ČRNOGLEDE NAPOVEDI SE NISO URESNlClLE
Nezaposlenost je zgolj navidezna
Področje zapoalovanja Je prav gotovo eno izmed tistlh, kjer nafbol/ glaano zahtevamo trdno načrtovanje, hkratl pa smo naf-bolj nedoalednl v ureanlčevanju planako opredlejenlh aktlvnostl. Z lanakoletno reaolucljo smo predvldell le 0,1% porast števlla zapoalenih, medtem ko ao organlzadje združenega dela s avojimi načrtl zapoalovanja načrtovale 1,4% poraat. Potem ko smo v lanakem aprilu In maju a šlroko akcljo uakladlll nekollko vprašljive rmatl, pa konec /efa beleilmo 2,4% poraat zapoalenostl v goapo-darmtvu In 0,4% v negoapodaratvu.
Izmea gospodarskih organizacij združenega dela so v preteklem letu najbolj na široko odprli vrata v grad-beništvu, v prometu in zvezah ter ko-munalni dejavnosti. V trgovini, tako po večini uetvarjenega dohodka kot po številu zaposlenih najpomemb-nejši panogi v občini, pa je število delavcev v preteklem letu celo manj-še. Podobno gibanje vidimo tudi v industrijskih organizacijah združe-nega dela.
Ključni problem pri realizaciji poli-tike zaposlovanja je še vedno velika strukturna neusklajenost med potre-
bami po delavcih, ki jih izkazujejo organizacije združenega dela ter možnostmi za njihovo uresničenje. Razmerje med tema dvema kazalce-ma (odstotek kritja) je bilo lani 70,6%, pri priučenih delavcih pa le 34,7%. Naše združeno delo torej še vedno potrebuje največ nizkokvalifi-ciranih delavcev, ki pa jih tako v naši občini kot tudi v mestu ni ali pa jih zelo primanjkuje.
Tudi na področju nezaposlenosti lani ni bilo večjih sprememb; pred-vsem pa se niso uresničile črnoglede napovedi o strahovitem porastu šte-
vila nezaposlenih. Le-teh je bilo ko-nec decembra 272, vendar pa od teh po kriterijih skupnosti za zaposlova-nje dejansko nezaposelnih le 171. Preostali iz neutemeljenih razlogov odklanjajo ponujene zaposlitve, bo-disi da gre za manj ugodne delovne pogoje od pričakovanih, bodisi da so na skupnosti evidentirani kot neza-posleni iz drugih razlogov (da imajo na primer socialno zavarovanje).
Stevilni primeri odklanjanja ponu-jenih zaposlitev odkrivajo tudi do-kajšnjo relativnost v navajanju defi-' citarnih in suficitarnih poklicev. Medtem ko je določen poklic v naši občini izrazito suficitaren, v sosednji občini ali pa v eni izmed primestnih že dalj časa brez uspeha iščejo delav-ca s to izobrazbo (primer papirniške-ga tehnika). Vse to nam kaže da so vrednote in pričakovanja iskalcev za-poslitev kljub vedno ostrejšim go-spodarskim razmeram, še vedno tež-ko spremenljive. Vsak si želi (in pri-
čakuje, da mu bo družba to tudi po-magala realizirati) delovno mesto, ki bo kar najbolj ustrezalo željeni pred-stavi: da bo enoizmensko, ne preveč oddaljeno od mesta bivališča, s pri-merljivim osebnim dohodkom (pre-senetljivo je, da absolutna višina osebnega dohoka ne igra tako po-membne vloge, kot prav njegova pri-merljivost z ustrezno izobrazbeno skupino) ter še vrsta drugih zelo kon-kretno določenih delov in pogojev.
Govoriti o večjem obsegu dejanske nezaposlenosti, z vsemi posledicami, ki iz nje izhajajo, predvsem pa eksi-stenčni ogroženosti iskalcev zaposli-tve je ob upoštevanju vseh teh našte-tih okoliščin, bolj ali manj demago-ško. V Ljubljani imamo dokajšnjo skupino predvsem mladih ljudi, ki očitno zelo dobro žive brez lastnega dela, obenem pa jih vidimo kot neza-poslene. Prav mladi bi morali zelo odkrito spregovoriti o vsem tem na svoji problemski konferenci, tako kbt je to storila socialistična zveza pred dobrim letom dni. Bolj pozorno bi bilo zato potrebno pregledati reali-zacijo že večkrat sprejetih sklepov in programov aktivnosti v zvezi s tem nrablemom.