Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni v0LUME AKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXIV,—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JANUARY 29, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 24 V ITALIJI VLADAJO KAOS, POMANJKANJE IN NEVOLJA M Jonsko vojaštvo v Afriki in Grčiji polaga brez boja sv°je orožje. — Dezertacije vojaštva in letalcev. — Izgredi po vseh mestih Italije. » NASHVILLE, Tenn., 28. ja-I nuarja. — Tukašnja radio-po-; staja WSM je danes sporočila | svetu vsebino privatnega pisma, ... ki ga je prejel neki tukajšnji i- Uslužbenci poulične zahtevajo višjo plačo ameriške demonstracije fašistov v Italiji talijanski trgovec od svojcev iz ___; Italije. V tem pismu je rečeno, V naročenim in ukaza: ^ se vrše po vsej Italiji izgredi, Hijv, j .. i da je nastalo veliko pomanjka- nj:vdem°nstracijam črno-J nje živil in da so vojaške dezer. ^aIcnikov v Italiji, svei taci je na dnevnem redu. dlL^ j,C "fkaj nar°be V! "Mussolini e finite!" Se je nekaj narobe v eželi danski. | Pismo, ki je datirano z dnem - Danes januarja, je bilo iztihotaplje- % 28. januarja ■■ mr- vršile v mestih severne I-'no iz Italije preko Francije v iJe> v Milanu, Turinu in Vero- Lizbono na Portugalsko, odko->to\?aSne * demonstracije faši- der je prispelo z ameriškim ' v katerih se je tulilo pro- transatlantskim letalom v Zedi-. J1 in pazljivo sledili vsem ilj' 0ln> katera so potem odo-f;a ae*ikrat je glavni sklep ■]{ y Se Ustanovi Prosvetni od-ilj J'Uge, čigar naloga bo etizivno oglaševanje in 'Va r P^dsednik "Enako-ke baze v Chadu ter 700""m^ j P™ vnosti" tn urednik "Napred- jugozapadno od Derne. - Po'-!ka"- ki -1e s Prav tako PffPfJ" veljnik čete, ki je napadla Mur- čevalnostjo pokazal na faSistič-zuch, polkovnik Colonna Doma-!110 nevarnost, ki grozi podjarmiti svet. Govorila so tudi znani češki patriot Rev. Zlamal, Dja-kovič, A. Grdina in drugi. Shod je vodli Mr. Marian Mihaljevich. Nekdo izmed navzočih je stavil na A. Grdino vprašanje, kako to, da se nahaja on kot govornik na tem shodu, ko je vendar znano, da je pred dvema le-toda podpiral borbo fašizma in nacizma v Španiji. Dasi je na %iferiar prihranjajoča raz-(barve. "Ti čif klerk?" je vpra-^ kitajte oglase, ki bodo šal uradnika. — "Da, jaz sem čif vsak dan med Se • priporočajo za Zabava no ' 2bor Slovan priredi • ^;abaV0 za Pevce- podpor-'.n nJih družine. Pripe-Etv;i tudi svoje prijatelje. se vrši v soboto večer 1. klerk Ben Friedman.' "Prav! POKONČANJE ANGLEŠKIH SOKOLOV LONDON, 27. januarja. — Divji sokoli, ki še vedno gnezde ob obalah Anglije, so obsojeni na smrt, ker pokončujejo golobe - pismonoše, ki se jih poslužujejo angleški letalci kot svojih slov. Ljubitelji športa so protestirali proti tej odredbi, toda oblasti pravijo, da je varnost Anglije na prvem mestu. Jutrišnja prireditev v S. N. Domu Kot smo že poročali, se vrši jutri večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., velik ples na čast rojstnega dne Me Chief Thunder Cloud," je de- j jal mož, ki. je bil Indijanec. "Daj j mi licenco za moj avtomobil." Thunder Cloud — grmeči o-j blak). Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John v Slovenskem društ- i Kikol, 19012 Mohawk Ave. so se oglašile vile rojenice ter pustile krepkega sinčka prvorojenca. Mati in dete se nahajata v University bolnišnici. Čestitke! Doma na Recher Ave. —' Oskrbi vse potrebno. gre ri ^STOPNICE 'toifa uradu se dobijo "President's Birth-Cena sa- K Cs in Program se vr-% t,*Hskem narodnem do-m'Clai h, 'fVf)'r!/,fI v počast našega ir Ave., v četrtek Mrs. Cyril Jevec je bila pripeljana iz bolnišnice domov na 700 Babbit Rd. Zahvaljuje se vsem za obiske v bolnišnici, za cvetlice in darila. Prijatelji jo lahko obiščejo doma. Koncert in igra V nedeljo 2. februarja priredi Mladinski pevski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. koncert z igro "Čista vest". -Program se prične ob 3:30 popoldne. Zvečer jgra za ples Ma-lovašičeva godba. Zahvala Zbor "Glasbena Matica" se zahvaljuje Mrs. A. Vadnal, ki je darovala $2.00 v društveno blagajno, ker se ni mogla udeležiti zadnjega plesa. — Hvala! V bolnišnici Mr. John Gorišek, 896 East 139th St. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je bil operiran. Prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje okrevanje. no, je izgubil pri napadu življenje. Težak položaj Italijanov v Abe-siniji Na abesinski, eritrejski in so-malski fronti angleške čete nevzdržno napredujejo. V bližini Umm Hagarja, ob eritrejsko-abesinski meji, gonijo Angleži pred seboj tri do štiri tisoč mož močno kolono Italijanov, ki se , y .. v . ,, , , . to vprašanje zatem opozorila še ie zatekla v hribe, v katerih mr- , , , , . , ,. , . , v , ,. neka mladenka v dvorani, se od- goli abesinskih cetnikov, ki po- . . . , ' . . , v I govora nanj ni dalo. — komen- magajo Angležem. ° " j. ..... . ,v. tar o shodu bomo objavili pozne-V vzhodni Afriki so Angleži | . J 1 ujeli nadaljnega italijanskega ',e' jih bo vodil dr. Wm. J. Lausche, znani pianist, i 2. Slovenski radio-kvartet, ki sestoja iz sledečih pevcev: John Kovacic, Louis Koporc, Eddy Seiffert in John Strnisha. 3. Lillian in Albert Ule, stara 12 in 14 let, bosta nastopila v slovenskih plesih. 4. Marion Novak, Peggy Robinson in Jan Wilson v tap in baletnih plesih. 5. Louis E. Grdina, bariton. 6. Mr. Sneller, harmonika. 7. Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich, slovenski pevki, i z narodnimi popevkami. ! 8. John J. Grdina, mkgij1 in j mojster ceremonijela, j 9. Sodnik Frank J. Lausche, govor. 10 Ples JOHN J. GRDINA v 'A. . . . , . Kot razvidno, bo torej lep in vodja programa pester program, ki bo nudil predsednika Roosevelta ; prebi-jvsem udeležencem obilo užitka. tek plesa bo šel v sklad za po- — In ker je poleg tega ta večer moč po paralizi obolelim otro-; posvečen tako plemenitemu na- kom. ! menu, je pričakovati, da bo naša ^ , , „ ! slovenska javnost napolnila obe Program za ta večer, kakršne, , . , , . . . v • . . . I dvorani Slovenskega narodnega prirejajo na cast rojstnemu dne- j (jQma vu predsednika Roosevelta, boi , . , . 1 1 . . j Prireditev bo jutn večer, v ee zelo zanimiv. |trtek 30 januarja Prigetek ob 1. Igralo bo več orkestrov, kil7:30. Pridite vsi! generala, ki je že sedemnajsti general, ki je padel v angleško j oblast. Preplezanje gorovja KAIRO, 28. januarja. — Čete svobodne Francije, ki so uničile italijansko garnizijo v Murzo- UPOR FRANCOZOV V ALGERIJI y VICHY, Francija, 27 januarja. — Tukaj se poroča o uporu francoskih vojakov v Maison iCarree, v Algeriji, Poročilo na- chu v Libiji, so prekoračile Ti- j znanja, da je bilo tekom upora besti puščavo, v katero je še j šest vojakov ubitih in mnogo radkokdaj stopila noba belega' ranjenih. Oblasti so aretirale vse človeka, nakar so se povzpele J kolovodje upora. Zakaj je nastal preko 14,000 čevljev visokega | med vojaki upor, poročilo ne o- j menja. rim maloštevilnim Italijanom se je posrečil beg v puščavo. Nek gorovja, da so desegle Libijo. Udar izza hrbta Njihov 825 milj dolgi pohod jih je privedel 225 milj globoko v notranjost Libije, tako da eo .j mlad poročnik, ki je prevzel po-zdaj ti Francozje oddaljeni sa-jveljstvo po smrti polkovnika, je mo še 475 milj od velike itali- povedal zajetim Italijanom, da janske pomorske baze Tripoli- se bodo zdaj Francozje mašče-ja. vali nad njimi, ker so Italijani Osveta Francozov j ubili nekega letalca svobodne Bitka za poset Murzocha je!Francije, ki je bil prisiljen spu-trajala Vso noč in samo nekate- stiti se v Libiji na zemljo, papežev privatni koncert RIM, 27. januarja. — V soboto popoldne je papež začasno pozabil skrbi, ki. mu jih povzroča zloben svet, ko se je zaprl s tremi člani Berlinskega filharmon-skega orkestra v svojo knjižnico v Vatikanu, kjer je prisluž-koval zvokom Beethovenove serenade in drugih glasbenih umotvorov. Berlinski orkester je priredil pretekli teden tukaj dva koncerta, ob kateri priliki so trije godbeniki: Heinz Breiden, flutist, Siegfried Berrief, violinist, in Hans Ahlgrimm, čelist, zaprosili za avdijenco pri papežu. Ko jim je bila avdijenca dovoljena, so rekli, da ga bodo počastili pač tako, kakor ga kot umetniki najbolj morejo. Zato so prišli s svojimi instrumenti. Papež, ki je velik ljubitelj godbe, je zelo užival njihovo umet-^ nost, nakar je podelil vsakemu srebrno kolajno. fSTRAN 2. -wrww »mu.......... h iMi 111 m i ......■ —'Ill....... ENAKOPRAVNOST 29. januarja, 1941 _____* UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by V THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raanaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................................................$5.50 za 6 mesecev ........................_............$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 &a 8 mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto..................................................................................$4.50 za 6 mesecev...............................*.......$2.50; za 3 mesece...........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 PONIŽANI DIKTATORJI UREDNIKOVA POSTA NARODNA OBRAMBA Narod Združenih držav z na- brez da bi radi tega trpel po- William Philip Simms, urednik za tujezemske zadeve Scripps-Howardovega časopisnega koncema, ki je navadno vedno zelo dobro informiran, poroča, da povzročajo dogodki v Italiji, na Balkanu'ter v Afriki Hitlerju velike skrbi glede njegove zasnovane invazije Anglije, ki utegne postati sila ogrožena ali pa sploh popolnoma blokirana. Poročila, ki prihajajo na razna poslaništva v Wash-ingtonu, naznanjajo, da sedi Hitler vrh ognjenika. Dasi ni ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, cla postaja položaj v notranjosti Nemčije nevaren, pa naznanjajo poročila, ki so dospela v Washington, o veliki nevolji narodov okoli nemškega rajha. Kakor Rumunija, tako utegne tudi Italija vsak hip eksplodirati, je rečeno. Vsako poročilo, ki dospe semkaj, pa naj bo iz uradnih ali privatnih virov, naznanja, da so Italijani do grla siti vojne, ki ni bila že v svojem za-Četu popularna. Kljub silni fašistični propagandi in strogi cenzuri, pričenja italijansko ljudstvo zapopadati obseg svojih porazov v Albaniji in v Libiji v vsej njihovi velikosti ter sluti dejstvo, da bo moral poslej njihov duče brez ugovora skakati skozi obroč, kadarkoli bo Hitler počil z bičem. Italijansko ljudstvo je pričelo zdaj uvide-vati dejstvo, da bi zmaga osišča pomenila prav za prav poraz Italije, da bi pomenila ta zmaga — konec italijanske neodvisnosti. Zaupna informacije naznanjajo, da se je na zadnjem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem razpravljalo predvsem o treh nujnostih: o zadregi in stiski Italije, o potrebi nagle zmage nad Anglijo in o vprašanju ameriške intervencije v vojni. Sodi se, da je Hitler povedal Mussoliniju, da je zaradi vedno večje pomoči od strani Zeclinjenih držav in zaradi vedno večje šibkosti Italije, postala nemška invazija Anglije stvar največje nujnosti, zato se ne more dovoliti Italiji, da bi bila~še nadalje v napotje nacijskim načrtom, ne glede,, kako poniževalno utegne biti to za dučeja. Zato se danes v informiranih krogih splošno sodi, da so nacisti že faktično prevzeli kontrolo nad Italijo ter reducirali dučeja in njegove vojaške poveljnike na stopnjo navadnih lutk. Tukajšnji vojaški krogi so prepričani, da ' zada Anglija lahko Italiji "knock-out" tekom šestdesetih dni, ako nacisti tega na kak način ne preprečijo. Zato nacisti niso prevzeli pod svojo komando samo Sicilije, na katero utegnejo Angleži v kratkem udariti, temveč tudi italijansko bojno mornarico. Hitler, o katerem je znano, da je bil izpočetka zadovoljen z italijanskimi porazi v Albaniji in Afriki, je zdaj spoznal, da je šel v svoji škodoželjnosti predaleč. Na vsak način ne more biti siep napram dejstvu, cla nirna v vsej prostrani Evropi niti enega močnega in lojalnega prijatelja. On je pregazil vse države okoli sebe, kjer ni zdaj ničesar, razen sovraštva do njega. Čim pokaže prve znake šibkssti, bo stal pred revolto, in to ne samo v eni podjarmljeni državi, marveč v vseh. Kaos, ki je zajel Rumunijo in ki se- je. začel zdaj raširjati v Italiji, se utegne razpasti po vsej Evropi. In v takih raz-mareh, ko vse okoli njega vre, se Hitler pripravlja na svoj največji akt — na invazijo Anglije ... Tako sodi o položaju Simms, ki utemeljuje svojo sodbo na informacijah diplomatskih krogov, prihajajočih v Washington. Tajibjstvenost in misterija, ki je obdajala zadnji Hitlerjev in Mussolinijev sestanek, ni mogla utajiti dejstva, da os ni več to, kar bi diktatorja rada videla, da je. Železo osi je, kakor vse "ersatz" železo, pač izgubilo dokaj na svoji moči in teži. Posebno en konec osi se je izkazal zelo votel, zato svet nič več ne trepeče, ko izve o sestanku teh dveh orjakov. Lahko si predstavljamo,, da konverzacija med njima ni bila posebno animirana in prijateljska, posebno za italijanskega gromovnika ne. Ciklus Hitlerjevih zmag je bil pretrgan z odložitvijo končnega triumfa nad Anglijo. P^ecl Hitlerjem ni danes ničesar, razen velikih negotovo* sti, kaj bo "prinesel jutrišnji dan. Mussolini pa je, na svoji stisni, enkrat za vselej porušil legendo o nepremaglji- čelom svoje vlade z vso hitrostjo dela za obrambo dežele, da se ustavi sovražnika če bi isto napadel. Poleg svetovnih sovražnikov in sebičnih diktatorjev Evrope proti katerim se mora postaviti v bran vsak demokratično misleči človek, imamo pa še nevidnega sovražnika kateri nepričakovano napade zdravega človeka. Ta sovražnik si vzame za svojo tarčo večkrat odrasle ljudi največkrat pa se loti mladine in sicer v času ko se prične zavedati svojega življenja. Tega krutega sovražnika zovemo" otroška paraliza," to manjkanje. Kampanja za nabiranje doneskov traja še par dni, apelira se na vsakega posameznika posebno pa na one ki so obljubili da sodelujejo. Pripravljalni odbor uljudno vabi splošni narod da se vdeleži prireditve v ta namen, v četrtek dne 30. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ob pol osmi uri zvečer se prične izvrstni program, pri katerem bodo sodelovali najboljši slovenski bodbeniki, pevci in pevke, nastopile bodo izvežba-ne plesalke, plesalci in akrobati. Imeli bomo zopet čast sli- novih članov, dobi zraven nagrade tudi brezplačno vstopnico k banketu. Torej bratje in sestre, pridobimo čim več novih članov. Ta društvena kampanja se konča 31. maja. Požurimo se in bomo videli, kateri član bo dobil največjo nagrado za svoje dobro delo. Odbor za proslavo 25-letnice ima svojo sejo v soboto, 8. feb., ob 7. zvečer v domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Člani in članice tega odbora naj se gotovo udeleže. Charles Zakely, tajnik. nec sodobnega mrčesa, zlasti j znanih tropskih stenic. S te strani so v neki meri te mravlje celo koristne. Domačini se jih zelo boje. ŠKRAT iS I kdor ima količkaj srca usmiljenja do svojega bližnjega. Da bo mogoče preprečiti ali ozdraviti strašno bolezen se s tem bavi zdravniška veda, kar končno stane denar. Radi tega se hoče splošni ameriški narod postaviti v bran in nabira prostovoljne doneske v ta namen, da se pomaga prizadetim. Slovenci in Jugoslovani sploh niso izvzeti, tudi našim mlajšim in starejšim ta bolezen ne prizanaša. Radi tega hočemo stopiti v vrste bojevnikov in pri- Mraveij je mnogo vrst Nekatere vrste mravelj poto-j valk potujejo samo ponoči. Naj svoj način so zanimive mravlje krtice. Naglo si kopljejo rove pod zemljo, kjer potujejo. Na čelu take kolone so pionirji, ki gradijo rov, za njimi pa gredo ostale mravlje. Kilometre in kilometre potujejo skozi džungle in stepe, čisto nevidno. V vročih tropskih krajih so mravlje potovalke velika nezgoda, pred katero je človek skoro brez moči. Za kmetijske kraje so lah- ni in nJeni okolici, že Čez naučiti govoriti tisoč neiflS® oV> je ptrašna bolezen proti kateri1 šati govor našega priljubi jene-naj bi se postavil v bran vsak ga sodnika Lauscheta, imeli bomo priliko srečati naše stare prijatelje in znance. Za vse je preskrbljeno vsega dovolj, ples v obeh dvoranah za stare in mlade. Iz programa je razvidno, da boste gotovo imeli dovolj duševnega užitka za vstopnino 35c za osebo, s tem pa tudi pripomorete blagajni za zdravljenje vseh prizadetih od paralize. Brez dvoma bo naš slovenski in Jugoslovanski narod prišel skupaj na večer rojstnega dne našega predsednika. Ponovno spevati po svoji moči v ta ple-j napolnimo dvorane S. nar. domeniti namen. Korakanje eno|ma izkažimo se da v nobenem miljo desetič to je geslo pri-j0ziru ne izostamo pred drugo-spevkov za pobijanje otroške, rodci. paralize. Stopimo v parado vsi, p Na svidenje za pripravljalni dar, mala svota deset centov, j odbor katere slednji lahko pogrešil John Gornik, preds. Za stare in mlade Pri vsaki ustanovi, organizaciji itd., se sliši govor, "Ja, to, to je za mladino" ali pa obratno "to je za stare." Toda v četrtek, dne 30. januarja se pa v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue vrši prireditev, katero mora podpreti vsak človek, ne ozirajoč se na prepričanje, starost ali kaj slič-liega. Vrši se namreč "President Roosevelt Birthday Ball" 3 programom in plesom. Predno Natančen potek programa bo natisnjen v tem časopisu in se boste lahko prepričali, da bo vredno veliko več, kot pa predpisana vstopnina. Privabite vaše prijatelje drugih narodov, da jim pokažete kako trdno stoji slovenski narod v pomoč vele-pomembriega sklada. Ce tudi ni še nikoli sodeloval ves slovenski narod, bo gotovo sedaj za to važno prireditev. Čestitam Mr. John Gorniku, ki je lansko leto pričel akcijo, da smo se Slovenci zavzeli v nadaljujem naj omenim, da gre tako yeliki meri za to pomemb čisti preostanek te prireditve za ^ idejo Qb . em zaslužijo čast- no priznanje časopisi, ki §o in bodo darovali cele kolone za oglaševanje te prireditve. Rav-notako nastopajo vsi godbeniki in sodelovalci programa brezplačno. Za veilko udeležbo starih in mladih, v četrtek dne 30. januarja v Slovenskem narodnem domu. Pozdrav Ančka Traven pomoč proti otroški paralizi, to je v Infantile Paralysis Fund. Preostanek prireditve lanskega leta je omogočil da smo Slovenci prispevali nad $500.00 v ta plemeniti fond. Pri tej uspešni prireditvi je seveda igrala veliko vlogo skupnost. Združil se je ves slovenski Cleveland in Euclid, ter pokazal da resno verujemo v izrek "v skupnosti jej moč." Drugorodci so se čudili; sijajni udeležbi, in- lepemu fi-j r.ančnemu uspehu. / | Letos je upati, da bo izid pri-; i'editvi še večji in da ponovno! veselo presenetimo javnost. Za- PJ bo proslavljalo svojo 25-let-stopane so vse slovenske našel- \ nico v nedeljo, 25. maja, z do-Ibine in to v večjem številu kot j brim programom in banketom. Hansko leto, torej lihko priča-; Banket se bo pričel ob 3:30, kujemo nekoliko več. Zdi se mi,: ples pa ob 7:30 zvečer, da ne bi bilo istega pomena ako: Ker društvo želi, da ob času bi vsaka naselbina imela pri- naše proslave šteje 100 članov, reditev v ta namen, kot pa je! je razpisalo tudi svojo kampa-ena sijajna prireditev združenih, njo. Ker že jedneta plača zdrav-Slovencev iz širnega Clevelanda1 niško preiskavo za nove člane, in Euclida, kajWi posamezne na-, je naše društvo določilo še po-selbine ne bi mogle podati tako i sebno nagrado iz svoje blaga j-bogatega programa in ne dobiti j ne. Predlagatelju plača $1 za takega števila orkestrov, kot je vsakega novega člana, novi član mogoče dobiti za eno skupno J pa dobi prosto vstopnico k ban-prireditev. i ketu. KdAr pa dobi dva ali več Kitajci goje že več kakor 800 let posebno vrsto mravelj, ki se hranijo z gosenicami in z drugim mrčesom, da tako varujejo pred gosenicami nasade pomaranč in mandarin. V takem vr±u se ne more zarediti nobena gosenica. Mravlje stalno tekajo po steblih in vejah dreves iii sproti ugonabljajo mrčes, nasadom pa ne storijo nobene škode. Na otoku Javi prinašajo domačini mravlje s polja in gozda in jih devajo na mangova drevesa, da jih očistijo škodljivega mrčesa. Ta vrsta mravelj je v vsakem pogledu koristna. Je še mnogo vrst drugih mravelj, ki so zelo škodljive- in nevarne. Te so strašne škodljivke, ki v krat kem času lahko opustošijo cele nasade. Pred njimi so zlasti v nevarnosti veliki nasadi kave v Braziliji. Mravlje plezajo na bilke in jih grizejo. Če pomislimo, da je takih mravelj na milijone, potem lahko vemo, kakšno škodo povzročijo. Še strašnejše so mravlje potovalke, ki žive zlasti v Afriki. Te živalce so dejansko gospodarice velikih pokrajin in so prav; strah živali in ljudi. Za vrsto mravelj, ki se imenuje snafu, ni nobenih zaprek. Velikanske kolone teh mravelj se prebijajo skozi, pragozdove; če nalete na kako žival ali človeka |a napadejo z velikim pogumom. Mnogo škode povzroče med živino. Ko žival začuti prisotnost snafujev, postane ne mirna, podere ograje in se raz-beži na vse strani. Če naleti na kako žival glavna kolona snafujev, ostanejo od nje v kratkem času le še bele kosti. Lepšega^ okostnjaka si ne moreš misliti, kakor ga puste snafuji. Snafuji. napadajo tudi druge žuželke, gosenice in ostali mrčes. V zapuščenih vaseh je kaj kmalu ko- ko tudi koristne, ker uničujejo škodljive žuželke in gosenice. Kolona mravelj potovalk sama po sebi je zelo zanimiv pojav. Kot prava vojska ima pa-trole, zaščito od zadaj in straže ob bokih, ki svare svoje to-varišice pred nenadnimi nevarnostmi. Za časa Lunder Adamiča, je bilo takrat, ko bi se vsak Slovenec, živeč v Ljublj* B<* besed, je prišel po opravkih liški kmet v mesto. Slučaju0 je šel privezat svojo dušo kal, kjer so se shajali surolF Slovencem sovražni elementi- v H Pri prvem firkelcu je ne firkelc!. pričel že neko'1" 1 k** fZ STARE DO MOVINE Zaradi enega grozda ga je ubil. V vasi Mlinovi pri Petrin ji je zasačil kmet Stanko Adamovič v svojem vinogradu 141etriega Miloša Adamovica., da mu krade grozdje. Deček je bil odtrgal grozd. Kmet ga je tako pretepel s kolom, da mu je zlomil več reber in da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je po štirih dneh v silnih mukah iz- postrani pogledovati. Pri gem se mu je pa v veliko n, srečo, iz katere se je pa fv,1 kmetič srečno izmazal, kar je 1 odvezal. Po dolgem besedic^ in zabavljanju čez avstrij vladarje, je, ne predstavlja si posledic, tudi bleknil, da ee kje srečal Franca Jožefa 1-ga, najraje na dvoje presti Predno je pa kmet zap115 Ljubljano, so mu bili že s^ avstrijski orožniki za pel^l Hočeš, nočeš, prišel je P Geriht! Na sodnikovo vPri)', nje, če je res izgovoril tisto 1 cesarja žaljivo besedo, je smehljaje hitel pritrjevati-pak to da ni storil v slabem " menu. Gospod prečastiti sow! Ali si moreste misliti naš P dihnil. Podivjanega kmeta so šeSa človeka,^kakor je nas t, orožniki aretirali. Preden so ga svitli cesar Brane Jožef " . odgnali v zapor, so ga hoteli burSfc?.? Le poglejte: še d»vj ogorčeni sosedje pobiti. jnam ™ treba nikamor ' ker cesar pošlje sam svoje ' | di, da davke iztirjajo. j denarja nima, da bi z nji«1 I lr a v\l o nn 1 vVill vi o />ncin niOtM V Iz zapadne strani Naše društvo Nanos 264 SN- TOsti in nezlomljivosti osišča. Lahko si je predstavljati, Ičako težak je moral biti za Mussolinija trenutek, ko se je sestal' s svojim strogim mojstrom, o katerem je znano, da tie zna brzdati svoje jeze in svojega temperamenta. Grenka je morala biti pilula, ki jo je moral na tern sestanku pogoltniti ošabni fašistični kričač, o. katerem je danes dokazano, da je v svoji castihlepnosti izkopal grob italijanskemu ljudstvu. Musolini je že doživel svoje ponižanje, ki tudi Hitlerju ne odide! ' Guy J. Swope Ustrelil je svakinjo in sebe | ke plačal, mu pa cesarjevi Nenavadna žaloigra s*e je zgo-' je napravijo še večjo d o dila v neki baraki^blizu meščan- s tem, da mu 0d^enej0 ZK ske šole v Šiški pri Ljubljani. kravco iz hleva. In od teg8 , Tam je stanovala SOletna sejm- nutka dalje si kmet krm<>f ska branjevka Ivana Hledeto-hrani. in tudi tako zgodil va, vdova po ukojenem sejmar-'.ni treba vstajati kravo ju, ki se je pred leti usmrtil s In še več druzih dobrot iiHj plinom. Po njegovi smrti se je po zaslugi našega presvi^ vselil v vdovino barako njen cesarja Franca Jožefa, ^ GOletni svak, možev brat Ivan' pred leti nismo po2nali. Z#J Helde, upokojen progovni dela- še tukaj pred vami, gospod 1 vec, doma iz Pevna pri Gorici, j nik( trdim, da bi rad ^ S svakinjo se pa nista prav razumela in nastali so prepiri, ki so dovedli do pravdanja ........... Ivan Hlede je naposled pravdo m7"dva^^taka Imenitna ^ izgubil in je svakinjo še bolj kakor je naš Franc j0žeJ zasovražil. Pretekli torek zju- ampak da bi jih imeii de^., traj jo je najprej začel prete- pa ge več_ Na takšen ii»€ pati. Ko pa mu je pobegnila iz|ZagoVor je strogi sodnik barake, je streljal za njo. Trije jkmetJV oprostil. Pri tem sl streli so jo zadeli v hrbet in je mislil, da so proti ljublja^ kmalu izdihnila. Hlede je s po-jsrajcam> vsi velenemški oM slednjim nabojem še sebi pognal j niki pra^e šleve_ kroglo v desno sence in obležal1 na mestu. presvitlega cesarja presti''^] samo na dvoje, temveč na ' kosov, da bi imeli potem pe Otvoritev nove gostilne V četrtek 30. januarja in v petek 31. januarja bo otvoritev nove gostilne, ki je ena izmed nenavadnih gostiln pod imenom El Dunmp'o na 2119 Prospect Ave. Pogostitelji bodo Ei Mathews, Frank Curtiss in Henry Leison. Nastopili bo "New York Cabaret", 'kakor tudi druga zanimiva dejanja, deset vseh skupaj. Igral bo orkester pod i-menom Bob Manners in njegovi Londoneers. Postregli vam bodo z najfinejšim importi.ranim vinom in z najboljših jedilom. Oglašajte* v —— j "enakopravna Zakrajsek Fune^ Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVE"1 Guy J. Swope je bil imenovar,: od preclsednik.a Roosevelta za gcvernerja Puerto Rica, kjer bp nasledil admirala Leahy ja, lei .je odšel kot ameriški poslanik v Francijo. januarja, 1941. ENAKOPRAVNOST .1 ZUPANOVA MINKA Povest v verzih Dokler vsa ni snažna, Svetla, pometena: bnago Minka ljubi Bolj ko vsaka žena. GleJ. kako poda se Zalemu dekletu, Ko zajutrek kuha kateri, očetu; In ko deva v skledo zgance za družino, n ko jih poliva S cvrčo in slanino! Kur Vr Ji roj prihaja zobi si išče: Ze jim ječmena In Prosa perišče, 2r*ven pa veselo 0 Mladenki peva, Da P° vsem dvorišču Nežni glas odmeva. Ti sin sosedov i„ mi si govedo, "Posluša pevko MlI*iico sosedo . Yl je ne slušal, p a3 kot vila gorska jVa brhka Minka, kot deva morska! veselja j" l* S mA eU or i i T^vPrsih polje, j zažvižga 1 Je dobre volje, Vi T; iine pesem zaP°Peva; Y 1 vse opravi, - aca se iz hleva. ZAJUTREKU. Jur i vl2Prezi konja, zdrči pred hišo: dobre paše!" so že od maše! jB; j,.0 skoči z voza ^ 1Stla mati Špela, J^Nfc v vežo, da Minka dela. Oče Hi Počasi konja vroča, * kos poda mu, SQ mu naroča. 4 d0 veze Pride bolj počasi, Ter se že na pragu Prav mogočno glasi: "Minka! Je vse v redu? Ni nesreče bilo?" " 'Oče ljubi, dobro Vse se je godilo. Zdaj pa le brž v hišo. Da zajutrek dadem; Kuhati, kaj, očka, Kaj ne, dobro znadem.' " "Pa so res narahlo Kakor cvetje v skledi. Minka, le brž k mizi Sem na stol se vsedi; Jej, potem pa hiti, K maši se napravi, Dolgo je trpela , Maša prva davi. Bode se mudilo, Minka, le pohiti, Snažno se obleci, Lepo se nakiti!" Pa se Minka vsede, Malo, malo vživa, Kakor dela dekle, Ki je sramežljiva. Vstane, se prekriža, 'Z Bogom!' oči reče V sobico se stransko Preoblačit steče. V čisti vodi vmiva i Si obraz rudeči, Poravna na glavi Laščke si ob preči. Vzame si iz skrinje Drago, svilno krilo, Po novejšem kroju To je oblačilo. Kadar se obleče, Pas čez pas si sklene, Robec bele svile Si na glayo dene. K steni k ogledalg ' Minka se pomakne: Lepa je; še prstan Brž na prst natakne. Knjižico še vzame, Ki jo je kupila, Ko je v zadnjem postu Sama v mestu bila. Še enkrat pogleda Malo se po krilih, Poravna še gube V svrhnjih oblačilih. 'M 0d ^ 31 m In potem po konci Vspne, vzravna se v zraki, Steče ven iz hiše Z drobnimi koraki. Zdirja po stezici Po zelenem vrti; Oče pa in mati V veži sta odprti, Zreta za dekletom — Oče pa se glasi: "Minka je najlepša Dekle v naši vasi. Brhka je kot srna, Kakor limbar zala; V srenji vsej zastonj bi Taka se iskala." Mati pa ga kara Radi hčerke same: " 'Pazi, pazi, oče, Da se ne prevzame! Že tako rtii zdi se, Da preveč se nosi, Kdor je mlad tako-le, Star še kruha prosi. Ti ii vse dovoliš, Jo preveč neguješ; Oče, ti mi Minko Slabo odgojuješ. Čednosti ne bode, Ki dekleta diči, Le ponižni bodo Taki naj deklici!' " Oče se smehlja ji, Ko ga mati kara, Ker pač ve, da mati Hčer jednako mara. In zažvižga lahno Kakor on, ki misli; V hišo gre, in mati Po svinjino v svisli, Da jo v ričet dene Kuhat za kosilo, In da bi za goste Preskrbljeno bilo. Mati jed pristavi, , V hišo se podviza, V hiši pa je v koti Javorjeva miza./ Oče je pri mizi Naslonjen na vogli, Ženi došli pravi: "Špela, ko bi mogli Ko bi mogli v mesto Minko našo dati, Da se bolj izuri: « - I I i i f» t Si I* % II i1 i i i i » «1 * in * III m A w W i i • S m m 1 m Z m i i Lično delo * Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost | | 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 Kaj ti meniš, mati?" ""Kaj? od hiše z Minko?' Saj doma nam rabi, In da v mestu pridno Delati pozabi? To ni. za kmet'ico, Da se pogospodi, Tam se mi popači; Hči pri domi bodi! Za domačo rabo Kuhati že znade, Za jedi gosposke Nisem in navade. Kjer je kruk gosposki In gosposka juha, Tam je vsa gospoda Bleda, strhla, suha. Jaz domače kuham, Pa smo vsi okrogli; Bi-li z ono hrano Taki biti mogli? • Pa še stvar je druga: Hči bo v mestu sama, Kdo naj pazi nanjo In jo čuva nama? Za posestvo naše Ženska ni gosposka, Kakor za oranje Raca ne in goska." " "Ti si vendar čudna! Malo bolj prevdari, Jaz sedaj županim, Ni ti to nič mari? Dan za dnem iz mesta Vidino gospodo, Tej se mora streči, Sicer imam škodo. Ti se že potrudiš, Tudi jaz se žurim, Pa ne gre. Ne kaže, Kot da hčer izurim. Ako me gospoda Kličejo župana, Biti pač ne smeva, Kot neotesana. Dekle mora v mesto, Mora še ta teden; Kdo bi to mi branil, To sem radoveden? Minki^ode vedno Dobro, prav hodilo, Nam pa bo to dosti Gostov naklonilo. past bo to za hišo Cast bo za gostilno Če gospode vstavlja Se pri nas obilno." " "Stori, kot ti drago, Saj ti gospodariš! Vendar včasi kako Preslabo prevdariš. Jaz ne bom več rekla Bele ne, ne črne, Saj tako se zmiraj, Kot ti češ, obrne. * Kregala se nisem, Kar sem že pri tebi; Tudi zdaj bom tiho Mislila pri sebi. i To pa smem ti reči: Meni ne ugaja, Da po mestu Minka Naša naj pohaja. -AN URGENT MESSAGE- to women who suffer FEMALE WEAKNESS Few women today nrc free from some sign of functional trouble. Maybe you've noticed YOURSELF getting restless, moody, nervous, depressed lately—^your work too much lor you— Then why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound to help quiet, weary, hysterical nei-ves, relieve monthly pain (cramps, backache, headache) and weak dizzy fainting spells duo to functional irregularities. For over 60 years Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of weak run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "difficult days." Why not give this wonderful "woman's friend" a chance to help YOU? Try it! ^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmm WOMEN! read lira thousands have been able to GET NEW ENERGY IMPORTANT Medical Teste Reveal WHY Famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound Has Been Helping Weak, Rundown, Nervous Women For Over Half A Century! If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SN^P OUT OF IT! Mo man likes a dull, tired, cranky woman. All you may need is.a good reliable tonic. If so try famous Lydia iS. Pinkham's Vegetable Compound. , Let it stimulate gastric juices to help * digest and assimilate more whole- some food which your body uses directly for energy—to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen fe-maie functional distress and give you joyful bubbling energy that is r ported marvelous benefits from should delight youi Telephone your po---------- ------------- ------ Pinkham's Compound. Results should delight youi Telephone youi druggist right now for a bottle. „ WELL WORTH TRYING. ® HAIR-BREADTH HARRY sEtV^ No USE i OUR LITTLE BAND WAS SOON, . By MANY HUNDRED BUSHMEN-1 Sat'1 tiiti "EDGING SLOWLY AWAY, t MADE A BREAK FOR THE OPEN • "ONLY BY MASQUERADING AS ONE OF TUEIR OWN NUMBER DID t SURVIVEl'j-48 "I STARTLED A HERD OF KANGAROOS AND I NOTICED THAT THESE BEASTS MOVED FREELY AMONG THE BUSHMEN WITHOUT,,, BEING HARMED OR EVEN NOTICED.....1 WHAT A DIFFERENCE MIRACLE WHIP MAKES IN SALADS! ...its flavor is so lively! So zestful! TRiliixnos prefer it NOVICA. ■ ■■ ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom - - - JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 9-10 KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravnistvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Narocilna nakaznica na Cankarjev Glasnik NASLOV:--__________________________;______ ^astopnrk: ■ ______________________.___________ Plačal $ ._.....e______ Dne_____________ STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 20 riiuMHnniiiiiiioiiiiiiHiiraiiiiiiHiiiniiiiHiniioiiiiiw V. J. KRIŽANOVSKA 26 HOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih IVAN VOUK *^»Cticniiiitiiiiuc3iiiiiiinii(C3iiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiii!iraiiiiuMiiiie3iiiiiiiiiiii£aiiHiiiiiiiic3iiiiiHiiiiiE ^ Sama sem na sem šele dvajset let, zato sem prišla k svojemu edinemu zakonitemu zaščitniku. Od tistega trenotka, ko si postal moj mož, dasiravno me nisi ljubil, imam pravico do tebe, tudi imam pravico javno nositi tvoje ime in živeti pod tvojo streho. Ce me preziraš zaradi mojega temnega pokoljenja, ti takoj dokažem, da nimaš več najmanjega vzroka za to. Jaz nisem nezakonska, tudi nisem ciganka, ki jo je vzel oderuh za svojo, ampak sem zakonska hči kneza Kopnina. Kneza Dmitrija Kopnina, ki je pred kratkim umrl. Toda on ima sina edinca in njegova žena je živa! — jo je prekinil Polj z ravnodušnim nasmeškom. —Da, kneza Dmitrija Kopnina. Njegova vdova je druga žena, prvič je bil poročen z mojo materjo Pepito Gonzales. Bila je Španjolka, res je tudi, da je bila cirkuška umetnica, toda poštena ženska in lepotica. Iz strahu pred srdom roditeljev, je moj oče prikrival svojo ženi-tev; mati je umrla pri mojem rojstvu, tedaj pa se očetu ni zdelo več potrebno govoriti o tej "epizodi" svojega življenja, posebno ker mu je stara knegi-nja snubila drugo ženo. Če bi se zvedelo, da ima zakonskega otroka, bi bili utegnili nastati novi zapletljaji, zato je moj o-če izročil hčer svojemu zvestemu tajniku, ki me je vzgojil. Knez ga je nagradil s kapitalom, s katerim si je pridobil premoženje; ko je pred kratkim moj oče umrl, mi je moj red-nik izročil papirje, ki se tičejo mojega rojstva, in sto tisoč rubljev, katere mi je knez dal za doto. Nenadna smrt je preprečila, da ti ni vsega napisal in podrobno pojasnil. Torej, kakor vidiš, sem neodvisna in ne potrebujem tvojega denarja; toda jaz sem sirota, sama na svetu in poleg tega te ljubim. Nisem napravila nič nečastnega, čemu postopaš z menoj tako neprijazno?... Glas ji je nenadoma oslabel in solze so jo dušile v grlu. —Polj, ne bodi tako hudoben in krivičen. Saj si že dve leti moj mož in jaz se spominjam ure, ko si bil nežen in dober z menoj... Umolknila je in zakrila obličje z rokami. Pavel Borisovi č je povesil glavo. Nepodkupljivi glas vesti mu je šepetal, da ima Dina prav, in vsaka njena beseda je bila upravičena obdolžitev. Če se je z njo oženil, je imela o-na pravico na njegovo pokroviteljstvo in on je bil edini človek, na katerega se je mogla zdaj, sirota, nasloniti- Tudi -je lepa, poštena, ga obožuje in vsakdo na njegovem mestu bi jo strastno vzljubil; morda bi se tudi on sam poskušal navezati nanjo. Toda zdaj ni mogel tega napraviti, zakaj usodni slučaj — Zločin nad Valerijo— mu ni puščal druge izbire. O! Čemu je prišel v ta prekleti grad, ki je prava past preteklosti, kjer je vnovič svoje živ ljenje zastavil. —Vse, kar si rekla, je resnično, Dina: ravnal sem grdo in nepošteno s teboj, toda najin zakon, ki je bil sklenjen s takimi pogoji, ne more biti srečen, — je rekel baron z znižanim glasom. — Seveda, ti imaš pravico do mene: jaz sem tvoj zakonski pokrovitelj in ti se moreš imenovati moja žena, ne da br zardela. Toda veruj mi, da želim biti tvoj zaščitnik in svetu, stara | ti pripraviti lepo življenje, biti »t ?7a+n cpm txrni iifltini in linVioni V»r>5it ivoaf tvoj udani in ljubeči brat, zves prijatelj ... toda ne morem biti tvoj mož! Vrni mi prostost, Dina, dovoli, da se ločiva!! Dina je dvignila glavo in ga gledala z mračnim, žgočim pogledom. —Torej tako hudo me sovražiš, da hočeš igrati komedijo in se zakriti s "prijateljstvom," samo da se me otreseš! — je iž-pregovorila z bridkim nasmehom in ustne so ji zadrgetale. Bolest in istočasno srditi izraz sta izpačila bledo baronovo obličje. —Ne, govorim iskreno, in če bi vedela, kako trpim, bi se me usmilila! Ti veš, da te jaz vkljub tvoji lepi zunanjosti ne ljubim, in menim, da bi ti, ki si lepa, mlada in bogata, mogla najti svojo srečo z drugim, ki bi ti podelil srečo, ki si jo vredna. Ne morem ti vsega povedati, toda vedi, da ima še druga ženska pravico do mene, ne zakonske in ne cerkvene, toda tako, ki jo človeku nalaga vest in poštenje. Ne sili me, Dina, da poravnali svoj dolg obema s kroglo iz samokresa! Dina je pridušeno zakričala ter naglo stopila k možu —Polj, kaj si napravil? Kdo je tista ženska? Morda Valerija?. —Kaj si domišljuješ! Vendar bi morala razumeti, da ti ne povem imena nesrečnice; toda o-na je daleč od tu. Če sem ti povedal resnico, sem ti jo povedal zato, da spoznaš okolnosti in se pametno odločiš ter pokažeš, da me ljubiš tako močno, da se odpoveš meni. Če mi odrečeš, kar te prosim, si me obsodila na smrt, — je dostavil gluho in po izrazu njegovih oči, je uvidela, da niso te besede samo prazna grožnja. Nastala je minuta težkega molčanja. Dina je bila zdaj bleda zdaj rdeča. Videti je bilo, da se bori sama s seboj, slednjič je izčrpana padla v naslanjač poleg mize. Baron je tudi molčal in namršil obrvi. Tedaj je Dina vstala in rekla v neodločnim glasom: —Nočem tvoje smrti, in ker sem ti v življenju samo ovira in neprijetno brepie, se udam. Ne bom več križala tvojih poti in ne zahtevam ničesar, niti tvojega pokroviteljstva; bogata sem, a zlato je najboljši zaščitnik. Samo eno te prosim in u-pam, da mi ne odrečeš, ne razkrivaj zdaj drugim mojega ponižanja in moje srčne rane. Danes pri kosilu izjavim, da odpotujem črez dva dni v Petro-grad po zapuščinskih opravkih in te tam počakam. Zato te prosim, da se v teh dveh dnevih tako vedeš napram meni, kakor da sva v najlepši slogi in da zlasti ne kažeš tiste ravnodušne hladnosti, ki je tako poniževalna zame. Kaj koga briga, če se ločiva; upam, da za ta kratek čas ne odrečeš prijaznosti ženski... katero si zavrgel. Ko odpotujem, moreš pričeti s koraki za ločitev. Baron je olajšan vzdihnil in prijel Dinino roko ter jo goreče poljubil. V njem se je borila zmes čuvstev: sram ga je bilo, vest ga je pekla in vesel je bil svoje prostosti. —Vse napravim, kakor želiš, in zdaj ne bo nihče zvedel o najini predstoječi ločitvi. Zahvaljujem te. za velikodušje, ki ga globoko cenim. Zdaj pa grem; najin pogovor me je zelo razburil, in menim, da sta tudi tebi potrebna počitek in samota. Zvečer pridem zopet k tebi in tedaj mi poveš podrob- nosti o starčevi smrti in zgodbi svojih roditeljev. Da bi pa posli ne- brusili jezikov, bom prenočeval V tvoji sobi, — je rekel neodločno baron, ne da bi jo pogledal. Z roko ji je poslal še zadnji pozdrav in naglo odšel ven, ne da bi zapazil, s kakšnim čudnim pogledom ga je ona spremljala. Ko je Dina ostala sama, je padla v naslanjač in stisnila roke k prsim. —Da bi se mu odrekla? Zdaj ko imam ljubezenski napoj? Nikdar in nikoli! Jaz te ljubim, ti si moj in moj ostaneš. Samo nebo ti je vdihnilo misel, da prideš k meni črez noč, a jutri me ti sam ne boš hotel pustiti in minile te bodo bedaste misli o samomoru. A ženska, ki jo je onečastil? Kaj me to briga! Dobro jo bo treba plačati in stvar bo v redu. Čemu pa je grešila, nesramnica, in ni čakala, da bi zakon priznal njune zaveze? Da govorim po vesti, se ji godi, kakor je zaslužila, in zaradi nje se ne bom odrekla svoji sreči. Pri obedu so bili vsi zbrani. Že prej je baron govoril s teto ter ji pripovedoval neko precej temno zgodbo o svoji ženitvi in dostavil, da odpotuje žena pojutrišnjem v Petrograd, kjer se pozneje sestaneta. Pri obedu je Dina potrdila to vest ter pojasnila, da hoče mož na vsak način prisostvovati pri raziskovanju tajnega krila gradu, njej pa je ta strašna hiša zoprna, zato gre proč. Pavel Borisovič je bil ljubezniv z ženo in med mladima zakoncema je vladalo na Zunaj polno soglasje; zato pa je bilo baronu v duši strašno. Izogibal se je mračnemu Valerijinemu pogledu in željno je čakal nočnega sestanka z njo, da bi ji vse pojasnil in jo pomiril. Njeno razpoloženje pa ga je navdajalo s skrbjo, ko je z grozo ulovil v njenih očeh izraz Giovan-ne. V zvezi z zadelanim krilom so med pogovorom prišli tudi na, Diomida Petroviča, ki je u-tegnil priti s svojim prijateljem vsak trenotek, sodeč po pismu, ki ga je prejela Larisa Arkad-jevna. Roteršild je rekel, da bo velel porušiti zid, da odpre vhod v tajne sobe. Po obedu so šli na izprehod, toda so se kmalu vrnili, Iter se je nebo, pokrilo z oblaki in se je pripravljala nevihta, kar je bilo Heleni Aleksandrovni zelo neprijetno, ker ni mogla trpeti nevihte, zlasti v gorah ne. Ko so sedli k večerji, je bilo nebo popolnoma črno, svetli bliski so švigali po nebnem svodu, a iz daljave se je razlegel grom in veter je v silnih sunkih stresal gosto listje stoletnih dreves. Postajalo je neugodno. —Treba iti v sobo, zakaj vreme ne kaže nič dobrega, je rekla Muranova. —Ne bojte se, teta, nevihta je še daleč in pojde mimo, ne da bi nas zadela, — je rekel baron ter vzel sadje iz vaze, ki mu jo je podala Severia. V tem trenotku se je čudovito razločno razlegel zlovešči glas zvona in pogrebno petje velikega zbora. Lolo je vstala s svojega prostora in prestrašena vzkliknila: —Poglejte, kaj s<9 vrši v samostanu ! • Vsi so ostali in videli, kako se je iz razvalin vila dolga vrsta luči kakor pri procesiji in se pomikala k grobnici "male-detta." Petje je postajalo vedno glasneje in zdelo se je, kakor da se bliža gradu. Žvenket kristalne vaze, ki je padla Severiji iz roke in se razbila na tleh terase, jd vse prisotne pretresel. Tedaj je petje nenadoma utihnilo. —Veste, vse te strašne fan • tazmagorije so začele delovati tudi na moje živce! — je srdito vzkliknila Helena Aleksandrov-na. Pa če ste še tako napredni, v tem začaranem kotu vas nehote zajamejo črne misli. —Fuj, mama! Ali si ti, ki ta- ko govoriš? — se je zgrozila Lolo, ki se je po svoji zaroki rada bahata s svojo svobodomiselnostjo. — Pusti, naj nesrečni menihi pojo "De profundis" nad "maledettom," to je stvar njih samih/ Hvala Bogu, že tretjič slišimo to petje, zaradi tega pa nas ni zadela še nobena nesreča. —Prav govoriš. Neumno je, da vse to tako deluje name in da se puščam vplivati po klepetanju te bedaste starke. Baro-nesa nam bodi vzgled, ona se smeje nad vsemi takimi glupo-stmi, — je srdito rekla Muranova. Toda nov sunek vetra je udaril preko terase in upihnil svetilko. Tedaj so šli v hišo ter zaprli okna in vrata. Okoli desete ure so se razšli. Baron je za-šepetal ženi, da pride k njej ob dvanajstih, nakar je Dina odobravajoče. pokimala z glavo in šla v svojo sobo v najlepšem j duševnem razpoloženju. Velela je sobarici prinesti; sadja in sladčic, nato jo je odpustila in rekla, da ne rabi več njene pomoči. Kakor hitro se je služkinja oddaljila, je šla na delo. Najprej je odprla tajno dolbino in vzela iz nje, kar je bilo notri. Otrla je prah s predmetov in jih umila, tedaj je videla, da je bil majhni zlati podstavek okrašen z grbom Mon-tignosov, istotako kristalna ča-ša na zlati nožici. Tudi steklenica je bila iz kristalnega stekla in se je lesketala kakor bri- ljant. Dinina bojazen, da se je dragocena tekočina v teku stoletij morda posušila, je bila neupravičena: steklenica je bila do polovice napolnjena s tekočino jantarjeve barve in gosta kakor med. Ko je končala s čiščenjem, je postavila podstavek s steklenico in zamaškom na mizo, kjer je stal majhen košek s sadjem in krožnik s sladči-cami, nato je začela s toaleto. Bolj kakor nikdar poprej je hotela biti lepa. Iz kovčega je vzela belo svileno haljo s širokimi rokavi, ki so bili razkošno našiti s čipkami in vezeni, raz-plela je svoje prelepe črne lase in jih obvila z zlatim, vezenim P trakom, ki je bil zadnji ofc dar. Odbila je enajsta ura je stopila zopet k mizi in mašila steklenico. Omamen ji je pahnil v obličje in sf! lil po vsej sobi. Duh je bil žen in sestavljen iz raznih ličnih vonjav na vaniliji111 zi: vkljub svoji ostrini Jc zelo prijeten. —Škoda, da ne poznam® čine, ki jo je treba izpiti- " pomislila Dina in napolni'8 šo do . polovice. Za Polja f ba dodati navadnega vin*i cer ne bi morda hotel P1 goste tekočine. (Dalje sledi.) iti il 1 t 35-LETNICO OBSTOJA proslavi v nedeljo 9. februarja 1941 popoldne S. N. Domu na St. Clair Ave., Slovenska Narodna Čitalnica, z izbranim progfj mom. Zvečer ples. Posetite prireditev te najstareJ kulturne ustanove v Clevelandu. Vabi odbd Mi koljemo s koruzo pitane prašiče. Z vsakim prašičem dobite kri, jetra in čreva zastonj. Prodajamo vsak dan soljena čreva. Mi dopeljemo na dom brezplačno, v mestu Clevelandu. Koljemo vsako sredo, petek in sobota. John Tompkins 3979 W. 25th St. SHadijside 3689 i! iiiiiiuitcaiiiiiiiiiimaiiiiiiii; Proda se gostilna v dobri slovenski naselbini z dovoljenjem D1 in D2. Proda se zaradi bolezni. Naslov se poizve v uradu tega lista ali pokličite HEnderson 5311. V zimskih časih Vzemite Trinerjevo grenko vino z vitaminom B-l Pazljive študije zadnjih let kažejo, da ljudje, ki dobijo zadosti vitamina B 1 se lahko borijo proti prehladu. Ampak 75 do 100 ljudi ne dobi zadosti vitamina B-l, zato se je dodal ta važen, zdravje gradeč vitamin Trinerjevemu grenkemu vinu. To zanesljivo želodčno in lahko odvajalno sredstvo je bilo popularno tisočem družinam v Združenih državah in Kanadi n^d 50 let. Je pomagalo v slučaju želodčnih motenj, zaprtja črev, glavobola, slabega apetita in sedaj s tem novim vitaminom B-l, ki je v smsilu zdravniških avtoritet potreben za dober apetit in trdne živce, je bilo tako izboljšano, da bi ga moral vsak imeti pri roki. Dobite ga v"vaši lekarni, če vam pa vaša lekarna ne more postreči, pošljitje $1.25 za eno steklenico ali $6.50 za šest steklenic Trinerjevega grenkega vina z vitaminom B-l na Jos. Triner Corp., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111., in ga boste dobili s predplačano poštnino. ______ ________©®©S®®GX5XŠXŠXS>®®^ ...................................inn.....luiiiuiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiinimitiHiiiriiiiiinoiiii.......ti........nun............................uiiiiiiiiiiimi......imuni«1"...... „1 ..................................................................................................nuni.......niiiiiiiiimnmuiiiMiininiiiinuiDiiiiiii............................... V vsaki slovenski hiši s tukaj rojeno odraslo mladino bi morala biti knjiga "From Many Land* AFFORD A NEW MAYTAG? OF COURSE YOU CAN ! Spisal LOUIS ADAMIČ Ta najnovejša knjiga našega slavnega rojaka je zbudila občo pozornost odlično priznanje v ameriški javnosti. "The New York Times" piše: "S to knjigo se je Louis Adamič lotil največjega problema, pred katerim stoji Amerika ... / Problem, katerega je načel, je tisočkrat težji kot gradnja I Boulder ali Grand Coulee jeza, in v svojih končnih zapletljajih je celo težji kot so dnevni problemi, katere rešuje predsednik Roosevelt ter oni, o katerih pravi Wendell Willkie, da se jih je voljan lotiti..." 0 "The Philadelphia Inquirer" piše: "Redkokdaj je še Amerika čula tako prepričevalen argument za ideal edinsjva — apel, ki bi zvenel tako čisto in resnično, kot nam ga nudi Louis Adamič v tej svoji najnovejši knjigi." ( "The Cleveland Press" pravi: "Louis Adamič, avtor del kot 'The Native's Return' in 'My America,' je napisal važno in misel izzivajočo knjigo pod imenom 'From Many Lands.' " if Naročila za knjigo "From Many Lands" sprejema uprava "Enakopravnosti 6231 St. Clair Ave. Vse knjige, ki jih naročite pri nas, so lastnoročno V° pisane od pisatelja L. Adamiča. Cena $3.50; po pošti 10c več. uiMiuiiniiiiiiMniinniiiiiiiHiniiiiiiHnHnHiiniiiiiiumuiiHiiiniiiiiiiiHii^ unmnHiiuiiimuiiioiiiiiiiiiiinMiuMiiioiiiiimniniiN ft ai m j when this new Maytag Chieftain costs only 79 .95 Have you been hoping for a new Maytag? ' Then see this Maytag Chieftain right away. At a price remarkably low, it brings you Maytag's famous long-life construction, new plastic gyratator, button-saving damp-drier and a score of other advantages that have made Maytag the first choice in American homes. Arrange now for a free trial iti your own home. LIBERAL allowance on your old washer. Terms to auit your convenience. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Norwood Appliance & Furniture Co. 'Enakopravnosti' 6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634 819 East 185th St. KEiimore 5700 Next to LaSalle Theater OPEN EVENINGS '