveta najprej Stoperčani Internetne storitve oz. optična omrežja s selitvijo storitev in informacij na splet postajajo temeljna dobrina, tako kot nekdaj hrana in obleka. In v nekaterih krajih, kjer so telefonske centrale že prezasedene, mobilni signal prešibak, bo podjetje Rune Enia s podporo evropskih sredstev zgradilo optično omrežje. Po več letih obljub in zamikanja terminov je podjetje le napovedalo začetek gradnje v Stopercah, kjer bo tudi prvi sestanek s krajani, in sicer že to sredo. V Stopercah je zasnovana gradnja bazne postaje oz. vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov, ki stoji pri osnovni šoli. Plošča, na kateri bo stala bazna postaja, je že narejena. Po postavitvi vozlišča pa se bo prav od tu navzven začela gradnja tras omrežja, ki bo, kot načrtujejo v podjetju Rune Enia, stekla v februarju, odvisno tudi od (ne)ugodnih vremenskih razmer, so povedali. Gradnja primarnih vodov naj bi bila dokončana do konca leta 2023, priklop vseh gospodinjstev, vključno z belimi in sivimi lisami, pa do konca leta 2025. »Kdaj točno bodo uporabniki v vsaki občini priklopljeni, trenutno še ne moremo natančno določiti. Slednje je odvisno od hitrosti gradnje omrežja, izvajalcev, dogovora z lokalnimi skupnostmi, odobritev služnosti. Da bo gradnja potekala hitreje, bomo skoraj istočasno gradili tako omrežje med naselji kot tudi omrežje do uporabnikov in uporabniške priključke. Tako da bodo prvi uporabniki na omrežje priključeni že med letošnjo pomladjo. Prvi bodo priklopljeni tisti najbliže vozlišču,« so pojasnili. Strošek izgradnje optičnega priključka na posamezno gospodinjstvo znaša 150 evrov oz. kot so pred časom zaupali v podjetju Rune, so se štirje največji ponudniki televizijskih in internetnih storitev v Sloveniji - Telekom, Al, Telemach in T2 odločili, da nase prevzamejo plačilo priključka ob podpisu pogodbe z njimi. Polovica Haložanov do optike Boljši mobilni signali, s tem dostop do spleta, ali optika so redne točke oz. vprašanja tudi na Slllfe-rJrf_ j Foto: Peter Kitak Bazna postaja v Stopercah že ima postavljen temelj. Foto: Mojca Vtič Stoperčani bodo prvi, ki bodo imeli možnost priključitve na optično omrežje Za Majšperčani na vrsti Žetalčani in Makolčani Pred začetkom del pa naj bi se podjetje Rune Enia sestalo s krajani krajevnih skupnosti oz. vaških odborov, kjer naj bi jim predstavniki Rune Enia odgovarjali na vprašanja. Prvi sestanek bo v Stopercah, 18. januarja, ob 18. uri v tamkajšnjem domu krajanov. Kot omenjeno, bodo Stoperčani tudi prvi, ki bodo preko optike povezani s spletnim svetom. Gradnja se bo nato nadaljevala v občinah Žetale in Makole. Zatem bodo prišle na vrsto tudi preostale občine, vključene v projekt, te so še Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in del Vidma. Da bo projekt čim hitreje tekel, v podjetju Rune Enia od občin pričakujejo pomoč pri komunikaciji z občani, od občanov pa odobritev služnosti, kjer bo to seveda potrebno. sejah v Podlehniku. Sprva je bila tudi ta haloška občina vključena v projekt, ki bi se navezoval na stoperško bazno postajo, a lani je postala del t. i. projekta 36a, v katerega so vključene še nekatere druge občine, in sicer občine Cir-kulane, Hajdina, Podlehnik, Ptuj, Zavrč ter dela občin Videm in Žetale. In medtem ko bazna postaja v Stopercah že postaja otipljiva, je v okviru projekta 36a za zdaj še več vprašanj kot odgovorov. »Lokacija vozlišča, ki bo zagotavljala optične signale uporabnikom v omenjenih občinah, še ni znana. Projektiranje za omenjen projekt se še ni začelo, zato podrobnosti o njegovem poteku še niso znane,« so priznali v podjetju Rune Enia. Zaradi vseh neznank oz. zaradi še ničesar znanega zato v podjetju niti ne morejo napovedati, kdaj bo na optično omrežje priključen prvi uporabnik v prej omenjenih občinah. Mojca Vtič Ptuj • Nadaljujejo prenovo gostišča Ribič (začasno) zaprl vrata Leta 2021 je ena najbolj priznanih ptujskih gostiln Ribič prešla v last skupine Talum. Zavedajoč se pomena urejenosti ambienta na izjemni lokaciji, so lani začeli prenovo terase in napovedali postopno urejanje notranjosti Trenutno je v teku celovita prenova kuhinje zaradi cesarje gostilna začasno zaprta. Novi lastnik, skupina Talum, si je že ob prevzemu Gostilne Ribič zadal visoke cilje. Kar se tiče kulinari-ke, je ta na izjemno visokem nivoju, kar so v preteklosti prepoznali in potrdili številni poznavalci iz Slovenije in tujine. Vital d.o.o., prav tako del skupine Talum, je za kulinarično ponudbo na tej lokaciji skrbel že od leta 2017. Do prevzema kot najemniki. Njihovi kuharski mojstri so navdušili mnoge zahtevne goste. Prostorsko pa je objekt potreboval nekaj svežine. V lanskem letu so sprva poskrbeli za novo podobo terase. Ta investicija, ki zagotavlja še bolj prijeten ambient ob Dravi, je bila zaključena maja 2022. To pomladi pa so se lotili nadaljevanja sanacije, ki zajema ureditev kuhinje. „V skladu z načrti poteka druga etapa prenove. Začeli smo spomladi lani s prenovo terase, Gostilna Ribič bo svoja vrata odprla naslednji mesec. v januarju letos pa nadaljujemo s prenovo kuhinje. Gostilna je posledično za naše goste zaprta, ponovno pa bomo vrata odprli predvidoma v začetku februarja letos," so pojasnili v Talumu. V načrtu za prihodnost je tudi sanacija preostalih notranjih prostorov, v mansardi nameravajo urediti še prenočišča. Stavba, v kateri deluje Gostilna Ribič predstavlja pomemben del ptujske vedute, tudi zato je njena urejena podoba še kako pomembna. Dženana Kmetec Ptuj • Brežani zmagovalci mednarodnega tekmovanja Trinajstletniki že mojstri robotike Osnova šola Breg je bila v minulih dneh v siju žarometov. Širšajavnostje namreč z velikim navdušenjem spremljala prvo mednarodno VEX IQ tekmovanje v robotiki. Na njem je tekmovalo šest ekip iz Finske, Češke, Poljske in Slovenije, zmaga pa je šla v roke eni izmed treh ekip OŠ Breg. Zmagovalna ekipa mednarodnega VEX 1Q tekmovanja v robotiki Osnovnošolci zadnje triade so se pomerili v ustvarjanju in programiranju majhnih robotov, ki na poligonu opravijo določeno nalogo. Naloga je za vse enaka, robot pa je moral letos diske pobrati in jih izstreliti v poseben kvadrat. Zmagovalci, ki jim je uspelo pridobiti največ točk, so ShoutingStars. To ekipo iz OŠ Breg so sestavljali Tadej Božič-ko, Adam Robin, Hana Rozman in Maruša Antolič. Med dvojicami ekip sta bili najboljši breški ekipi ShoutingStars in Wall-e. Brežanom se je torej ponovno uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v robotiki, ki bo aprila letos v Dallasu (ZDA). Na Finskem robotiko uvajajo že v vrtcih Z vex robotiko so se učenci OŠ Breg prvič srečali pred petimi leti. V tem času je navdušila mnoge, v šoli pa so uredili prav posebno učilnico za vadbo, v katero lahko vstopajo kadarkoli. Učenci prihajajo programirat pred poukom in po njem, pa tudi med počitnicami. V podporo in pomoč jim je ves čas njihov mentor Oliver Buček, ki je tudi gonilna sila robotike na šoli. Lani so dosegli izjemen uspeh, saj so se na svetovnem prvenstvu v Dallasu med 750 udeleženci povzeli na neverjetno 37. mesto. Ker je udeležba na tovrstnih tekmovanjih povezana s precejšnjimi stroški, naprošajo lokalna podjetja in posameznike za donacije. Njihovi zelo mladi programerji že dobivajo povabila od lokalnih podjetnikov, ki jim v prihodnje nudijo zaposlitev v njihovem podjetju. Zanimivo je, da na Finskem osnove tehnike in robotike uvajajo že v vrtcih. Tam se namreč že sedaj zavedajo, da bo v prihodnjih letih okoli 80 odstotkov ljudi pri delu potrebovalo znanje iz robotike. Pri nas lahko šele učenci osmega razreda izberejo predmet robotika v tehniki. Estera Korošec Slovenija • Izšel je novi vodnik za pohodnike Podravskih poti zgolj za vzorec V najnovejši tiskani publikaciji Slovenska turistična organizacija (STO) in Slovenia Outdoor prvič predstavljata pohodniške destinacije s specializacijami za različne zvrsti pohodništva. /a// Foto: STO V najnovejšem vodniku za pohodnike so prvič predstavljene različne zvrsti pohodništva. S pomočjo vodnika se namreč lahko pohodnik odpravi tako na raziskovanje slovenskega visokogorja, sredogorja in nižin kakor izbranih tematskih in daljinskih poti. Posebej sta izpostavljena vidik varnosti na pohodniških poteh in stopnja zahtevnosti, ali so torej primerne za lahko in družinsko pohodništvo, pohode v visokogorje, treking pohodništvo ali posebej zahtevne poti s plezalnimi odseki. V skladu s temi specializacijami so na voljo pohodnikom prijazne destinacije, ambiciozne pohodniške destinacije ter destinacije za najzahtevnejše pohodnike. V vodniku, ki je izšel v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, so QR-povezave do GPS-sledi, predstavljenih pa je tudi 45 specializiranih namestitev za pohodnike ter ponudba kulinarike. Med 37 pohodniškimi destinacijami, 64 lokalno priljubljenimi potmi tem po desetimi tematskimi in daljinskimi potmi jih je tudi v Podravju, kjer sta poleg slovenske planinske poti zlasti izpostavljena Pohorje in Maribor s svojimi okoliškimi griči, svoje mesto pa je našla tudi desti-nacija Jeruzalem z ormoško planinsko potjo. Med tematskimi potmi v Podravju velja omeniti še čezmejno Vinotour pot Svečina-Ratsch, potem se pa žal podravsko pohodništvo, ki ga je v vodnik uvrstila krovna turistična organizacija, konča. SD Foto: CG 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Ptuj • Strojna šola širi vajeniško mrežo Delodajalci vse bolj povprašujejo po vajencih Strojni šoli ŠC Ptuj je uspelo letos povečati ponudbo programov vajeništva. V novem šolskem letu se bo možno po vajeniškem sistemu izobraževati v vseh šestih poklicnih programih. Gre za način izobraževanja, ki dijakom omogoča pridobivanje delovnih izkušenj v realnem okolju, delodajalci pa lažje pridejo do ustreznega kadra. Prve vajence so vpisali pred štirimi leti, in sicer v program klepar - krovec. V letošnjem šolskem letu se prvič po vajeniškem sistemu izobražujejo tudi avtoserviserji in avtokaroseristi. V vseh treh programih je v šolskem letu 2022/2023 vpisanih sedemnajst vajencev, ki prihajajo na Ptuj tudi iz drugih koncev Slovenije (Šmartno v Rožni dolini, Šmarje pri Jelšah, Cankova). Predvsem zaradi programa klepar - krovec, ki ga v Sloveniji ne izvaja nobena druga srednja šola. Jeseni bodo na seznam vajeniških poklicev dodali še preostale tri programe, ki jih šola ponuja: oblikovalec kovin - orodjar, inštalater strojnih inštalacij in izdelovalec kovinskih konstrukcij. »Pobuda po razširitvi vajeniškega sistema izobraževanja je prišla od delodajalcev, kar nas zelo veseli. Vajeništva namreč brez podpore in sodelovanja s podjetij ni možno izvajati. Delodajalci lahko na ta način neposredno sodelujejo v izobraževalnem procesu dijakov in spremljajo njihov napredek, prav tako imajo pomembno vlogo pri uvajanju v izbrani poklic,« je povedala Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole Ptuj. Vajenci imajo prednost pred drugimi dijaki zaradi neposrednega stika s trgom dela, širjenja socialne mreže in večje možnosti za zaposlitev po končanem izobraževanju. Vedno bolj pomembna je tudi poklicna Branko Polanec, koordinator vajeništva na Strojni šoli Ptuj socializacija in razvoj poklicnih kompetenc. »Največja prednost vajeniških programov je ta, da dijaki pridobijo praktične veščine v podjetjih, torej v realnem okolju, kjer se bodo čez nekaj let zaposlili. Dijaki namreč večino praktičnega izobraževanja, v nekaterih programih pa tudi del strokovnih modulov, opravijo v podjetju in ne v šoli. Ob finančni nagradi pa lahko prejemajo tudi štipendijo za deficitarne poklice, kar je prav gotovo za marsikoga dodatna stimulacija.« Število vseh vajencev v Sloveniji: 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 1.letnik 34 98 88 70 186 147 2.letnik 46 110 89 85 147 3.letnik 23 83 98 78 Skupaj: 34 144 221 242 369 372 V prvem letniku dijaki pridobivajo dragocene praktične izkušnje v šolskih delavnicah Vajenci so za svoje delo nagrajeni; nagrada ni obdavčena Uvajanje vajeniških poklicev za šolo ne pomeni dodatnega finančnega vložka, nekoliko več je organizacije, sodelovanja s podjetji in prilagajanja urnikov. Za vse to na ptujski Strojni šoli skrbi učitelj Branko Polanec, ki je koordinator vajeništva. Njegova naloga je, da za vsakega dijaka pripravi načrt izvajanja vajeništva, v katerem so opredeljeni vsi cilji, časovni roki in deležniki, ki v tem procesu sodelujejo. Večinoma si dijaki si delodajalce poiščejo sami, z njimi pa morajo skleniti vajeniško pogodbo, ki jo je sicer mogoče kadarkoli prekiniti z ene ali druge strani. Vajencu za delo pripada tudi nagrada, ki jo mora delodajalec izplačati v roku in denarni obliki. Trenutno veljavni minimalni neobdavčeni zneski vajeniških nagrad so za 1. letnik 264, za 2. letnik 317 in za 3. letnik 422 evrov, in sicer za polni delovni čas. Dijaki prvega letnika so pri delodajalcu en dan v tednu, drugega in tretjega letnika pa tri dni, prav zato so mesečni zneski precej nižji (v prvem letniku dijak prejme okoli 50 evrov, drugem 180 evrov in v tretjem 240 evrov na mesec). »Pred začetkom praktičnega izobraževanja se pri delodajalcu še osebno srečamo. Skupaj z mentorjem dorečemo še morebitne tehnične podrobnosti in zahteve,« je povedal Polanec in do- dal, da je za izvajanje vajeništva pri delodajalcu potreben mentor. To funkcijo lahko prevzame mojster ali kompetenten sodelavec z opravljenim pedagoško-andragoškim usposabljanjem. Polanec: »Dober kader je treba dobro plačati« Interes za poklicne šole v zadnjih letih pri nas ostaja na isti ravni, kar je okoli 23 odstotkov vsakoletne vpisne generacije, med njimi se za vajeništvo odloči le 2,3 odstotka dijakov. V letošnjem šolskem letu se v vseh letnikih v Sloveniji šola 372 vajencev, lani jih je bilo 369. »Glede na slovensko nacionalno strategijo bi si želeli vsaj pet odstotkov populacije v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju peljati po vajeniški obliki. Osnovnošolce bomo poskušali čim bolj navdušiti za poklice. Ugotavljamo, da če je promocija dovolj učinkovita, po- tem zanimanje med mladimi je. Prav tako delodajalcem ves čas dopovedujemo, da je treba dober kader tudi dobro plačati. Glede na ankete pa višina finančne nagrade ni edini in najpomembnejši kriterij, da je neko delovno mesto dovolj zaželeno. Mladi si želijo biti slišani, vključeni v aktivnosti in novitete,« je poudaril Polanec, ki je med drugim tudi član nacionalne skupine za modernizacijo poklicnega izobraževanja. »Ker se soočamo s krizo kadrov, so spremembe nujno potrebne. Prav zato se morajo šole in delodajalci med seboj še bolj povezovati, še dodatno pa je treba okrepiti popularizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja. Poklice moramo za vsako ceno ohraniti, ta znanja so potrebna. Avtomatizacija in robotizacija proizvodnega procesa sta dobrodošli, vendar brez človeka ne gre,« je zaključil Polanec. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Vir: MIZS Slovenija, Podravje • Zaključek dveletnega mednarodnega projekta Največja težava pri vključevanju otrok priseljencev v šole: jezik Predstavniki šestih držav, med drugim tudi Slovenije, so v zadnjih dveh letih združili moči v projektu Passage in skušali pripraviti smernice ter orodja za čim lažjo integracijo otrok priseljencev v šolsko okolje. Ugotovitve partnerskih držav so zelo podobne, največja težava priseljencev je jezikovna ovira ter dejstvo, da učitelji praviloma nimajo dovolj časa, da se pripravijo na prihod tujcev v razred. »V Sloveniji je premalo oprijemljivih orodij, ki jih lahko učitelji uporabljajo. Velikokrat so prepuščeni sami sebi, včasih zadnji dan zvedo, da se bo razredu priključil tujec, čeprav to zanje pomeni dvojno delo,« eno izmed ugotovitev predstavlja David Rihtarič, vodja projekta na Ljudski univerzi Ptuj. »V Sloveniji je večji priliv učencev iz nekdanjih balkanskih držav. Zelo velika razlika je namreč, iz katerega okolja se je šolar preselil. Tisti, ki prihajajo iz Bosne in Srbije, jim je praviloma lažje, medtem ko imajo tisti, ki prihajajo s Kosova, pogosto precejšnje težave pri jeziku. Učitelji so povedali, da uporabljajo veliko slikovnega materiala, ki pa si ga morajo zagotoviti sami. Po eni strani mora učitelj delati s skupino učencev, da razumejo tekočo snov, tistemu, ki jezika ne razume, pa še posebej razumljivo predstaviti gradivo,« opozarja Rihtarič. Ljudska univerza Ptuj kot nosilec je v tem tednu gostila zaključno konferenco mednarodnega projekta Passage. V sklopu tega so v dobrih dveh letih skupaj s partnerji s Cipra, Portugalske, Grčije, Italije ter Litve ustvarjali projekt Eras-mus+ »Pedagogies of Passing from Reception to Education«, ki ponuja inovativne rešitve za vključevanje otrok priseljencev v šolsko okolje. Osnovni cilj je bil nasloviti učitelje v osnovnih šolah in jim ponuditi nove pristope in orodja pri vključevanju otrok priseljencev v razred. V Sloveniji so sprva nameravali vključiti 60 učiteljev, a se jih je priključilo kar 149. »To kaže, da potrebujejo nove pristope. V prvi fazi smo razvili spletno učilnico za učitelje, za izobraževanje in pregled osnovnih terminov na tem področju, torej kdo je begunec, priseljenec, kakšne so razlike in podobno. Nato smo ustvarili pilotni program učencev vzornikov. To v praksi pomeni, da je vsakemu otroku, ki pride v šolo kot tujec, dodeljen učenec vzornik, ki mu pomaga pri vsakodnevnih opravilih, spoznavanju drugih učencev, domači nalogi ipd.,« o konkretnih ukrepih, ki so jih predlagali in marsikje tudi že uvedli, pravi vodja projekta v Sloveniji. Sodelovalo 41 osnovnih šol, veliko več od prvotnega plana V projekt je bilo vključenih 41 osnovnih šol iz vse države. Iz Pod- ravja so sodelovale OŠ Ljudski vrt, Kidričevo, Ivanjkovci, Benedikt ... Začetni plan je bil privabiti le 10 šol, a je bil interes bistveno večji. Skupna ugotovitev ne le slovenskih učiteljev, pač pa vseh sodelujočih, je bila, da je najprej treba poskrbeti za jezikovne težave, da torej priseljenci v najkrajšem možnem času usvojijo jezik države, v katero so se priselili. Pri tem pa seveda potrebujejo pomoč. »Ovire obstajajo, zraven jezika včasih tudi neurejene socialno ekonomske razmere. Gre za celovito podporo, ki jo projekt predvideva, da se tudi starše otrok vključi in da so seznanjeni s potekom integracije. Nekateri šolski sistemi niti niso primerljivi, kar je včasih razlog za trenja. Tudi to smo skušali upoštevati in pripraviti smernice, kako te Partnerji so na zaključni konferenci predstavili ugotovitve različnih držav, ki pa se spopadajo s podobnimi težavami. Zanimivo je, da so v praktično vseh državah, ki so sodelovale v projektu, zaznali podobne težave na področju integracije otrok v šolsko okolje. zadeve urejati,« pravijo na ptujski Ljudski univerzi. Vse ugotovitve, ki bi lahko prispevale tudi k iskanju sistemske rešitve na ravni države, bodo posredovali ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Haloze • Erna Korošec je ena redkih, ki ohranja tradicijo ročnega pletilstva Volna danes več ne pika Erna in Bojan Korošec sta se pred dvema desetletjema iz Frama preselila v Haloze. Očarala sta ju predvsem neokrnjena narava in mir. V prvih letih sta veliko dela in truda vložila v obnovo hiše, urejanje zaraščenih zemljišč in postavljanje obore za damjake. Nato seje Erna posvetila ročnemu pletilstvu iz pristne ovčje volne. Tehnike pletenja je iz leta v leto nadgrajevala, prav tako seje sama naučila uporabljati kolovrat in statve. Pred desetimi leti seje navdušila še nad polstenjem. Erna je že znala plesti volnena oblačila na stroj, po prihodu v Haloze pa se je lotila še pletenja na roke. Za svoje prve izdelke je leta 2007 prejela certifikat domače in umetnostne obrti. In to je bila prav gotovo ena večjih spodbud, da je s tradicijo pletilstva nadaljevala vse do današnjih dni. Pri tem ji je v veliko podporo njen mož Bojan, ki pomaga pri različnih opravilih, kot so pranje in krtačenje volne, sušenje, vožnja na sejme, prodaja izdelkov ... Bojan je tudi tisti, ki se je domislil imena za blagovno znamko - pletenine Koštrun, ki so danes poznane v celotni Sloveniji in svetu. Začetki so bili seveda težki. »Najprej je bilo treba ljudi prepričati, da volna sploh ne pika. Danes so volne drugačne, zelo fine in mehke,« je povedala Erna, ki je leta 2009 odprla dopolnilno dejavnost na kmetiji. Takrat si je še prizadevala, da bi za pletenje navdušila še koga, vendar zanimanja ni bilo. »Moja želja je bila, da bi na naši kmetiji prikazali obiskovalcem celoten postopek od predelave volne do končnega izdelka. Ker se v tej dejavnosti ni videl prav nihče, sem se odločila za samostojno pot. Pletenju sem se posvetila iz čistega veselja in ljubezni, to delo me pomirja. Barve in vzorci, ki jih izbiram, so velikokrat odvisni od mojega razpoloženja. Prav tako me veseli, da se trendi obračajo, vse več ljudi se vrača k naravi in vedno bolj cenijo domače izdelke.« Povpraševanja po njenih pleteninah je skozi vse leto zelo veliko. Zanimivo je, da največ izdelkov proda v toplejših mesecih leta. Njeni šali so na voljo v trgovini na ptujskem gradu. »Za prodajo preko interneta se nisem odločila. Veliko raje vidim, da kupec izdelek vidi v živo, ga potipa in tudi preizkusi. Vedno večkrat se mi zgodi, da mi ljudje rečejo, da podoben šal že imajo, nato pa skupaj ugotovimo, da gre pravzaprav za moj izdelek. To so res prijetni trenutki.« Pred leti se je Erna navdušila nad polstenjem Z možem Bojanom se že vrsto let udeležujeta najrazličnejših sejmov po vsej Sloveniji. Na enem izmed njih se je Erna srečala s postopkom polstenja z vodo in milnico. »Alja Venturini je na sejmu v Gornji Radgoni prikazala celoten postopek mokrega in suhega polstenja. In to me je neverjetno pritegnilo. Izdelki so bili tako lepi in posebni. In sem se spet začela učiti. Kar nekaj časa je trajalo, da sem postopek osvojila, nato pa je treba biti še kreativen in najti svoj slog. Poleg tega je treba za to tehniko imeti primerno volno, jaz uporabljam izključno avstralsko merino volno, naša je pretrda.« S tehniko polstenja ustvarja šale na bombažnih ali svilenih podlogah, letos bo poskusila še na šifonu, pa tudi torbice, klobuke, telovnike ... Največ dela je po Erninih besedah z nanašanjem plasti preje eno na drugo križno, izmenično vodoravno in navpično. Nato je treba čez vse to preliti milnico in ta skupek ustrezno obdelati. Za en izdelek je potrebnih med šest do deset ur, odvisno od velikosti izdelka in števila plasti. Ko je delo končano, je treba z izdelka sprati milnico in splakniti v kisu, da vzpostavimo naravni pH volne. Preostali izdelki (puloverji, pončoti, brezrokavniki ...) so iz domače ovčje volne, v poštev pride samo jezersko--solčavska pasma. »V Halozah je veliko volne, ki se meče vstran, kar je res škoda. Najina želja je, da bi rejci postali bolj ozaveščeni glede tega. Če bi volno s trebuha, repa, glave in tac, zavrgli, bi pri predelavi ostalo kakšnih 25 odstotkov odpadka. Ker je ne, je tega lahko tudi 75 odstotkov. Poleg tega se da s prodajo volne tudi nekaj zaslužiti, saj je trenutna cena za kilogram spredene volne 45 evrov,« je dodal Bojan. Erna je svoje znanje ročnih spretnosti predala obema hčerama. Želi si, da bi morda katera nadaljevala njeno pot. Tudi sama je začela precej pozno, pri skoraj 50 letih. Dokler ji bo zdravje služilo, bo z ustvarjanjem iz volne nadaljevala tudi v prihodnje. Bo pa hčerka Polona Korošec (diplomirana inženirka agronomije) kmalu prevzela domačo kmetijo, ki je lani pridobila ekološki certifikat. Zakonca Korošec namreč že vrsto let redita tudi damjake in skrbita za dvanajst hektarjev veliko posestvo. Hči namerava skupaj s partnerjem čredo povečati in se ukvarjati s prodajo mesa. Estera Korošec Foto: osebni arhiv Prikaz postopka polstenja Tehnika polstenja je stara 8.000 let Polstenje ali filcanje je ena najstarejših tehnik izdelave tkanin. Stara je približno 8.000 let. Tehniko polstenja volne še vedno uporabljajo nomadski narodi v srednji Aziji in severnem delu vzhodne Azije. Postopekje še vedno enak tistemu iz preteklosti. Strižena, neobdelana volna se začne v kombinaciji z vodo, milom in ob močnem drgnjenju sprijemati; nastane kompaktna osnova - polst. Videm • Mačji hotel Jožice Sluga bo zaživel še pred poletjem Živali nikoli ne razočarajo, ljubezen dvojno vrnejo Velik oranžen muc seje sončil na hišnem pragu, na hodniku obiskovalca pozdravi velik mačji praskalnik. Hiša Jožice Sluga iz Doleneje pravcati raj za mačke, a ne zaradi opreme, temveč ljubezni in predanosti, ki sojo deležne te kosmatinke. Jožica Sluga, domačinka iz Dole-ne, vzpostavlja varstvo in hotel za živali oz. mačke. Kosmate štirinož-ke so poleg družine njena velika ljubezen. O kosmatinkah govori z izbranimi besedami in Jožičine naklonjenosti mačkam ni mogoče spregledati. »Vse živali imam rada, vendar zavezala sem se mačkam.« Te samosvoje kepe dlak so jo prepričale, ker premorejo hvaležnost. »Zaupam jim, so moja tolažba. Žival točno ve, kdaj mi je hudo, takrat pride in me s tačko potolaži. Žival ne prizadene, ne razočara. Življenje me je izučilo, da živalim Foto: Mojca Vtič Jožica Sluga ima že vse pripravljeno za sprejem mačjih kosmatincev. zaupam bolj kot ljudem. Če si ti dober do živali, jim daješ ljubezen, ti oboje nesebično tudi vračajo.« To njeno predanost mačkam so prepoznali tudi drugi mačjeljubci. Že v okviru registrirane dejavnosti, to je bilo čiščenje na domu, je kdaj popazila na mucke, in sklenila je, da se loti svojega projekta, to je varstvo muck v okviru hotela za mačke. »Trenutno sem še v pridobivanju vse potrebne dokumentacije, upam, da bom prejela zeleno luč do konca spomladi,« je dejala Jožica Sluga, ki je za varstvo živali opravila tudi že potrebne izpite. Poleti se namreč začne glavna sezona, ko mnogi lastniki mačk iščejo prijazen prostor, kamor bi jih namestili med dopustovanjem. »Za ta namen sem uredila bokse, igralnico in zunanji prostor.« A z mačkami je za nameček treba resnično znati rokovati, jih razumeti. »Treba je prepoznati karakter muce, jo z otroškim pristopom Jožica Sluga in njen desetkilogramski mačji ljubljenček Simba, pasme mainecoon prepričati, da te sprejme. Muca se najbolje počuti v domačem okolju in zanjo je sprememba prostora večji stres kot na primer za psa. Običajno potrebuje mucka dva dni, da se navadi na drugega človeka, novo okolje. In v teh dveh dneh je z mačko potrebnega obilo dela, da te sprejme, da začne jesti in piti.« Seveda pa je pogoj, da mucka pride v varstvo Jožice Sluga, pri- dobljeno zaupanje lastnikov. »Že ko sem čistila in izvajala pomoč po domovih, je bilo najpomembnejše pridobiti si zaupanje. Ni lahko, podvržen si določenim testom oz. skušnjavam. Ampak mojo preprostost in poštenost so stranke hitro prepoznale in kot najboljša reklama se je izkazala reklama od ust do ust.« Ljubiteljica živali, lastnica dveh mačk in skrbnica ničkoliko vaških, tako upa, da bo njen hotel za živali zaživel čim prej, še pred poletjem, ko je stiska lastnikov štirinožnih prijateljev največja. Že sedaj pa poziva: »Ne puščati mačk samih, zato smo tukaj tisti, ki poskrbimo zanje, a prvi pogoj je, da so cepljene proti okužbam ter tretirane proti notranjim in zunanjim zajedavcem.« Mojca Vtič Foto: MV 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Piše: Mateja Toplak • La dolce vita, Toskana Siena Siena je postavljena na treh gričih in obdana z veličastnim ozemljem ter velja za eno najlepših srednjeveških mest na svetu. Je v osrčju Toskane in je kakor muzej na prostem. Živahne ulice so poseljene z obrtniki, dišečimi slaščičarnami in tradicionalnimi restavracijami - mesto je praznik za čute in nepogrešljiv postanek na vsaki toskanski poti. Pravijo, da naj bi Siena v veliki meri še zmeraj spominjala na srednjeveško mestece, kakršno je bilo leta 1300. Ko se sprehajam od trga do trga ter srečujem ulične umetnike na hoduljah in glasbenike, ki igrajo na neke starodavne instrumente, se zdi, kakor da sem res prepotovala - ne nekaj deset kilometrov iz Firenc, temveč nekaj stoletij nazaj v čas, ko je bilo mestece najbrž še bolj živahno kot danes. Mestne ulice so že od leta 1956 zaprte za ves promet, zato je Sieno že desetletja mogoče raziskovati brez hupanja nervoznih italijanskih voznikov, ki žugajo s pestmi in tolčejo po volanu. Večina izletnikov se najprej sprehaja gor in dol po mestu, med ulicami in trgi, nato pa po navadi posedajo na Piazza del Campo, s pico ali sladoledom v roki. Slaven trg je zasnovan v obliki školjke (z rahlim naklonom), Foto: Mateja Toplak Sienska katedrala: mogočna stavba iz belega in črnega marmorja, za katero pravijo, da ima najbolj fascinantno fasado v vsej Italiji, je zagotovo ena najbolj impresivnih znamenitosti, kar sem jih videla v mestu. Foto: Mateja Toplak Mesto ima manj kot petinpetdeset tisoč prebivalcev in leži približno petdeset kilometrov južno od Firenc. naokoli so tesno druga ob drugi postavljene visoke hiše, pred njimi pa stojijo ogromni senčniki, pod katerimi domačini tujcem radi na-takajo (pre)drago vino, trgovinice pa po zasoljeni ceni ponujajo sadni kruh Panforte ali mandljeve piškote Ricciarelli. S polno vrečko sladkih piškotov iz odročne tržnice, kjer so mi jih prodali po "normalni" ceni, sem se premaknila do sienske katedrale, ki je oddaljena le nekaj minut od Piazza del Campo. Mogočna stavba iz belega in črnega marmorja, za katero pravijo, da ima najbolj fascinantno fasado v vsej Italiji, je zagotovo ena najbolj impresivnih znamenitosti, kar sem jih videla v POSUŠENA IN V SOLI KONZER- BIZMUT VI RANA RIBA SLED pcucr TENIŠKA ARABSKI «Kran IGMLKA PRAVLJIČNI ruiNtK z|danSek JUNAK PRISTANIŠČE V JUGOZAHODNEM IRANU PLENITEV DIVJADI OPERNI SPEV JED IZ JEŠPRENJA TROPSKA VZPE-NJAVKA JANEZ ERŽEN WILLEM PAEOE POVRŠINA, PO KATERI HODIMO LIV, LIJAK KUHARSKA MOJSTRICA ROŠ Aktivni andezitski stratovulkan se nahaja 48 km od vzhodne obale Severnega otoka Nove Zelandije oziroma v zalivu Plenty. V višino meri 321 m. Je eden izmed najbolj aktivnih vulkanov na Novi Zelandiji. Leta 1769 ga odkril angleški raziskovalec James Cook. Ta mu je dal tudi ime, saj je bilo videti, kot da je ves čas ovit v oblak pare in dima. Je tudi zelo priljubljena turistična atrakcija. V zadnjih letih je izbruhnil že večkrat, nazadnje decembra 2019. mestu. Krasijo jo ogromni mozaiki in kipi prerokov, filozofov in apostolov. Trg, na katerem stoji katedrala, je sicer manj oblegan kot glavni trg v Firencah, kjer stoji katedrala Santa Maria del Fiore, je pa zato veliko bolj primeren za posedanje na kamnitih klopeh, ki ga obdajajo. V Firencah človek ravno ne more v miru občudovati katedrale, tam je zmeraj ogromno turistov in nadležnih prodajalcev, ki bi ti prodali vse, kar je mogoče prodati. In če smo že pri toskanski prestolnici: menda je skozi zgodovino Siena kar naprej tekmovala s Firencami za naziv glavnega mesta regije, a je navsezadnje morala priznati poraz in zmago prepustiti močnejšim firenškim voditeljem. Čeprav je Siena izredno všečna, pa moram priznati, da so prav Firence moje najljubše toskansko mesto. Mesto, ki je dovolj veliko (tam živi približno štiristo tisoč prebivalcev), a vseeno ne preveliko in neobvladljivo - niti za Slovenko, vajeno vaškega življenja. Zanimivosti Od leta 1995 spada staro mestno jedro na Unescov seznam kulturne dediščine. V mestu deluje najstarejša banka na svetu, Bancadei Paschi di Siena, ki je bila ustanovljena daljnega leta 1472, moč je najti tudi eno najstarejših bolnišnic v Evropi, Santa Maria della Scala, ki je danes sicer muzej, a je nekoč veljala za eno pomembnih meščanskih zdravilnic, namenjenih skrbi za zapuščene otroke, reveže in romarje. "Siena" v italijanščini pomeni "rdečkasto rjava", kar se nanaša na glino, ki izvira iz teh krajev. Ulični umetniki na hoduljah KOLOFON Foto: Mateja Toplak LEOPARDI, Giacomo - italijanski romantični pesnik (Spevi), TABORI, George - madžarski pisatelj in gledališki režiser, WEBINAR - seminar, ki poteka neposredno prek spleta, spletinar Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Odličen začetek Slovencev na svetovnem prvenstvu Stran 14 Futeal Izkušnje in kakovost pretehtali na stran Prlekov Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Atletika Anej tudi na Dolenjskem na najvišji stopnički Stran 15 Namizni tenis Izjemna vrnitev NTK Ptuj proti Mengšu Stran 15 tednik ^Poiluiajlz nai na ivztovnzm ijitztu i RADIOPTUJ fui áfite&c www.radio-ptu¡.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Gašper Pečnik, NK Aluminij »Pokam od veselja, čeprav še imam nekaj omejitev« Gašper Pečnik je že vrsto let član Aluminija, v lanski sezoni je bil ob izpadu iz prvoligaške druščine ena od redkih svetlih točk ekipe iz Kidričevega. Lanske sezone ni zaključil na nogometnih zelenicah, ampak ga je poškodba kolena oddaljila od igrišč že nekaj krogov pred koncem. „Imel sem strgano prednjo križno vez na desni nogi, poškodovan pa sem imel tudi meniskus," je poškodbo na kratko opisal 20-letni bočni branilec, za katerim je osemmesečno okrevanje: „Najprej sem delal vaje zgolj v ležečem položaju, ker drugega niti nisem mogel. Postopoma sem po navodilih zdravnikov stopnjeval vaje, da sem prišel na sedanjo stopnjo, pa je moralo preteči še kar nekaj vode. Po dveh ali treh mesecih sem lahko začel delati posamezne vaje v fitnesu - šlo je za pridobivanje mišične mase na desni nogi, ki sem jo zaradi mirovanja izgubil do takrat. V šestem ali sedmem mesecu rehabilitacije sem začel v zelo omejenih časovnih intervalih vključevati delo z žogo, seveda še brez kontakta z drugimi igralci. Sedaj sem vsak dan boljše, veseli me, da se stanje vidno izboljšuje." Kako si šel skozi to obdobje s psihološkega vidika? G. Pečnik: „Na začetku je bilo zelo težko, saj je bil takrat nogomet edina in poglavitna stvar v mojem življenju. S poškodbo se je stvar umirila, povsem se je spremenil moj urnik in tempo življenja. Na določeni točki sem začel vendarle opažati napredek in bližje je bil dan vrnitve, lažje mi je bilo." Igralci, ki so se ubadali s poškodbami in z dolgotrajnimi rehabilitaci- jami, pogosto rečejo, da je najtežje gledati tekme svojih soigralcev, ki jim takrat ne moreš pomagati na igrišču. G. Pečnik: „Tudi pri meni je bilo tako, še posebej v trenutkih, ko je ekipa igrala nekoliko slabše. Takrat mi je bilo zelo žal, da nisem mogel pomagati ekipi. Načeloma pa gre za to, da se enostavno moraš sprijazniti s tem, da boš na tekmah nekaj časa samo gledalec. Lahko pa sem šel kdaj v slačilnico in poskušal fante psihološko dvigniti s kakšnim stavkom ali dvema, to pa je bilo tudi vse." Sedaj si že priključen treningom: kako se počutiš ob tem? G. Pečnik: „Občutek je odličen! Atmosfera v moštvu je dobra in prav zaradi tega sem še posebej vesel, da sem lahko zraven. Vseh stvari sicer še ne morem početi, nekatere omejitve še imam, pri tistem, kar lahko počnem, pa pokam od veselja. 4 Foto: Črtomir Goznik Gašper Pečnik (Aluminij) je zadnjo tekmo pred poškodbo odigral lanskega aprila na Fazaneriji. Osemmesečno okrevanje se sedaj bliža koncu. Moja vrnitev v kader za igranje prijateljskih tekem je sicer predvidena v sredini februarja. Do takrat bomo videli, kako se bo moje koleno odzvalo na napore. Sledil bo temeljit pregled, ki bo določil nadaljnje kora- Nogomet • Martin Milec, NK Maribor »Najtežje je ponavljati dobre zadeve« ke in dokončen datum vrnitve med aktivne igralce." Kako ocenjuješ drugo mesto Aluminija po jesenskem delu sezone? G. Pečnik: „Izhodišče je dobro, za spomladi pa smo si zastavili cilj naskok na 1. mesto. Pomemben bo predvsem začetek, da si z zmagami okrepimo samozavest - štela bo vsaka točka." Za pripravljalne tekme imate napovedane same močne tekmece, od Maribora, Celja, Domžal in Gorice do Mure. Z vijoličastimi se boste pomerili že v torek. G. Pečnik: „Sam na teh začetnih tekmah zanesljivo še ne bom igral. Seveda mi je žal, da teh tekem ne bom mogel igrati, saj so tekmeci izredno atraktivni, obenem pa se veselim za soigralce, ki bodo lahko okusili slast igranja z močnejšimi tekmeci iz višje lige." Jože Mohorič Napovedana torkova pripravljalna tekma med Mariborom in Aluminijem bo zagotovo posebna za Martina Milca. 31-letni kapetan Maribora je nekdanji dolgoletni član nogometne šole in potem tudi članskega moštva Aluminija, od koder je v naše najboljše moštvo prestopil leta 2010. Med letoma 2014 in 2017 se je dokazoval tudi v tujini, v Belgiji (Standard Liege) in na Nizozemskem (Roda). Letošnja sezona je zanj že deveta v vijoličastem dresu. „Na priprave sem prišel s kilogramom manj. Tudi zaradi že opravljenih treningov, a bolj zaradi vmesne bolezni - s soprogo sva preležala tudi novo leto. Vsak je že imel predpisane zadolžitve, ki smo jih izpolnili pred skupnim zborom, tako da lahko nadaljujemo na dobrih temeljih. Premor je bil tokrat dokaj dolg, a smo prav zaradi tega veseli, da smo se ponovno zbrali. Zavedamo se pomena obdobja, ki sledi. Opravili bomo vse, kar moramo, vse z upanjem, da bi nas obšle težave s poškodbami in da bi skozi treninge ter vmesne pripravljalne tekme prišli do ustrezne forme pred nadaljevanjem prvenstva," je za spletno stran kluba v uvodu povedal Milec. Kapetan se je za trenutek ozrl v jesenski del tekmovanja v 1. ligi, nato pa je misli že usmeril v prihajajoče izzive. „Med jesenskim delom nismo bili dovolj dobri, imeli smo precej nihanj, ob koncu pa smo serijsko osvajali točke in poskrbeli za boljše izhodišče v spomladanskem delu sezone. Želimo si nadaljevati v podobnem slogu. Najtežje je ponavljati dobre zadeve, a menim, da nam lahko uspe. Toda najprej je treba od-delati aktivnosti v prihodnjih tednih, dovolj je časa za razmišljanje o prvi tekmi v Kopru (11. februarja, op. a.) in nato vseh naslednjih. Nedvomno nas čaka pestra, zanimiva pomlad. Ko bo šlo zares, moramo biti takoj na najvišji ravni. Želimo se približati prvemu mestu, še vedno je v prvenstvu vse odprto. Ne bomo pa se ozirali k drugim, vemo, kaj si želimo mi - poskrbeti, da bomo boljši iz tekme v tekmo in da bomo napredovali kot moštvo," je dejal Milec. Osrednji del priprav bo med 21. januarjem in 3. februarjem, ko se Maribor tradicionalno odpravi v Turčijo. „Med premorom je bilo dovolj časa za razmislek o različnih zadevah. Spomnil sem se dogodkov, ki so bili zelo pomembni za lansko šampionsko sezono, zato bomo skušali storiti vse, da bi ponovili lanske priprave iz Turčije. Tam smo se dodatno povezali kot ekipa, odigrali dobre tekme, na katerih bi ob prikazanem na igrišču dvakrat ali trikrat skoraj tudi zapele pesti. Ko je celotna ekipa stopila skupaj ob določenih situacijah, smo začutili neko posebno vez. Tudi takšni dogodki so Martin Milec: »Ko bo šlo zares, moramo biti takoj na najvišji ravni. Želimo se približati prvemu mestu, še vedno je v prvenstvu vse odprto.« pripeljali do celotne podobe - tako se utrjuje enotnost, pripadnost. Upam, da se bomo s podobnimi občutki vrnili domov tudi letos. Priprave v Turčiji v prejšnjem letu so sodile med ene izmed najboljših in lepo bi bilo ponoviti nekaj podobnega. Tudi rezultatsko smo bili uspešni, s tem se dviguje samozavest in verjamem, da bomo znova dosegli namen," je zaključil Milec. UR »Nekateri bodo igrali 30 minut, nekateri 45, nihče pa več od tega« Tekma z Aluminijem bo prva v tem pripravljalnem obdobju tudi za vijoličaste. „V prvih dveh tednih bomo izmenjevali kondicijski del z nogometnim, potem pa bo v Turčiji v ospredju že taktika. Namen bo dosegla tudi tekma proti Aluminiju, na kateri bomo porazdelili igralne minute: nekateri bodo igrali 30 minut, nekateri 45, nihče pa več od tega. Šlo bo za privajanje na tekmovalni ritem, s prvo preizkušnjo taktičnih zadev. Preverili bomo, kaj je ostalo 'v zapisu' od jeseni, katere zadeve je treba osvežiti. Potem pa sledi osrednji del, s štirimi tekmami v Turčiji v kratkem obdobju. Tam bomo že morali biti energetsko zelo dobri," je tekmo z Aluminijem napovedal trener Maribora Damir Krznar. Tenis • Priznanja TZS »Stalnost je pri meni zelo pomembna« Najboljša slovenska teniška igralca leta 2022 sta drugič zapored Tamara Zidanšek in Aljaž Bedene, ki je priznanje na tretji virtualni zaključni prireditvi v nizu Tenisa Slovenije prejel ob koncu njegove športne poti. Trener leta je bil Zoran Krajnc. Najboljši teniški klub je bil ŽTK Maribor. »Letošnje leto je bilo zanimivo. Ko potegnem črto pod vsakim letom, lahko vidim, da sem se vedno veliko naučila izven igrišča. Tako je bilo tudi letos. Po navadi sem imela eno ali dve osebi v posameznem letu, s katerimi sem sodelovala. Letos pa je bilo veliko različnih mnenj in to bo izkušnja za naprej,« je pojasnila Zidanškova. Dodala je, da so ji ta številna dodatna mnenja pokazala, da je bolj razčistila, kaj ji odgovarja v tenisu in kaj ne, zato lažje naredi načrt za naprej. »Končno imam pot, ki sem jo sama ustvarila in jo bom zasledovala vse leto. Mislim, da je stalnost, vsaj pri meni, zelo pomembna. Pridno treniram, to mi je manjkalo v prejšnji sezoni,« je dodala Tami. Bedene je prav tako povedal, da mu nagrada za najboljšega tenisača leta pomeni ogromno. »Zadovoljen sem s kariero, naredil sem največ, kar je bilo mogoče v danih okoliščinah. Ne obžalujem konca kariere, imam pa še malo poškodbo. Pogrešam pa zmage, zaradi katerih sem šel velikokrat prek sebe in se včasih vprašal, zakaj to sploh delam.« Ocenil je, da organizacija sprva ni bila njegova najboljša stvar. »Moral sem si organizirati življenje na svoji poti tako, da sem lahko igral tenis na najvišji ravni. Tako sem napredoval tudi pri organizaciji, naučil sem se, da lahko tudi sam naredim vse tako, kot si želim,« je dodal Bedene. sta Tami na osrednje igrišče pred Djokovicem Tamara Zidanšek bo dvoboj 1. kroga OP Avstralije v Melbournu odigrala v torek zjutraj po slovenskem času (od 9.00), njena tekmica bo 2. nosilka Ons Jabeur. Prireditelji so dvoboj uvrstili na osrednje igrišče, na Rod Laver Areno, ki sprejeme blizu 15.000 gledalcev. Za omenjenim bo na sporedu težko pričakovani dvoboj Novaka Djokovica. -oto: Črt 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Rokomet • SP 2023 - Poljska/Švedska Odličen začetek Slovenije Rokometna reprezentanca Slovenije je nastop na svetovnem prvenstvu 2023 na Poljskem in na Švedskem začela več kot odlično. Najprej je visoko porazila Saudsko Arabijo (33:19), nato pa še gostitelje Poljake (32:23). V ponedeljek zvečer je naša izbrana vrsta poskušala zmešati štrene Franciji, enemu največjih favoritov v boju za kolajne. Drugi del tekmovanja se bo začel v sredo, kjer bo Slovenija v primeru 1. mesta v skupini B igrala proti drugo uvrščeni ekipi skupine A, ali v primeru 2. mesta v skupini B proti tretje uvrščeni ekipi skupine A. V skupini A nastopajo Španija, Črna gora, Iran (trener Veselin Vujovic) in Čile. Za uvrstitev v četrtfinale bo morala Slovenija nujno premagati Črno goro ter Iran in enega od favoritov prvenstva Francijo ali Španijo. Pred našimi rokometaši je težka naloga, a bi izbranci selektorja Uroša Zormana Futsal • 1. SFL ob ponovitvi predstave proti Poljski lahko bili konkurenčni rokometnima velesilama, Franciji in Španiji. To sta ekipi, ki v prvem delu tekmovanja še iščeta svojo pravo formo, to pa potem z začetkom drugega dela prvenstva dvigujeta do najvišjega možnega nivoja. Slovenci v zelo dobri formi V golu zaenkrat svojo nalogo zadovoljivo opravljata Urban Lesjak in Jože Baznik. Oba branita v tujini: Lesjak v Severni Makedoniji (Pelister Bitola), Baznik v Franciji (Nimes). Na desnem krilu nimamo strahu, saj je Blaž Janc (Barcelona) v top formi (met 11/13 na prvih dveh tekmah), svoj pomembni delež v času odmora za Janca pa daje Domen Novak (Wetzlar). Na levem krilu smo žal ostali brez poškodovanega Staša Jovičiča (Trimo Trebnje), a imamo dva odlična obrambna igralca, ki ob zaenkrat dobri realizaciji zadevata tudi v napadu, to sta Tilen Kodrin (Gummersbach) in Tadej Mazej (Celje PL). V zunanji liniji odlično igra Aleks Vlah (Celje PL), tudi Rok Ovniček (Nantes) z izjemnimi predstavami dokazuje, da je bil v preteklih letih preveč zapostavljen. Manjša dolžnika v zunanji liniji sta zaenkrat Dean Bombač (PICK Szeged) in Domen Makuc (Barcelona). Jure Dolenec (Limoges) s svojimi igrami dokazuje, zakaj nosi kapetanski trak, za uvrstitev v četrtfinale pa bomo nujno potrebovali še delež Nejca Cehteta (GOG Gudme) in Grega Krečiča (Csurgo), ki se je vrnil v ekipo po težavah s korona virusom. Zelo malo zaenkrat koristimo krožne napadalce, ki so na dveh tekmah na gol tekmecev sprožili le šest strelov (met 4/6). Naša največja moč leži v čvrsti obrambi. Proti Saudski Arabiji in Poljski smo prejeli le 42 zadetkov in če bomo nadaljevali s podobno čvrsto igro, se lahko nadejamo uvrstitve v četrtfinale, kar bi bil za slovenski rokomet fantastičen uspeh. Centralni blok zaenkrat opravlja odlično nalogo (Borut Mačkovšek - Blaž Blag-otinšek - Stefan Žabic). Omenjeni trio bo v nadaljevanju prvenstva moral bolj paziti na nepotrebne izključitve, Izkušnje in kakovost pretehtali na stran domače ekipe Meteorplast Šic bar -Dobrepolje 7:4 (3:1) STRELCI: 1:0 Alen Ruis (5.), 2:0 A. Goznik (7.), 3:0 Alen Ruis (12.), 3:1 Gale (15.), 4:1 A. Goznik (25.), 4:2 Pus-totnik (27.), 5:2 Aljaž Ruis (27.), 5:3 Kmetic (27.), 6:3 A. Goznik (36.), 6:4 Kmetic (36.), 7:4 A. Goznik (40.) KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Jambriško, Rajter, Kneževič, Goričan, Aljaž Ruis, Škerget, Tkalčič, Horvat, Šnofl, Alen Ruis. Trener: To-mislav Novak. S tekmami 15. kroga se je začela zadnja tretjina rednega dela prvenstva v elitni slovenski futsal ligi. Še naprej dobro kaže ekipi iz Ljutomera, ki uspešno brani visoko tretjo pozicijo na lestvici, ni pa se odrekla niti ambicijam za naskok na drugo ... Prleki so tokrat pred nekaj več kot 100 gledalci v domači dvorani ŠIC vpisali deseto zmago v sezoni. Gostje iz 1. SFL Vodilni Dobovec se je na domačem parketu oddolžil Sevnici za presenetljiv poraz v prejšnjem krogu. Izmed nekdanjih igralcev Ptuja je za Dobovec Patrik Pasariček dosegel dva gola, enega pa Timotej Debeljak. Gledalci na tekmi Siliko - Mlinše so v prvem polčasu videli le en sam gol (v predzadnji minuti), v drugem pa je sledila toča zadetkov - vsi so končali v mreži gostujočih vratarjev ... Najbolj izenačen dvoboj je bil po pričakovanju - pomerili sta se ekipi iz sredine lestvice - odigran v Kobaridu. Domačini so v tesnem dvoboju z zmago uspeli povečati prednost pred gosti z Obale. Prvi gol na tekmi je zabil nekdanji igralec Ptuja David Lah. REZULTATI 15. KROGA: Meteorplast Šic bar - Dobrepolje 7:4 (3:1), Dobovec - Sevnica 12:1 (6:1), Oplast Kobarid - Bronx Škofije 3:1 (0:0), Siliko Vrhnika - Mlinše 8:0 (1:0). 1. DOBOVEC 15 12 2 1 82:24 38 2. SILIKO VRHNIKA 15 11 2 2 70:25 35 3. METEORPLAST ŠIC 15 10 2 3 63:42 32 4. OPLAST KOBARID 15 7 2 6 42:42 23 5. BRONX ŠKOFIJE 15 6 1 8 51:51 19 6. DOBREPOLJE 15 3 3 9 36:69 12 7. MLINŠE 15 1 5 9 26:55 8 8. SEVNICA 15 1 1 13 25:87 4 Foto: Črtomir Goznik Dobrepolja so bili dostojen tekmec in jim je uspelo držati rezultatsko napetost vse do konca tekme. V domačem taboru tokrat ni bilo službeno odsotnega trenerja Roberta Grdovica, ki ga je zamenjal Tomis-lav Novak, Adrijana Trstenjaka, ki je počival zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov, ter poškodovanih Thomasa Pihlerja in Nika Kosca. Prvič po 12. maju lanskega leta je v ljutomerskem dresu zaigral Alen Ruis, ki je jesenski del preživel pri italijanskem A2-ligašu iz Benetk. In prav mlajši od bratov Ruis je poskrbel za odličen začetek tekme za domačo ekipo. V 5. minuti je izkoristil podajo Urbana Goričana za domače vodstvo z 1:0, dve minuti pozneje pa je po njegovem strelu odbito žogo v mrežo potisnil Aljaž Goznik. V 12. minuti je Alen Ruis s svojo levico dosegel še drugi zadetek na tekmi za vodstvo 3:0. Pred odhodom na odmor, na semaforju je tekla 15. minuta, je po podaji s kota z natančnim strelom zaostanek gostov znižal Denis Gale - 3:1. Trije zadetki v eni sami minuti Alen Ruis je bil podajalec tudi pri četrtem zadetku gostiteljev, ko je v 25. minuti za 4:1 znova zadel prerojeni Aljaž Goznik. V 27. minuti so gledalci videli kar tri zadetke. Najprej je Foto: Slavko Kolar Slovenci so na uvodnih tekmah letošnjega svetovnega prvenstva prikazali zelo prepričljivo igro. Aljaž Goznik je še na drugi zaporedni tekmi pokazal izredno strelsko formo. zaostanek na 4:2 znižal Tomaž Pus-totnik, nato je Aljaž Ruis znova poskrbel za tri zadetke naskoka domače ekipe (5:2), za zanimivo končnico pa je poskrbel Anej Kmetič, ki je zadel za 5:3. Aljaž Goznik je svoj odlični strelski večer zaključil s štirimi zadetki, saj je v polno meril še v 36. in 40. minuti - na zadnjih dveh tekmah je skupno zadel kar sedemkrat! »Tekma je bila - kot smo tudi napovedovali - težka. Vedeli smo, da je Dobrepolje ekipa, ki igra 'na nož'. Sami nismo igrali, kot bi morali, nismo bili dovolj čvrsti na žogi, nismo šli stoodstotno v vse dvoboje in to se je odražalo na rezultatu. Težko smo si priigrali razliko treh zadetkov, a nam je ni uspelo ohranjati. Če bi skočili na prednost štirih golov, bi bilo lažje. Na koncu smo z izkušnjami vseeno pripeljali tekmo do nove zmage,« je po dvoboju dejal Alen Ruis, ki ga v tem tednu čakajo nastopi za slovensko izbrano vrsto U-19, ki bo sodelovala na močnem turnirju na Hrvaškem. V 16. krogu, ki bo na sporedu v petek, 20. januarja, bo Meteorplast ŠIC bar gostoval v Kopru pri Bronxu. Tekmo, ki se bo začela ob 18.45, bo prenašal Šport TV. Ljutomerčani bodo na Primorsko odpotovali brez Denisa Kneževiča, ki je izpolnil kvoto rumenih kartonov, Alen Ruis bo odsoten zaradi reprezentančne akcije, Urban Goričan pa zaradi službenih obveznosti. UR ki lahko odigrajo ključno vlogo pri lovljenju pomembnih zmag. Zaenkrat svojo nalogo kot trener odločno in odlično opravlja Uroš Zorman, a zaenkrat na obeh tekmah - proti Saudijcem in Poljakom - nikoli ni bila ogrožena naša zmaga. Upamo, da bo klop ostala mirna tudi v kritičnih trenutkih, ki šele prihajajo. V tistih danih trenutkih bo potrebno ohraniti mirno kri in Mali nogomet ONL Videm Člani REZULTATI 6. KROGA: ŠD Zg. Pristava - Nogometna šola Klopotec 10:1, ŠD Lancova vas - KMN Majolka 6:7, ŠD Selan - ŠD Pobrežje 8:3, ŠD Tržeč R21 - ŠD As 3:4, ŠD Selan -KMN Majolka 8:1. 1.ŠD SELAN 6 6 0 0 46:16 18 2. KMN MAJOLKA 6 5 0 1 36:32 15 3.ŠD TRŽEČ R21 5 3 0 2 20:15 9 4. ŠD AS 6 3 0 3 24:22 9 5. ŠD POBREŽJE 6 2 1 3 28:27 7 6. LANCOVA VAS 6 2 1 3 22:25 7 7. ZG. PRISTAVA 5 1 0 4 24:25 3 8. NŠ KLOPOTEC 6 0 0 6 9:47 0 Veterani REZULTATI 6. KROGA: ŠD Videm veterani - ŠD Pobrežje veterani 6:3, KMN Majolka veterani - ŠD Zg. Pristava veterani 5:6, ŠD Tržeč veterani -ŠD Selan girpica 2:5. 1. ZG. PRISTAVA 6 5 0 1 42:14 15 2. ŠD SELAN 6 5 0 1 35:15 15 3. MAJOLKA 6 4 0 2 38:23 12 4. ŠD VIDEM 6 2 0 4 19:28 6 5. POBREŽJE 6 114 13:32 4 6. ŠD TRŽEČ 6 0 1 5 9:44 1 Zimska liga MNZ Ptuj Člani REZULTATI 6. KROGA: ŠKD Sestr-že - ŠD Draženci 1:4, KMN Draženci -Hajdina 4:1, ŠD Selan - Robotehnika, d.0.0.7:4. 1.VDM0NT& METAL 5 3 2 0 16:5 11 2. ŠD SELAN 5 3 1 1 35:17 10 3. ROBOTEHNIKA 5 3 1 1 32:18 10 4. DRAŽENCI 5 3 11 16:10 10 5. HAJDINA 6 2 13 18:21 7 6. DRAŽENCI 5 1 0 4 8:21 3 7. ŠKD SESTRŽE 5 0 0 5 11:44 0 vleči prave poteze. Če bo omenjeno uspelo strokovnemu štabu, bo to tudi pomemben delež pri uspešnem sestavljanju zmagovalnega mozaika. Tekme proti Franciji, Španiji in Črni gori bodo pokazale pravo kvaliteto ter karakter slovenske ekipe. Bo pa zelo zanimivo videti tudi tekmo Slovenija - Iran, kjer si bosta na nasprotnih straneh kot trenerja stala Zor-man in Vujovic. Pred nami je pester rokometni teden, ki bo v nedeljo, 22. januarja, dal odgovor na vprašanje, ali bo Slovenija med osmimi udeleženkami četrtfinala. Po prikazanem v prvih dveh tekmah moramo biti optimisti, tudi sam Slovenijo vidim v četrtfina-lu. Ključna bo tekma proti Španiji, katero lažje presenetimo kot Francijo. Uroš Krstic Foto: Črtomir Goznik Ekipa ŠD As Veterani REZULTATA 6. KROGA: Club 13 -KMN Tomaž 0:2, Ormož Pomaranča - ŠD Hajdoše 2:5. 1. KMN TOMAŽ 2 2 0 0 9:1 6 2. SD HAJD0SE 3 2 0 1 10:10 6 3. ŠD SELAN 50+ 2 10 1 7:8 3 4. CLUB 13 3 10 1 6:9 3 5. ORMOŽ POMARANČA 2 0 0 2 5:9 0 JM, Darko Lah Foto: Črtomir Goznik Utrinka s članske tekme ŠKD Sestrže - ŠD Draženci (spodaj) in veteranske tekme Hajdoše - Ormož torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Atletika • Miting v Novem mestu A • • .V** - «VI • Anej znova na najvišji stopnički V nedeljo je v Olimpijskem centru Novo mesto potekal članski miting v dvorani, ki se ga je udeležilo 180 atletov in atletinj iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Nemčije in Italije. Ptujski klub se je tekmovanja udeležil s šestimi člani. Znova je bilo največ oči uprtih v Aneja Čurina Prapotnika, ki je pred tednom v Ljubljani na uvodnem mitingu nove dvoranske sezone v teku na 60 metrov odtekel osebni rekord 6,73 sekunde. V Novem mestu se je v tej najkrajši, a prestižni disciplini, merilo 24 atletov, mesto v finalu si je zagotovila osmerica najhitrejših v kvalifikacijah. Znova je bil najhitrejši Anej (6,81), za njim sta se zvrstila Bor Kolar Bačnik (6,91) in Jernej Gumilar (6,95). V finalnem teku je varovanec trenerja Gorazda Rajherja še nekaj dodal (6,79), kar je bilo dovolj za suvereno zmago, za njim sta mesti iz kvalifikacij zamenjala Gumilar in Kolar Bačnik. Gorazd Rajher, trener AK Ptuj: „Šlo je za drugi miting sezone, tokrat v dvorani, ki se ji reče Olimpijski center in ima vse značilnosti prave dvorane. Za Blaža in Saro je bil to prvi miting, za Aneja drugi preizkus v upanju za kakovostnejšo udeležbo, a se je pokazalo ravno nasprotno. Pa vendar Anejev rezultat 6,79 sekunde potrjuje dobro delo v pripravljalnem delu sezone in dobro napoved za hitre teke v zimsko sezono, ki se zaključuje z Evropskim dvoranskim prvenstvom. Sara Šeruga, ki je nastopila v teku na 200 metrov, je odtekla svoj osebni rekord v dvorani, prav tako tudi Blaž Jurgec, ki se je preizkusil v teku na 400 metrov. To je bila njuna prva tekma in dobra popotnica za nadaljevanje sezone. Andraž je svoje sposobnosti preverjal z najtežjo člansko kroglo, ki je za 2,260 kg težja od krogle, ki jo trenutno meče. Sunil jo je vse do 12,32 metra, kar je njegov osebni rekord. Pod skupnim imenovalcem mitinga bi lahko izrazil zadovoljstvo s prikazanim naših atletov." Moški, 60 m, rezultati finala: 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 6,79 s 2. Jernej Gumilar (MASS) 6,85 s 3. Bor Kolar Bačnik (Kronos) 6,88 s V kar treh disciplinah je na Dolenjskem nastopila Maja Bedrač: v skoku v daljino, v teku na 60 metrov z ovirami in suvanju krogle. V svoji paradni disciplini - skoku v daljino -je osvojila 3. mesto z rezultatom tik pod šestimi metri. Dekleta, daljina, rezultati: 1. Jana Koščak(HRV) 6,15 m 2. Brina Likar (Triglav) 6,12 m 3. Maja Bedrač (Ptuj) 5,99 m Rezultati ostalih članov AK Ptuj: 3. Andraž Rajher - 5-kg krogla -12,32 m 3. Maja Bedrač - krogla (11,23 m) 4. Maja Bedrač - 60 m ovire (8,57 s) 5. Sara Šeruga - 200 m (26,46 s) 9. Blaž Jurgec - 400 m (52,62 s) -Veronika Domjan - krogla - diskvalifikacija JM Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj) Namizni tenis • Državne lige Brez možnosti proti Savinji, izjemna vrnitev proti Mengšu Prvič v novem letu so za mize v prvenstvenih dvobojih stopili igralci in igralke v slovenskih državnih ligah, s čimer so začeli drugo polovico rednega dela sezone. Ptujska moška zasedba je v 2. ligi vpisala dragoceno zmago v boju za obstanek, do nje pa je prišla na precej dramatičen način. 2. SNTL (m) REZULTATI 6. KROGA: Ptuj - Savinja Plasard II 0:6, Ptuj - Mengeš Racketry II 6:4, Logatec - Rakek 1:6, Ilirija - Arrigoni I 5:5, Xiom Muta - Mengeš Racketry II 6:0, Ilirija -Rakek 4:6, Logatec - Arrigoni I 0:6, Xiom Muta - Savinja Plasard II 0:6. Tekma Sobota I - Kema Murexin II je bila prestavljena na 21. 1. 1. SOBOTA I 9 9 0 0 2. ARRIGONI I 11 8 1 2 56:32 3. SAVINJA PLASARD II 11 6 1 4 53:34 13 4. XIOM MUTA 11 5 3 3 49:38 13 5. RAKEK 11 6 0 5 41:46 12 6. KEMA MUREXIN II 9 4 1 4 37:37 7. MENGEŠ RACKETRY II 11 4 1 6 42:46 54:7 18 17 9. NTK PTUJ 10. LOGATEC 11 2 3 11 2 2 6 38:57 7 29:58 11 1 0 10 18:62 NTK Ptuj - NTK Savinja Plasard II 0:6 Selišek - Jovanovič 0:3, Krušič -Hohnjec 1:3, Drčič - Čopar 1:3, Krušič - Jovanovič 2:3, Selišek - Čopar 0:3, Drčič - Hohnjec 0:3. V prvem sobotnem srečanju so Ptujčani gostili drugo ekipo Savinje iz Luč (med Ljubnim ob Savinji in Logarsko dolino). Prva ekipa se v 1. ligi bori za uvrstitev med štiri najboljše ekipe, ki bodo igrale v končnici, zavidljivo zasedbo pa ima tudi druga ekipa. Sestavljajo jo 18-letni Dejan Jovanovič in leto mlajša Domen Hohnjec in Matic Čopar. Od samega začetka naprej so imeli pobudo gostje in so na koncu tudi vpisali prepričljivo zmago. „Savinja je zasluženo zmagala, o tem ni dvoma, a bi se lahko kakšen posamični dvoboj končal tudi v našo korist. Šlo bi zgolj za kozmetični popravek, saj imajo Savinjčani dobro ekipo, a poraz 0:6 je vendarle prehud," je o tem dvoboju povedal Gorazd Selišek. NTK Ptuj - NTS Mengeš Racketry II 6:4 Selišek - Jerina 1:3, Krušič - Savšek Pintarič 3:0, Drčič - Goltnik 1:3, Kru-šič - Jerina 2:3, Selišek - Goltnik 0:3, Drčič - Savšek Pintarič 3:1, Krušič/ Drčič - Goltnik/Jerina 3:0, Krušič -Goltnik 3:2, Drčič - Jerina 3:0, Selišek - Savšek Pintarič 3:1. Za ptujsko trojico, ki jo sestavljajo Luka Krušič, Darko Drčič in Gorazd Selišek, se je slabo začela tudi popoldanska tekma z drugo ekipo iz Mengša (med Domžalami in Kamnikom). Najboljši domači igralec Luka Krušič je sicer svoj prvi dvoboj proti 16-letnemu Nelu Savšku Pintariču dobil (1:1), nato pa je drugega proti Ekipi iz Cirkovc svoje dvoboje prestavili Dekleta NTK Cirkovce bi se morala v tem krogu 1. državne lige za ženske v soboto pomeriti z ekipo Inter Diskonta, a so tekmo prestavila na petek, 20. januarja. Podobno so storili tudi člani moške ekipe NTK Cirkovce v vzhodni skupini 3. lige, njihova dvoboja proti ekipama Škofle Loke in B2 I Bendl bosta v soboto, 21. januarja. Foto: Črtomir Goznik Darko Drčič (NTK Ptuj) letu starejšemu Timoteju Jerini po dramatičnem dvoboju izgubil z rezultatom 2:3 (vodil je 2:1). Običajno Lukov poraz na posamični tekmi že pomeni izgubo točk, a je tokrat dvoboj v nadaljevanju dobil povsem nepričakovan zasuk ... Pri zaostanku 1:4 je najprej izkušeni Darko Drčič ugnal Savšek Pintariča (2:4), nato pa sta Drčič in Krušič dobila še dvoboj dvojic, ki je noviteta v letošnji sezoni (3:4). Odločilni dvoboj večera je vseeno pripadel Krušiču, ki se je v dvoboju najboljših igralcev svojih ekip pomeril z Aljažem Goltnikom. 18-letni Goltnik, igralec iz TOP 10 na mladinski lestvici NTZS, je povedel 1:2 v nizih, a se Luka s tem ni sprijaznil. Najprej je v končnici četrtega niza ohranil mirnejše živce od tekmeca in z rezultatom 13:11 izenačil stanje v nizih na 2:2. V petem nizu bi lahko napetost v dvorani „rezal z nožem", še enkrat pa sta se tekmeca znašla v izenačeni končnici. Tudi tokrat je 29-letni Luka znal unovčiti svoje izku- šnje, z rezultatom 12:10 in zmago 3:2 v nizih je svoji ekipi zagotovil četrto točko za izenačenje na 4:4. To je dalo novega zagona soigralcema, ki sta na najboljši možni način dokončala delo - z zmagama. Najmanj točko je ptujski ekipi zagotovil Drčič z zmago proti Jerini, delo pa je zaključil Gorazd Selišek, ki je ugnal Savška Pintariča. To je šele druga zmaga igralcev NTK Ptuj v sezoni, edino doslej so vpisali proti Logatcu. Ob tem so zmogli dva remija, z Xiom Muta in Ilirijo. JM Gorazd Selišek, NTK Ptuj: „Ekipa iz Mengša na Ptuj ni pripotovala z najboljšo zasedbo, proti kakšni smo v prvem delu sezone izgubili v gosteh (manjkal je mladi Luka Jokič, najboljši slovenski kadet, letnik 2008, op. a.). Kljub temu se na začetku dvoboja nismo najbolje znašli in gostje so povedli z rezultatom 1:4. Luka in Darko sta presenetljivo dobro odigrala dvojice in na tej točki se je nekaj obrnilo, odločilna pa je bila nato Lukova zmaga v napetem dvoboju proti Goltniku. Midva z Darkom sva na srečo dodala svoje in lahko smo se veselili res pomembne zmage. Celoten dvoboj pa je še enkrat več pokazal, kako izenačena je 2. liga: izostanek enega igralca ali nekaj izgubljenih točk v kakšnem dvoboju lahko povsem obrnejo potek tekme. Gre res za malenkosti, kakšna žogica na rob mize ali kakšen šum, ki zmoti katerega, pa se lahko vse obrne. Dejstvo je, da smo mi kar nekaj takšnih dvobojev v tej sezoni že izgubili, tokrat pa se nam je vendarle vrnilo in je bila športna sreča na naši strani." Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) Ptujske odbojkarice do lahke zmage ŽOK G.S.V. Ptuj -Svolley 3:0 (12, 20, 19) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Hentak, Paternost, Lovrenčič, Sivčevič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Minuli konec tedna se je po slabem mesecu premora nadaljevalo tekmovanje v 3. državni odbojkarski ligi vzhod. V prazničnem in ponovo-letnem času je ptujska ekipa naredila nekaj prilagojenih treningov in je v novo leto zakorakala s suvereno zmago proti koroški ekipi Svolley. Trenerka Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj Eva Vedlin Gojčič ima v svojih vrstah same zelo mlade odbojkarice, a tokratne tekmice iz Vuzenice so bile še bistveno mlajše. Ptujčanke so tokrat proti neenako- vrednim tekmicam pokazale solidno igro, v kateri so imele še veliko rezerv v vseh prvinah odbojkarske igre. Domačinke so mlačno začele obračun, po minuti odmora pri vodstvu gostij 3. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 10. KROGA: ŽOK G.S.V. Ptuj - Svolley 3:0, Slovenj Gradec ■ Kajuh Šoštanj 1:3, Murania Lendava - Uniforest Prebold 3:0, Črna - Sl. Bistrica II 3:0. tekma Celje - KEA Šempeter je bila prestavljena. 1. KAJUH ŠOŠTANJ 2. MURANIA LENDAVA 3. ŽOK G.S.V PTUJ 4. KEA ŠEMPETER 5. ČRNA 6. CELJE 7. SLOVENJ GRADEC 8. SVOLLEY 9. UNIFOREST PREBOLD 10. SL. BISTRICA II 1 9:5 0 10 26:6 24:5 21:15 21:14 19:12 19:13 18:15 8:24 27 0:30 9:10 pa so zaigrale bolje, predvsem so izboljšale začetne udarce. S serijama uspešnih servisov Danaje Mlakar in Leje Horvat so se oddaljile od gostij ter so prvi niz nato gladko dobile s 25:12. Na mestu centra v napadu se je izkazala Amadeja Dežman, ki je v nadaljevanju tekme uspešno postavila še nekaj blokov. Napad tokrat ni bil preveč učinkovit, še največ direktnih točk je dosegla Vita Hentak, nekaj pa jih je dodala tudi kapetanka Alida Tomanič. Domačinke so v drugem in tretjem nizu rezultatsko dodobra kontrolirale tekmo, saj so imele varno točkovno prednost, ki so jo unovčile za rezultat 25:20 in 25:19. Tako so s povprečno predstavo prišle do šeste letošnje prvenstvene zmage, ki jih je popeljala do tretjega mesta na prvenstveni lestvici (Šempeter in Celje imata tekmo manj). David Breznik Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK GSV Ptuj so vpisale šesto zmago v sezoni. Foto: AZS 1G Štajerski Šport mladih, zanimivosti torek • 17. januarja 2023 Fotozapis • Sprejem za nogometaše KMN Vitomarci »Nogomet ti vedno vrne, kar mu daš, včasih takoj, včasih malo pozneje« V petek je županja občine Sveti Andraž Darja Vudler v Večnamenski dvorani pri gasilskem domu v Vito-marcih pripravila sprejem za člane Kluba malega nogometa Vitomarci Meteorplast. Ti so pred novim letom v Zagrebu v številčni in močni mednarodni konkurenci postali zmagovalci veteranskega turnirja Kutija šibica, najbolj cenjenega turnirja te vrste na območju nekdanje skupne države. Ob sprejemu je Darko Rojs, predsednik KMN Vitomarci, povedal: „Ta mednarodni uspeh je krona mojega skoraj 30-letnega dela v domačem klubu Vitomarci in nekakšna prestižna nagrada nogometa našemu okolju. Primerjam ga lahko z največjimi uspehi kluba, kot je bilo 3. mesto v 1. državni ligi ali uspešna izvedba San-dijevega memoriala z 88 ekipami ... Nogomet ti vedno vrne, kar mu daš, Mali nogomet včasih takoj, včasih malo pozneje. Uspeha se toliko bolj veselim zaradi naših najmlajših nogometašev, ki jih več kot 40 uspešno trenira in vodi trener Danilo Pučko, zaradi vseh članskih nogometašev in navijačev, ki so v veliki meri uspeh slavili z nami v Zagrebu - za vse je ta uspeh motivacija za nadaljnje delo. Ta uspeh nam pove, da če verjameš, je vse mogoče. Zahvaljujem se kapetanu ekipe Radetu Rusmirju, ki je zbral in povezoval odlično ekipo za ta turnir, sponzorjem in podpornikom - posebej bi izpostavil Saša Makoterja in Danila Slana - za trud in prispevek k projektu in uspehu. Emocije ob zmagi so bile močne. Hvala družini in vsem, ki nas podpirate pri naši dejavnosti. Mislim, da si lepše promocije Vitomarcev in lokalne skupnosti skoraj ni mogoče zamisliti." JM Ljutomerčani slavili pred Vitomarčani Na 13. spominskem turnirju Franca Škrinjarja v malem nogometu je v ljutomerski dvorani ŠIC nastopilo 14 ekip. V finalu sta se pomerili ekipi ŠIC bar Ljutomer in Vitomarci Car Mont. Po prvem polčasu ni bilo zadetkov, v nadaljevanju pa sta zmago domačinov z 2:0 zagotovila Marko Brest in Niko Vajda. Za 3. mesto sta ekipi Panyhgia Šah • Štajerska kadetska liga Dve zlati medalji za OŠ Breg Ptuj V Mariboru je bil v petek, 13. januarja, odigran 4. krog Štajerske kadetske lige, na katerem je nastopilo 77 mladih šahistov, od tega 59 fantov in 18 deklet, iz 33 osnovnih šol iz različnih slovenskih krajev ter ene šole iz Avstrije. V teh številkah so zajeti tudi štirje udeleženci iz dveh osnovnih šol s ptujskega območja, dva iz OŠ Breg in dva iz OŠ Kidričevo. Prav OŠ Breg Ptuj je bila ob OŠ Selnica ob Dravi z dvema zlatima medaljama najuspešnejša med 14 prejemniki medalj. Za to sta poskrbela dvojčka Svit in Zarja Gomboši, ki sta bila najboljša v konkurenci do devet let pri fantih in dekletih. Posebej se je izkazal Svit, ki je premagal vse tekmece in edini osvojil maksimalnih sedem točk v vseh treh starostnih kategorijah. Srebrno medaljo je do- Šolski šport • Odbojka, dekleta Najboljše odbojkarice učenke iz Spodnje Polskave Sredi januarja je v športni dvorani podružnične šole Zgornja Polskava potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učenke letnika 2008 in mlajše. V obeh polfinalnih obračunih je bil rezultat tesen, krajša konca pa sta proti bistriškima ekipama potegnili tekmici iz ptujskega območja. Ti sta se tako med seboj pomerili v boju za 3. mesto, naslov območnega prvaka pa si je priborila zasedba OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, s čimer si je prislužila pravico nastopa v četrtfi-nalu državnega tekmovanja. Rezultati, polfinale: OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava - Velenje in ME-PAteam Ključarovci izvajali kazenske strele, s 3:1 pa so bili uspešnejši Velenjčani. Najboljši igralec turnirja je bil Rok Šnofl (Vitomarci Car mont), najboljši vratar Miha Prijol (ŠIC bar Ljutomer), najboljši strelec pa Tadej Žagar Knez (ŠIC bar Ljutomer) s petimi doseženimi zadetki. NŠ Ekipa iz Vitomarcev je osvojila 2. mesto. dala Alisa Beranič iz OŠ Kidričevo v konkurenci deklet do 12 let. Dve medalji (eno zlato in eno bronasto) so osvojili mladi iz OŠ Angela Besednjaka Maribor ter mladi iz OŠ Rada Ro-biča iz Limbuša (dve srebrni), po eno pa iz OŠ Pohorskega odreda, Kozjega, Šmartnega ob Paki, SI. Gradca, Boštanja, Poljčan, Ob Dravinji, Mon-tesori in Bojana llicha iz Maribora. Končni vrstni red: - učenci U9:1. Svit Gomboši (OŠ Breg) 7 točk, 2. Jakob Krajnc (OŠ Rada Robiča Limbuš)6,3. Edvard Ka-loh (OŠ Montesori) 5... - učenke U9:1. Zarja Gomboši (OŠ Breg) 4 točke, 2. Luna Šantl (OŠ Ob Dravinji) 4, 3. Mara Predin (OŠ Bojana llicha Maribor) 4 ... 11. Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 4 ... Dvojčka Svit in Zarja Gomboši iz OŠ Breg Foto: arhiv SD Ptuj - učenci U12: 1. Kajetan Vaupot (OŠ SI. Gradec) 5,5 točke, 2. Maksim Krajnc (OŠ Rada Robiča Limbuš) 5,5, 3. Anže Daničič (OŠ Boštajn) 5,5... - učenke U12:1. Lučka Heric (OŠ Selnica) 3,5 točke, 2. Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 3, 3. Klara Ambrož (OŠ Poljčane) 2... - učenci U15:1. Gašper Drevenšek OŠ Kidričevo 2:1; OŠ Ljudski vrt - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 1:2; tekma za 3. mesto: OŠ Kidričevo -OŠ Ljudski vrt 2:0; tekma za 1. mesto: OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 2. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Ljudski vrt UR Tenis • TK Terme Ptuj Luka v Ljubljani do finala Pred dnevi je v Ljubljani na igriščih TK Olimpija potekal B-turnir v kategoriji igralcev do 12. leta starosti. Med dvanajsteri-co nastopajočih je bil tudi član TK Terme Ptuj Luka Kosi. Luka (letnik 2011) je odigral zelo dober turnir, s tremi zmagami se je prebil vse do zaključnega dvoboja, v katerem je bil njegov tekmec predstavnik koprskega PRO TEN Andrea Lorenzini. V dvoboju vrstnikov je bil uspešen Koprčan, zmagal je z izidom 1:6,1:6. JM Luka Kosi (TK Terme Ptuj, levo) je bil finalist turnirja v Ljubljani, ob njem je Andrea Lorenzini (PRO TEN Koper). (OŠ Angela Besednjaka Maribor) 6,5 točke, 2. Kolja Tito Veber (OŠ Pohorskega bataljona) 5,5,3. Bor Gradišek (OŠ Kozje) 5,5- učenke U15: 1. Meta Heric (OŠ Selnica) 5 točk, 2. Hana Krevh (OŠ Šmartno ob Paki) 4, 3. Rebeka Kolar (OŠ Angela Besednjaka Maribor) 3... Silva Razlag Ekipa OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava je osvojila naslov območne prvakinje v odbojki. Planinski kotiček 20. Vincekovanje s pohodom - Podgorci Sobota, 21. januar - ob 9.00: zbiranje pohodnikov v kulturni dvorani Podgorci (sprejem in plačilo startnine); - ob 9.30: začetek pohoda; - ob 12.00: čas za malico in izvedba programa reza vinske trte s kulturnim programom; - vsak udeleženec dobi spominsko rozgo. Po končanem programu sledi vrnitev v Podgorce; - štartnina, ki jo plačate pred pohodom, znaša 15 € in zajema: - 2 obroka hrane (kava in čaj niso vključeni), - 5 bonov za pijačo, - spominski kozarec, ki ga boste uporabljali ves dan, - organizacijske stroške (kulturni program...); - v primeru močnega dežja ali snežnega meteža prireditev odpade; - odhod vlaka proti Osluševcem ob 7.45, vrnitev ob 15.53 (lahko tudi z lastnim prevozom); -vodil bo Jože Dajnko. Vincekov pohod po Medžimurju Nedelja, 22. januar 2023 Vinkovo je čas, ko se prične uradna vegetacijska doba vinske trte in je poseben praznik tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Pot nas bo letos ponovno vodila v Medžimurje, med prijazne ljudi in zanimive kraje. Planinsko društvo Bundek iz Murskega Središča organizira tradicionalni pohod, ki je odlična oblika krepitve telesa in duha. Med griče Medžimurskih goric, posejane z vinogradi in številnimi zidanicami, se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam. Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 22. januarja, ob 6.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Term Sveti Martin v bližini Murskega Središča. Pot nas bo najprej vodila po gričih Medžimurskih goric, kjer so številne zidanice in si bomo ob njih privoščili počitke za malico ter dobro domačo kapljico. Nato bomo pot nadaljevali po ravnini Medžimurja in se povzpeli na Bundek, majhen griček, po katerem nosi ime domače planinsko društvo. Pot bomo zaključili v Murskem Središču. V Slovenijo se bomo vrnili do 19.30. Opremite se planinsko (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Ne pozabite na veljavno osebno izkaznico ali potni list. Hrana iz nahrbtnika in v zidanicah ob poti. Strošek izleta znaša 15 EUR. Prijave v pisarni PD Ptuj do torka, 17. januarja. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: Sloo 20230121, namen Vincek-Med-žimurje. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Več informacij na spletni strani www.pdptuj.si Foto: NS torek • 17. januarja 2023 Naše prireditve Štajerski H Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 9. sezona Ko glasovi poletijo v nebo Po osmih uspešnih sezonah projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je že mogoče reči, da so ga dodobra posvojili tako pevski talenti kot osnovne šole in občine. Iz leta v leto raste število sodelujočih in nastopajočih, letos bo v okviru 9. sezone na tem edinstvenem odru spodbujanja petja slovenskih pesmi zapelo že okrog tisoč mladih pevk in pevcev, tudi iz Gorenjske in Dolenske, je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, idejni pobudnik tega projekta. In kar je najbolj razveseljujoče, vedno boljši so, njihovi nastopi tako rekoč letijo v nebo, tako kakovostni so. Na nastopih želijo pokazati čim več, se s svojimi interpretacijami dotakniti vseh, ki jih spremljajo. Za tokratno predstavitev pevskih talentov ptujskih osnovnih šol lahko rečemo, da je bil najboljši v vseh teh letih. Občinstvo, starši, drugi sorodniki, učitelji, sošolci in prijatelji nastopajočih ter tudi drugi obiskovalci so zaploskali resnično izjemnim nastopom. To je bil še en večer slovenske pesmi in glasbe, ki ga bodo vsi pomnili. Čeprav gre za tekmovanje, so nastopajoči drug drugega podpirali, se skupaj veselili vsakega nastopa posebej Uživanje v petju in glasbi je nekaj kar je veliko več kot sama tekma so povedali. Priložnost je vredna da so poskusili, morda pa je to lahko tudi že pot do njihove poklicne poti. Tudi sicer so v novi sezoni njihovi nastopi vedno bolj sproščeni, saj v pogovoru za mizo z voditeljem Daliborjem Bedenikom v vlogi učitelja skopni še tako huda trema. Malo več adrenalina pa prinaša sama razglasitev rezultatov naslednji dan na Radiu Ptuj v okviru oddaje Mozaik Podravja in nato tudi video izseki njihovih nastopov na družbenih omrežjih Radia Ptuj. Prvi letošnji predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je potekal v športni dvorani OŠ Mladika. Ravnatelj Bogomir Širovnik je povedal, da so počaščeni, da so bili gostitelji projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Mladim pevcem je čestital za njihove izjemno lepe nastope, globok poklon so si zaslužili. »Člo- Sponzorji so bili: MO Ptuj, IT rešitve H BIT, Silkem, Betonarna Kuhar, Zavese Elena Mateja Babič, Avtoservis Turnšek Ptuj, AC center, trgovina in servis Husqvarna, Kaass avto Ptuj, Vivapen in Sazas. veku je lepo pri srcu, ko v enem večeru lahko prisluhne toliko mladim, ki pojejo slovenske pesmi, zlati še v tem času, ko vsi silimo nekam v Evropo, v svet,« je poudaril. Za ohranitev slovenskega jezika je izredno pomembno, da mladi pojejo slovenske pesmi. Iskreno se je zahvalil tudi družbi Radio-Tednik Ptuj, ki že deveto sezono skrbi, da mladi pojejo slovenske pesmi. Vsi skupaj pa naj nosimo slovensko pesem v srcu in pojemo slovenske Sponzorji prireditve ^ ♦ h «BIT Y W IT rešitve D a u □ SILKEM uiuRpen SAZAS pesmi, je še njegova želja. Iz mlajše kategorije so v polfinale napredovale: Lara Kupčič (OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena), Livia Sartor (OŠ Olge Meglic), Jana Bombek (OŠ Ljudski vrt), Zora Voglar (OŠ Mladika) in Danina Za-rič (OŠ Breg). V starejši kategoriji pa je uspelo: Blažki Brlek (OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena), Nuši Arnuš (OŠ Olge Meglic), Jani Bombek (OŠ Ljudski vrt), Pii Samobor (OŠ Mladika) in Viti Stanovnik (OŠ Breg). Polfinalni nastopi 9. sezone bodo predvidoma maja in junija, veliki finale pa septembra letos, tudi s TV-spremljavo. Najboljša pevca v obeh kategorijah bosta tudi letos prejela lastni pesmi. Za vse tekmovalce v sezoni je družba Radio-Tednik Ptuj pripravila nalivna peresa Vivapen. MG Foto: Črtomir Goznik Lara Kupčič, 4. r., OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, zmagovalka v mlajši kategoriji, pesem Ne, ni res (Nuša Derenda): „To je doslej največ, kar mi je doslej uspelo z glasbo. Pred množico sem prvič zapela pri šestih letih, ko je moj dedek praznoval 60. rojstni dan. Petje in glasba mi pomenita zelo veliko, zelo rada tudi plešem. Vedno, ko pojem, tudi zaplešem, glasba me vedno ponese. Rada poslušam in pojem pesmi Nike Zorjan, Nuše Derenda in Tanje Žagar." Foto: Črtomir Goznik Blažka Brlek, 8. r., OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, zmagovalka v starejši kategoriji, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša Hrovat, Uroš Steklasa): „Uvrstitev v polfinale mi veliko pomeni. Imela sem veliko motivacije in podpore pri nastopu. Pri izbrani pesmi me je še posebej navdušilo besedilo. Že ko sem pesem prvič slišala, me je prevzela, vedela sem, da je to pesem zame. Upam, da mi bo v tretje le uspelo, da se bom uvrstila v finale, saj še nisem bila finalistka. To si srčno želim." Foto: Črtomir Goznik Pevke OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena: Iva Bezjak, 3. r., pesem Uspavanka za Evo (Andrej Šifrer), Lara Kupčič, 4. r., pesem Ne, ni res (Nuša Derenda), Eva Vrabič, 5. r., pesem Dan ljubezni (Pepel in kri) v mlajši kategoriji ter v starejši Manuela Kvar, 8. r., pesem Zate dovolj (Nika Zorjan), Blažka Brlek, 8. r., pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša Hrovat, Uroš Steklasa) in Neja Šilak, 8. r., pesem Zate dovolj (Nika Zorjan). 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Livia Sartor, 4. r., OŠ Olge Meglic, zmagovalka v mlajši kategoriji, pesem Vsak je sam (Alenka Godec): „Zelo sem Nuša Arnuš, 7. r., OŠ Olge Meglic, zmagovalka v starejši kategoriji, pesem Vanilija (Maja Keuc): „Letos tekmujem vesela, da sem polfinalistka. Zelo rada pojem. Upam, da se mi bo uspelo uvrstiti tudi v finale. Pri pripravah mi je prvič v višji kategoriji. Lepa izkušnja, zelo sem vesela, da sem se uvrstila v nadaljevanje tekmovanja. Nimam nekih pomagala sestra Ema, ki je v tem projektu uspešno tekmovala že pred menoj in se je uspešno prestavila tudi na pričakovanj, delam to, kar me veseli. Tudi v polfinalu se bom nadvse potrudila, zapela kar najboljše. Pomembnejše prestižnem mednarodnem tekmovanju za mlade San Remo Junior. Tudi sam si nekoč želim nastopiti na tem odru." so izkušnje kot pa rezultati. Pri izbiri pesmi so mi pomagale sestre. Vsi domači so zelo veseli, da sem polfinalistka." Pevke OŠ Olge Meglič: Livia Sartor, 4. r., pesem Vsak je sam (Alenka Godec) v mlajši kategoriji, v starejši pa: Hana Kmetec, 7. r., pesem 1000 let (Maraaya) in Nuša Arnuš, 7. r., pesem Vanilija (Maja Keuc). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Jana Bombek, 3. r., OŠ Ljudski vrt, zmagovalka v mlajši kategoriji, pesem Čebelica Maja: „Vesela sem, že lani sem se uvrstila v finale, na katerem pa nisem nastopila. Pri vadbi mi je pomagal učitelj Tomaž Mohorko. Z nastopom sem zadovoljna. Tudi novi pristop v samem projektu mi je zelo všeč, saj je manj stresen, manj je treme. Najraje pojem pesmi Nike Zorjan in Maraaye. Kaj pričakujem v nadaljevanju projekta? Predvsem zabavo." Lana Levanič, 9. r., OŠ Ljudski vrt, zmagovalka v starejši kategoriji, pesem Črno bel (Raiven): „Časa za pripravo nastopa nisem imela veliko. Prijavil me je učitelj. Uvrstitev v polfinale mi pomeni zelo veliko. Pomeni, da sem se uspešno predstavila, mnoge tudi presenetila s svojim glasom. To je velik navdih in motivacija za nadaljevanje. Potrudila se bom po najboljših močeh, konkurenca je velika, kar predstavlja še dodatno spodbudo." Foto: Črtomir Goznik Pevke OŠ Ljudski vrt: Jana Bombek, 3. r., pesem Čebelica Maja, Iza Kores, 5. r., pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki) in Vita Peric, 5. r., pesem Za vedno (Nina Pušlar) v mlajši kategoriji ter Naja Arnuš, 7. r., pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar), Lea Petrovič, 8. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) in Lana Levanič, 9. r., pesem Črno bel (Raiven) v starejši. torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Foto: Črtomir Goznik Zora Voglar, 4. a., OŠ Mladika, zmagovalka v mlajši kategoriji, pesem 1000 let (Maraaya): „Zelo sem vesela, želim priti čim dlje. V eni od oddaj sem slišala to pesem, takoj mi je bila zelo všeč. Veliko sem vadila, spodbujala in podpirala pa me je tudi mama Najbolj so mi všeč pesmi Maraaye in tudi skupine Pliš. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sem letos prvič nastopila, predstavili so ga v šoli. Lepa izkušnja." Foto: Črtomir Goznik Pia Samobor, 9. b., OŠ Mladika, zmagovalka v starejši kategoriji, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): „Zelo sem vesela. To je moj prvi polfinale, čeprav sem v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo doslej že večkrat nastopila. Splača se vztrajati, zdaj imam čas, da svoj nastop do polfinalnega odra še bolj izpopolnim. Zelo rada pojem. Že od prvega razreda pojem tudi pri šolskem pevskem zboru. Od slovenskih pesmi so mi najbolj všeč pesmi Nine Pušlar." Foto: Črtomir Goznik Pevke OŠ Mladika: Zora Voglar, 4. a., pesem 1000 let (Maraaya), Ana Brmež, 4. a., pesem Zemlja pleše (Avia band) in Taja Tašner, 4. a., pesem To mi je všeč (Nina Pušlar) v mlajši kategoriji, v starejši pa so zapele: Pia Samobor, 9.b., pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar), Mihaela Volgemut, 9. a., pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki) in Zarja Palir, 7. b., pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Danina Zaric, 2. r., OŠ Breg, zmagovalka v mlajši kategoriji, pesem 1000 let (Maraaya): „Peti sem začela pri Vita Stanovnik, 7. r., OŠ Breg, zmagovalka v starejši kategoriji, pesem Kdo ti bo dušo dal: „Bilo je lepo, zadovoljna šestih letih, ob poslušanju pesmi Nine Pušlar. Učitelj Uroš je bil tisti, ki mi je predlagal, da bi nastopila. Malo sem sem. Pesem sem si poiskala sama. V projektu sodelujem že sedem let. Dvakrat sem bila polfinalistka, dvakrat sicer premišljevala. Uspelo mi je v prvem nastopu, četudi sem imela zelo malo časa za priprave. Želim si, da bi finalistka Petje je moje veliko veselje, nekaj, kar me sprošča in navdihuje, saj zelo rada pojem. Tudi v 9. sezoni bila uspešna tudi v nadaljevanju projekta. Izpopolnjujem se tudi v solo petju." projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo želim biti uspešna. Potrudila se bom." Foto: Črtomir Goznik Pevke OŠ Breg: Danina Zaric, 2. r., pesem 1000 let (Maraya) in Zoya Gavez, 5. r., pesem Ne grem na kolena (Saša Lendero) v mlajši kategoriji, v starejši pa: Lana Kmetec, 6. r., pesem Dan ljubezni (Pepel in kri) in Vita Stanovnik, 7. r., pesem Kdo ti bo dušo dal (Eva Boto). 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 KüRENTOVANJE 2023 Slovenski večer s Kingstoni, Sašo Lendero, Polkaholiki in Petkovo pumpo Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin. V petek, 17. februarja, ob 18. uri se na Mestnem trgu na Ptuju obeta pravi nočni spektakel. Noč ima namreč svojo moč tudi za pusta. Na karnevalsko okrašene ulice Ptuja bo privabila številne skrivnostne like in pričarala spektakularno igro teme ter svetlobe, očaralo pa vas bo tudi nepozabno ognjeno-glasbeno doživetje. Lokalna pustna posebnost so tudi dor-navski cigani, v katere se že nekaj desetletij šemijo skorajda vsi vaščani Dornave in okoliških vasi. Predstavljajo se kot ve-deževalci, brusilci nožev, muzikanti, kurji tatovi in podobno. S svojim radoživim obnašanjem in slikovito opremljenimi vozovi vnašajo v pustni utrip nemir, prežet s humorjem in igrivostjo. Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski »KARNEVALSKI« dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih nastopili številni domači in tuji glasbeniki. V soboto, 11. februarja, bo karnevalsko dvorano zavzel Slovenski večer s Kingstoni, Sašo Lendero, Polkaholiki in Petkovo pumpo. Skupina Kingston ponuja vročo in nepozabno zabavo, ki je preprosto ne smete zamuditi. Ustanovljena je bila leta 1994 in vse od svojega obstoja do danes skrbi za nepozaben žur, kjer koli se pojavi. Odlikujejo jo različni žanri, ki so se spreminjali skozi različna obdobja od popa, reggaeja in latino glasbe ter so dolga leta veljali za nepogrešljivi del maturantskih izletov. Vse njihove največje uspešnice bomo zagotovo slišali tudi na Kurentovanju. Levinja, Metulj, Luna, to je le nekaj idej za letošnje pustne šeme in med drugim tudi skladb zmeraj odlične Saše Lendero. Saša je svojo karierno pot začela že leta 1997, vmes večkrat nastopila v oddaji za izbor za pesem Evrovizije ter tako v svojo diskografijo nanizala kar nekaj uspešnih hitov, na katere poplesujemo tudi danes. Oder in množico bodo zagotovo dodobra ogreli tudi mladi navihani fantje, ki so se na slovenski glasbeni sceni pojavili leta 2019 pod skupnim imenom Polkaholiki. Matic, Gašper, Žiga in Rene ustvarjajo glasbeni žanr, ki sicer ni klasično priljubljen med mladimi, saj vsebuje elemente narodno-zabavne glasbe. A s premišljenimi »predelavami« in priredbami popularnih skladb, ki so jim dodali ritme polke, niso navdušili samo slovenske publike, temveč so uspeli po celotnem Balkanu. Brez Petkove pumpe pa preprosto ni vikenda! Kaj je boljšega, kot pa si v petek zvečer, ko si po napornem tednu končno lahko oddahnemo, prižgati radio in se prepustiti zabavi z največjo slovensko radijsko veselico. Nina Cestnik in DJ Boštjan zmeraj znova poskrbita za zabavo, zdaj se boste v njuni družbi lahko zabavali tudi na Kurentovanju 2023. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup karnevalske vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karnevalski Foto: Radio Ptuj dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj I SAVA MEDIA 24 ^ADIOPTUI Štajerski TEDNIK PRODAJA VSTOPNIC: eVefltim Foto: CG Skrinja domačih viž - Okajeni muzikanti Veseli, razigrani - kot Avsenikovi Okajeni godci Ansambel Okajeni muzikanti ima sedež v Hramšah pri Dobrni. Na narodno-zabavni sceni so že 17 let, v sedanji zasedbi 12 let. Družbo šestih fantov druži predvsem pravo prijateljstvo in veselje do kakovostne narodno-zabavne glasbe. Z večglasnim petjem navdušujejo ljubitelje Slakove glasbe, ko pa poprimejo vsak za svoj instrument, zazvenijo Avsenikove melodije ali pa melodije Alpskega kvinteta. Igrajo na najrazličnejših prireditvah, dogodkih oz. so skupina za vse vrste priložnosti, pravijo. Poskrbijo tudi za odličen humor, po čemer so tudi zelo razpoznavni. Ker so v ansamblu sami veseljaki, jim izvajanje vra-golij na odru ne dela težav. Ansambel sestavljajo: Ciril Skebe (klavirska in diatonični harmonika, klaviature, vokal), Luka Volk (bariton, kontrabas, vokal), Mitja Marošek (klarinet, saksofon, vokal), Vladimir Kr-ničar (trobenta, vokal), Andrej Lešnik (vokal, humor, bariton) in Primož Švent (kitara, pozavna, vokal). Ansambel se z glasbo ukvarja ljubiteljsko, poleg igranja imajo vsi člani službe. Ciril je zaposlen kot učitelj harmonike v Ribnici, Luka je samostojni podjetnik, ki se ukvarja s transportom, Mitja je učitelj klarineta v Kranju, Vladimir je učitelj trobente v Ormožu, Andrej je zaposlen v bolnišnici Celje, Primož je hišnik na OŠ Dobrna. „Ker smo veliki ljubitelji Avse-nikove glasbe, smo si nadeli ime Okajeni muzikanti, po Avseni-kovi melodiji Okajeni godci. Ko poslušamo to skladbo, se takoj vidimo v njej, takšen je tudi naš značaj oz. značaj ansambla. To pomeni, da smo veseli, razigrani, polni energije, ki jo radi prenašamo na poslušalce," so o svojem poimenovanju povedali Ciril, Luka, Mitja, Vladimir, Andrej in Primož. Okajeni muzikanti preigravajo vse znane in zimzelene narodno--zabavne skladbe. Radi igrajo kvintetovsko glasbo Avsenikov, Alpskega kvinteta in vseh ostalih ansamblov, ki preigravajo kvin-tetovsko glasbo. Radi pa tudi poprimejo diatonično harmoni- ko in zaigrajo tudi Slakove in Mi-heličeve skladbe ter hite ostalih trio zasedb, saj opažajo, da ljudje radi poslušajo večglasno petje. Posneli so že kar nekaj avtorskih skladb in dva videospota. Ena izmed hudomušnih je Živa resnica, saj prav živa resnica je moto njihovega Andreja, humorista v ansamblu. Narodno-zabavna glasba jim zelo veliko pomeni. „To glasbo igramo s srcem in velikim spoštovanjem do nje. Trudimo se, da zazveni čimbolj kakovostno. Tisti, ki se ukvarja s to glasbo, točno ve, kakšno težo ima ta glasba. Ta glasba je znana po celem svetu. Žalostno je, da kadar igramo v tujini, začutimo tam večje spoštovanje do nje kot pri nas," so povedali Okajeni muzi-kanti o tem, kako sami občutijo narodno-zabavno glasbo, s tem pa tudi na najboljši način odgovarjajo vsem tistim, ki o njej govorijo omalovažujoče in celo, da ima fašistične nastavke. V Sloveniji je zelo veliko dobrih in kakovostnih ansamblov. Ogromno pa je tudi nekih novih Ansambel Okajeni muzikanti ansamblov na sceni, kar pa njih nekako ne zanima, pravijo. „Mi že 17 let peljemo isto zgodbo naprej. Nas trendi ne zanimajo, ker naše mnenje je, da trend pride, pa gre, klasika pa ostane. To vedno bolj čutimo, da ljudje hočejo pristno narodno-za-bavno glasbo brez nekih pop trendov. To, da že kar nekaj časa vandramo po Sloveniji in tujini brez medijske podpore, ampak iz nastopa na nastop, nam pove, da delamo prav. Največje zado- voljstvo je, ko vidimo zadovoljno občinstvo in zadovoljne organizatorje, tiste, ki so nas najeli," je glasbena zgodba članov ansambla Okajeni muzikanti. Festivali so odlična odskočna deska za mlade ansamble, ki prihajajo na sceno. „Naše mnenje glede festivalov pa je, da se glasbe ne da ocenjevati. Tekmovanje bi lahko bilo, če bi vsi ansambli zaigrali isto pesem, potem bi lahko ocenili, kdo je bil boljši, oz. se je približal originalu. Naš ansambel Foto: zasebni arhiv raje zaigra na dobrodelnem koncertu kot pa na festivalu. Poslušalci so tisti, ki te ocenjujejo, ali delaš prav. Vse, kar je korona zaustavila, se je prestavilo, tako da delamo s polno paro naprej. Naši nastopi so predvsem poroke, abrahami, razne obletnice, vedno več pa je tudi veselic. Termini se polnijo in se že veselimo vsakega novega snidenja z ljubitelji naro-dno-zabavne glasbe," so še povedali Okajeni muzikanti. MG torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Leila je predstavila svojo novo pesem V studiu Radia Ptuj seje v teh dneh oglasila mlada pevka Leila Bečirovic, zmagovalka osme sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v mlajši kategoriji. Predstavilaje svojo novo skladbo, ki jo je dobila kot nagrado za zmago. Jutranjika Tadej in Dalibor sta z Leilo poklepetala o njeni dosedanji glasbeni karieri in o zmagi, ki se je je razveselila v lanskem letu. Nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je bil zanimiva izkušnja, po zmagi so se vsi na šoli veselili in ji čestitali, lepa izkušnja pa je bil tudi nastop na otroškem silvestrovanju, ko je zapela pred nabito polnim Mestnim trgom na Ptuju: „Na odru res uživam, ko se sprostim in zapojem, se počutim odlično," je dejala in pojasnila, da hodi tudi na ure solo petja, kjer svoje pevsko znanje še dodatno izpopolnjuje. Mnogi pravijo, da njen glas ustreza jazzovskemu stilu petja, s čimer se Leila strinja. Rada poje sproščene, ne preveč zahtevne skladbe, ki ustrezajo njenemu glasu in karakterju. Leila piše tudi svoje pesmi, eno je napisala skupaj s prijateljico Katarino, sicer pa tudi njen oče ustvarja glasbo in tako večkrat kaj ustvarita tudi skupaj. „Veliko prepevam s sestrično Hano, ki tudi rada in lepo poje, zato večkrat pripraviva kakšen pevski nastop za svoje domače. Pred domačimi imam včasih nekaj treme, pred drugimi pa načeloma nimam težav nastopati," pove. Ob tem pravi, da ji zmaga na finalni prireditvi Ot- roci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pomeni potrditev, da očitno res dobro poje: „Po zmagi sem dobila za nagrado svojo pesem. Glasbo je prispeval Domen Kumer, ki je ustvaril dve melodiji in eno od teh smo tudi izbrali. Besedilo sta napisala moj ati Mirsad in Steffanio. Pesem nosi naslov Ne priznam, besedilo pa je ljubezensko. Ko je ati ustvarjal besedilo, sem včasih kakšen del zapela, da sva slišala, kako posamezne besede zvenijo. Snemanje v studiu je bilo zelo zanimiva izkušnja, velikokrat smo ponav-l j ali, zato je bilo vse skupaj tudi malce naporno. Ko smo pesem posneli, je bilo treba nekaj časa čakati, da smo slišali končno verzijo, in ko sem decembra prejela posnetek končne verzije posnetka, sem bila res navdušena." Leila pravi, da se včasih počuti tudi malo slavna, zaveda pa se, da lahko z delom in vajo svoje petje še izboljša. Ko bo imela dovolj svojih skladb in morda tudi posnet album, želi pripraviti samostojen koncert, nekoč pa bi želela Slovenijo zastopati na izboru za pesem Evrovizije kot njena velika vzornica Maja Keuc. NŠ Leila v studiu Radia Ptuj Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 8 5 4 3 5 3 9 7 8 4 9 5 6 8 2 7 1 3 8 6 9 4 Od torka do torka Tbdejev ztâlcoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€€ O Bik ¥¥ ©© € OOO Dvojcka ¥¥¥ €€ OOO Rak ¥¥ ©©© € O Lev ¥¥¥ ©© € OOO Devica ¥¥ ©©© €€€ OO Tehtnica ¥¥ €€ OOO Škorpijon ¥¥¥ ©© € OOO Strelec ¥ © OO Kozorog ¥¥ ©©© € OO Vodnar ¥¥¥ © €€€ O Ribi ¥¥¥ ©©© € OO i spomini (velja za teden od 17. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 23. januarja 2023) - dobro, 3 znaki - odlično Lep ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ati vaše ^ž^e^J^^ in si naročite arkivsko številko ■ 1> Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarit sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti, ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15evrov,za naročnike Štajerskega tednika pa lOevrov. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Blaž Kamenšek, 2289 Stoperce Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Iti ' Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. PLUS SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO» BREZPLAČNI TELEFON 080 88 55) prednOiSTHZA Vas: energetska neodvisnost, 10- letnemUH||l plačate le l^^^^^^ed porabljeno rnHplifvedeno energijo, Made, in EU, i reprostajin hitra izvedba i I { PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si VROČA ROMANCA - Zakaj je bila v javnost načrtno lansirana informacija o novi partnerki R. Goloba KOLAPS ZDRAVSTVA - Zakaj župan Jankovic ščiti direktorico zdravstvenega doma INTERVJUJA - JANI PREDNIK, vodja poslanske skupine SD: Naši in vaši me ne zanimajo ZVONE ŠERUGA, popotnik: Živim sanje drugih ljudi KAVAŠKI KLAN - Kam sežejo lovke Klemna Kadivca, vodje slovenske celice Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah 79. ' brigadirskem naselju v Dor-i so v soboto 2. junija svečano vrli republiško mladinsko ' " i Slovenske gorite ¡adirjev brigade Milke skega Sober — Nataše , MDB Tone Tomšič iz Ljubljan. — Moste Polji Jože Poglajen in Geza Farkaš, oba člana sekretariata predsedstvi republiške konference ZSMS, mladinske delovne akcije pri Rfc ZSMS, predstavniki družbeno političnih organizacij in SO Piuj. domačini ter predstavniki vseh II občinskih konfcrcnc mladih iz katerih bodo sodelovali brigadirji na letošnji MDA SG 79. Slavnostni govornik je bil Franc voljnega dela nekoč ter zaželel dobrodošlico in čini več delovnih uspehov. Za tem je v kulturnem programu nastopila skupina pionirjev iz OŠ Dornava, brigadirjem pa sta izrekla doEFo-došiico in žerjo po tesnejšem sodelovanju tudi Anton Velikonja. predstavnik KS Dornava in Miran Cus, predsednik tamkajšnje Slovesno otvoritev letošnje MDA SG 79 je opravil Jože Poglajen; Marko Potočnik, komandam letošnje akcije pa je v imenu vseh brigadirjev obljubil, da bodo delali 2 vsemi svojimi Takoj po otvoritveni slove« je bila v novi OS Dornava c uja skupSCine MDA SG 79, Člani vkupš, program dela n G nils I •jeli V šlirih izmenah bo na letošnji MDA SG sodelovalo prek 500 brigadirjev u občinskih konfcrcnc Črnomelj, Ljubljana Mosrc Polje, Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega swetaZKS Haribor Ljubljana — Bežigrad, Kočevje, Šentjur, Radovljica, Radlje in Sevnica, Osnovni program dela na trasi zajema izgradnjo vodovodnega omrežja v dolžini 8.400 111, za kar bodo predvidoma porabili prek 35,000 delovnih ur, Drugi dan bivanja v Dornavi so si brigadirji obeh brigad najprej ogledali znamenitosti mesta Ptuja in hidroelektrarno SD II v Formi nu, zve£ci pa so se podrob neje spoznali še ob tabornem ognju, V ponedeljek zjutraj so prvič zasadili kramp in lopato v Dolanah pri Boriti, ter nadaljevali z delom svojih lanskoletnih predhodnikov, Proti Cirkulanam je sedaj že izkopan dobršen del jarka za vodovod, po katerem bo verjetno še pred koncem poletja stekla ¿drava pitna voda. isto popoldne so brigadirji začeli tudi 7. Ker temelji prihodnosti ležijo v^retekj S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! «»MassiiSiK; , , zn°l™J delegatskega Metita in » svojih krlliinih ocenah 'i? ie!°i I" •Sl>,1,a ,em P°droiiu' Uvodoma je sekretar lomila Milan Kncievit ocenil dosedanjo aktivnost lil izpostavil ne. ga 1 tem dopolnili in dali ludi konkretne predloge za delo v prihodnic rto-T? JC delovanju delegati, za skupščino 1 m , ^moupravnih interesnih skupno«., _ za zbore uporabni-d „ SJKS: družbenopolitične organizacije nosljoodgovimos, za delo delegatov, saj so neločljiv del delegatskega sistema. Čeprav v lei v^Vtptfl flismod°d?la"- Prizadevali pa si je za akcijsko enotnost ■ d'lbrosnovil" ddo v Racijah, saj je ležiiie dela v družbenopolitičnih organizacijah. Ena od razprav se je doialnila ludi vpruSanja dela komunistov v delegacijah za zbore izvajalcev samoupravnih interesnih skupnosti izvajale, ,„ strokovne sto.be interesnih skupnosti se nanl"e£le v°dno premalo zavedajo svoje vloge v sistemu. Mnogokrat prav delesati v ČtS nT " S™J,' "SChne na se ah skup.sfin svoja osebna mnenja, ket se delegacije za zbore izvajalcev ne iz ajalvev delavski Sveti oziroma delovne skupnosti Strokovne sluibe samoupravnih interesnih skupnosti se morajo zavedati da so v vsliiibi* delegata m delegacij uporabnikov, da delajo predvsem zame zalo bi P°.ra., ,' b0'J smiflov;1,i iz"»J»lci sunit takrat, ki) nastajajo 5X?P™Tn W SC'C °b prispevnih remii J 63 k"n""™wv- dl s s,°Jim deloi dosežejo zv«cH™un^vt?kl^V',r0,,T',ijl,in kdntltniciranju znotraj szc komunistov i sklopu delegatskih odnosov tet s tem povezano o celovitem sistemu informiranja so razpravijatci menili, da smo na tem deleg.de so ninogokraiie Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za S torek • 17. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Štajerski TEDNIK Mali oglasi STORITVE / / »Brati časopis ni naVada,jepriVilegij biti Verodostojno obveščen« Spoštovani naročniki Štajerskega tednika Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije in z željo prispevati k varovanju narave želimo sl.l. 2023 1 v družbi Radio-Tednik uvesti posredovanje mesečnih položnic preko elektronske pošte. Vljudno Vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: majda.segula@radio-tedolk.5i ali na tel. št. 02 749 34 16. Še vedno pa bo ostalo v veljavi za vse, ki tako želite, tudi klasično plačilo s položnico. Hvala Uredništvo Štajerskega tednika Z GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.rodio-tednik.si PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM 200 kubičnih metrov ule-žanega kurjega gnoja in več kmetijskih strojev. Tel. 041 350 587. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23. Možna brezplačna dostava. OSEBNI STIKI MOŠKI, 60 let, z obveznostjo, iz Pomurja, nekadilec, želi spoznati žensko za občasna srečanja, vezano, samsko, ločeno, leta niso pomembna. Kličite samo resne 031 449 727. TOREK, 17. ianuar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 S pesmijo zanetimo veselje v Sestržah 10:50 Utrip Ormoža 11:50 Srečanje ljudskih pevcev in godcev 13:45 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 S pesmijo zanetimo veselje v Sestržah 19:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Koncert Tamburaškega orkestra KLID Majšperk 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P SIP VjCjü SREDA, 18. ianuar 00:00 Video Strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Božično-novoletni koncert v Skorbi 11:00 2. Seja sveta Občine Starše 12:10 Starpoint prodajno okno 13:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Adventni koncert kulturnega društva Urška 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Park pod tisočerimi zvezdami 21:30 Božično-novoletni koncert v Skorbi 23:00 Starpoint prodajno okno 00:00 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK. 19. ianuar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Prižgimo iskrice na OŠ Ljudevita Pivka 10:10 Zimska opravila na Polenšaku 11:25 Starpoint prodajno okno 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Prižgimo iskrice na OŠ Ljudevita Pivka 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Literarni večer z naslovom Spominjanja 21:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani Umrli so: Martin Korez, Čermožiše 75, roj. 1970 - umrl 1. januarja 2023; Marija Kukovec, roj. Muršec, Bukovci 102, roj. 1937 - umrla 1. januarja 2023; Janez Intihar, Kungota pri Ptuju 23, roj. 1934 - umrl 1. januarja 2023; Marija Medved, roj. Medved Gajevci 27a, roj. 1957 - umrla 2. januarja 2023; Franc Hebar, Šardinje 22, roj. 1957 - umrl 2. januarja 2023; Jožef Zebec, Belski Vrh 102, roj. 1961 - umrl 3. januarja 2023; Edvard Skok, Ilčeva ul. 1, Ptuj, roj. 1943 - umrl 5. januarja 2023; Tomaž Janžekovič, Potrčeva c.55, Ptuj, roj. 1980 - umrl 5. januarja 2023; Ivanka Žuran, roj. Krajnc, Pestike 14, roj. 1957 - umrla 3. januarja 2023; Vincenc Golob, Zagrebška c. 99, Ptuj, roj. 1941 - umrl 5. januarja 2023; Silvo Švarc, Ptuj, Ulica 25. Maja 9, roj. 1958 - umrl 5. januarja 2023; Anton Jurgec, Gradišča 54, roj. 1960 - umrl 6. januarja 2023; Antonija Podhostnik, roj. Kokol, Sp. Velovlek 23, roj. 1941 - umrla 7. januarja 2023; Ana Janžekovič, roj. Čeh, Jiršovci 28, roj. 1940 -umrla 7. januarja 2023; Ivanka Mušič, roj. Herga, Pobrežje 161b, roj. 1947 - umrla 8. januarja 2023; Albina Martinkovič, roj. Cvetko, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1929 - umrla 9. januarja 2023; Angela Toš, roj. Klajžar, Dragovič 38, roj. 1931 - umrla 9. januarja 2023; Ana Prešeren, roj. Jabločnik, Ptuj, Finžgarjeva ul. 30, roj. 1932 - umrla 9. januarja 2023; Franc Pukšič, Spuhlja 101b, roj. 1942 - umrl 1. januarja 2023. OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj a /RadioPtuj /Radio Ptuj Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal. Sedaj si kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. V SPOMIN Danes, 17. januarja, mineva 15 let, odkar nas je zapustil dragi oče, dedek in tast Stanko Kobe IZ CIRKULAN Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN Danes, 17. januarja, mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, deda, pradeda, tast in stric Franc Horvat (1932-2022) IZ DRAVCEV 10 Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo Na podlagi 34. in 35. člena Zakona zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 -ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 10. člena Odloka ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj (Uradni vestnik, št. 9/04, 7/08 in 12/08) in 30. člena Statuta javnega zavoda Centra interesnih dejavnosti Ptuj (sprejel na 14. seji dne 11. marca 2022), Svet javnega zavoda Centra interesnih dejavnosti Ptuj objavlja javni razpis za delovno mesto direktorja javnega zavoda CID Ptuj Kandidati morajo zraven splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu: • visokošolski strokovni študijski programi, • univerzitetni študijski programi; 2. formalne oblike delovnih izkušenj: • najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih, • reference s področja vodenja in organiziranja; 3. neformalne oblike delovnih izkušenj: • vidni dosežki na področju mladinskega dela; 4. znanje najmanj enega svetovnega jezika, 5. vozniški izpit B-kategorije. Direktor bo imenovan za mandatno obdobje pet let. Direktorja po predhodnem soglasju ustanoviteljice Mestne občine Ptuj imenuje svet zavoda. Mandatno obdobje se začne 25. 2. 2023. Kandidat mora k prijavi obvezno predložiti program dela in razvoja zavoda za svoje mandatno obdobje. Želeno je, da kandidati k prijavi predložijo še: • življenjepis, • dokazila o izpolnjevanju pogojev (izobrazba, delovne izkušnje). Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazila o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa s priporočeno pošto na naslov Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, z oznako »za razpis - ne odpiraj«. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem izbirnem postopku. Številka: CID1712023 Datum: 17. 1. 2023 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojda.segulG@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radi(Mednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TODNIK noua RAZGALJAMO SLAVNE odkrivamo zgodbe 24 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. januarja 2023 Slovenija, Sp. Podravje • Varnost pešcev seje poslabšala Črna statistika: trije umrli, 20 hudo poškodovanih Mariborski policisti v zadnjem času poročajo o več prometnih nesrečah, ki so se končale s hujšimi telesnimi poškodbami ali celo smrtjo pešcev. V samo zadnjem mesecu sta se v okolici Ptuja zgodili kar dve hujši nesreči, v katerih se je en pešec smrtno ponesrečil, drugi pa je zadobil hude telesne poškodbe. Največ nesreč pri prečkanju ceste Po podatkih Agencije za varnost prometa je v lanskem letu na slovenskih cestah življenje izgubilo 14 pešcev (kar predstavlja skoraj 16 % med smrtnimi žrtvami), več kot 90 jih je bilo huje poškodovanih. »Glede na večletne statistike so med najbolj ogroženimi starejši od 54 let. Glede na večletne statistične podatke se večina prometnih nesreč z udeležbo pešcev zgodi znotraj naselij (85 %), velik delež prav pri prečkanju cestišča. Težave so predvsem v tem, da se pešci ne prepričajo, ali je prečkanje varno, na drugi strani pa tudi pri voznikih, ki so se dolžni ustaviti in omogočiti pešcu varno prečkanje,« so opozorili in še dodali, da so ponovno zabeležili tudi več umrlih pešcev na avtocestah. Sicer pa poleg voznikov lahko k večji varnosti prispevajo tudi pešci sami. Opažajo namreč, daje upoštevanje nekaterih pravil v zadnjem obdobju postalo manj dosledno. »Ugotovili smo, daje skoraj 22 % pešcev je kršilo določeno pravilo. Med najpogostejšimi kršitvami pešcev so prevladovali prečkanje izven označenega prehoda za pešce (71 %) ter uporaba mobilnega telefona ali slušalk med hojo v prometu (16 %), sledijo še prečkanje čez sredino križišča in pri rdeči luči za pešce.« Foto: pexels.com Na celotnem območju PU Maribor je nazadnje do hujše prometne nesreče prišlo pred dnevi, v četrtek popoldan v Novi vasi pri Mariboru, kjer je voznik osebnega avtomobila trčil v peško, ta pa se je huje poškodovala. 8. januarja zvečer se je zgodila težka prometna nesreča na območju Zgornje Hajdine, v kateri se je prav tako huje telesno poškodoval pešec. V začetku leta so policisti sporočili, da je za posledicami prometne nesreče, do katere je prišlo 23. decembra na območju Limbuša, umrl 85-letni moški. Po ugotovitvah policistov je voznica osebnega avtomobila zbila pešca na prehodu, ko je pravilno prečkal vozišče. O hudi prometni nesreči so pred kratkim poročali tudi v Staršah, kjer je prav tako voznik avtomobila na prehodu za pešce trčil v pešca, slednji se je huje poškodoval. Tragično se je sredi decembra lani končala prometna nesreča v Grajeni, v kateri je življenje izgubil 81-letni pešec. 1 ■ V V • I t v Vec nesreč in hujše posledice Statistika PU Maribor tudi za lansko leto kaže, da se je prometna varnost za pešce poslabšala. »Povečalo se je število prometnih nesreč z udeležbo pešcev, hujše pa so tudi posledice tovrstnih prometnih nesreč. V lanskem letu so se na območju PU Maribor zgodile 3 (1) prometne nesreče s smrtnim iz- Foto: arhiv Svet24 Pešci še vedno ostajajo ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev. idom z udeležbo pešca (na območju Policijske postaje Podlehnik, na območju Policijske postaje Ptuj in na območju Policijske postaje Maribor II), 20 (11) pešcev je bilo hudo telesno poškodovanih in 89 (76) lahko telesno poškodovanih,« je pojasnila tiskovna predstavnica na PU Maribor Anita Kovačič Če-lofiga. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se je zgodilo na območju PP Maribor II, sledijo PP Maribor I, PP Ptuj in PP Slovenska Bistrica. Žrtve predvsem zaradi neustreznega ravnanja voznikov in tudi lastnih napak Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo pešcev so sicer bili neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilni premiki z vozili ter nepravilnosti pešcev in neprilagojena hitrost. »Iz statistič- nih podatkov je razvidno, da se največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev zgodi v mesecih, ko je svetli del dneva krajši, oziroma v neugodnih vremenskih razmerah (jesen, zima, zgodnji spomladanski meseci). V tem obdobju so se zgodile tudi vse tri prometne nesreče s smrtnim izidom,« je še sporočila. Pešci tako še vedno ostajajo ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev. Najpogosteje so žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, še posebej na prehodih za pešce. Zanemariti pa ne gre tudi nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Predvsem starejši so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročijo sami (neosvetlje-nost, nepravilno prečkanje in nepravilna hoja po cesti). Nasveti policistov Pešcem za boljšo varnost v prometu svetujejo naslednje: poskrbite za vidnost v prometu - nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost (odsevne trakove, kresničke); upoštevajte prometne predpise; cesto prečkajte na označenem prehodu za pešce ter hodite po pločniku (če obstaja) oziroma ob levem robu vozišča v smeri hoje in poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. Voznikom pa: upoštevajte, da so na cestah tudi pešci - odstopite jim prednost, hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve; na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebno previdno (pred šolami, v naseljih); izven naselij pa vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. Monika Horvat Ptuj • Pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka Ker je bil otrok posvojen, mu 150 evrov občinske pomoči ni pripadalo Ptujska občina staršem ob rojstvu otroka namenja 150 evrov denarne pomoči. Je pa bil veljavni pravilnik, ki to omogoča, očitno precej neurejen predvsem v primeru posvojitev, zato v kratkem načrtujejo spremembe. Pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka je bil sprejet leta 2007, sledile so še tri spremembe, zadnja pred tremi leti. V kratkem načrtujejo še eno, predlog za to pa so pripravili na pobudo občana, ki ob posvojitvi 5-letne deklice iz tujine po veljavnem Pravilniku ni imel pravice do dodelitve pomoči ob rojstvu otroka. Na občini so predlog preučili in ugotovili, da so trenutno veljavni pogoji za posvojitelje nerealni, saj omogočajo dodelitev teh občinskih sredstev samo do dopolnjenega prvega leta starosti otroka. »Ker gre predvsem pri posvojitvah iz tujine za starejše otroke, smo se s spremembo pravilnika omejili do dodelitve pravice enkratne pomoči za posvojene otroke do dopolnjenega 15. leta starosti, hkrati pa možnost oddaje vloge za uveljavitev enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka s štirih mesecev razširili na eno leto,« so pojasnili na ptujski občini. Pri tem so se oprli na Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da posvojiteljem pripada starševski dopust do otrokovega dopolnjenega 15. leta starosti. Do omenjenega predloga, ki so ga pripravili v občinski upravi, se morajo opredeliti še ptujski mestni svetniki. Dženana Kmetec Za posvojitelje bodo podaljšali čas za oddajo vloge. Foto: pexels.com vC?4 o 'C? ■ Rojstva: Sabina Karlovčec, Laše 21b, Podplat - deklica Iva; Eva Lešnik, Gasilska ulica 5, Selnica ob Dravi - deček Liam; Nastja Ma-učič, Šardinje 23, Velika Nedelja - deklica Mia; Nina Pavlin, Juršinci 21, Juršinci - deklica Eva; Brina Fras, Kozjak pri Ceršaku 33a, Ceršak - deklica Liana; Kaja Kirbiš, Tržec 33, Videm pri Ptuju - deklica Lily; Janja Primožič - deček Liam; Neža Mesarič - deklica Ema; Maja Mihalič - deček Filip. * O C? O c? C c?> tb« o 'ro w _ i/ Ce Anton (17.) z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja. Danes bo pretežno oblačno. Dopoldne bo večinoma suho, popoldne in v noči na sredo bodo ponovno padavine, po nižinah bo večinoma deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 7, na Goriškem in ob morju do 10 °C. OBETI V sredo čez dan se bo na vzhodu oblačnost trgala, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pa bodo občasne padavine, deloma plohe, lahko bo tudi zagrmelo. Ponekod bo pihal jugozahodnik. Napoved za Podravje Vir: ARSO