O D E L U G E O G R A F S K I H R A Z I S K O V A L N I H I N Š T I T U C I J UDC U D K 910:378.3:551.44 (497.12) »1977, 1978« = 863 O DELU INŠTITUTA ZA RAZISKOVANJE KRASA SAZU V LETIH 1977 IN 1978 P e te r H a b i č * R aziskovalno delo se je v te h d v eh le tih odvija lo po zastav ljenem prog ram u , k i je obsegal š tir i osnovna poglav ja: p reu čev an je k rašk eg a pod ­ zem lja, geografske raziskave, b iološke raz iskave k ra sa in dejavnost K raške m uzejske zb irke s p r ire ja n je m razs tav in p r ip ra v lja n je m g rad iva za K ra š ­ k i m uzej. S red stv a za raz iskovalno delo so p risp ev a li RSS, ZVS, THO P o ­ sto jn sk a jam a, K u ltu rn a skupnost P o sto jn a in n e k a te ri d ru g i naročnik i. V okv iru p reu čev an ja k rašk eg a podzem lja sm o n ad a ljev a li s speleo h id ro lo šk im i raz iskavam i N o tran jskega krasa, s p reu čev an jem d inam ike in krono log ije k ra šk ih procesov te r z u re ja n je m d okum en tac ije o k rašk ih po jav ih , p r i čem er sm o dokončali posledn je lis te osnovne speleološke k a rte S lovenije. L e ta 1977 je Zveza vodn ih skupnosti S lovenije sp re je la v sofi­ n a n c iran je program , k i obsega p reu čev an je zakon itosti p re ta k a n ja vode v širšem za led ju P lan in skega po lja in P iv k e te r v red n o te n je k ra šk ih voda N o tran jsk e in P rim orske . S tem v zvezi je b ilo izvedeno podrobno k a r t i­ ra n je po žira ln ih con n a severnem obrob ju P lan inskega polja. Ta predel je b il sicer že v eč k ra t geološko k a r tira n (M. P len ičar, S. B user, F. Š u šte r­ šič), v en d a r je naš sodelavec J . Čar lahko b istveno dopolnil obstoječe po­ d a tk e o razp o red itv i posam ezn ih lito lošk ih členov in o te k to n sk i zgradbi ob še vedno ak tiv n em id rijsk e m prelom u. O bm očje m ed K alcam i in P la ­ n in sk im po ljem je zg ra jeno iz tr ia sn eg a dolom ita, raz ličn ih ju rsk ih k am ­ n in te r spodn je in zgorn je k red n ih apnencev, ki jih sekajo d in arsk i in p rečno d in arsk i p relom i. Ob d in a rsk ih p relom ih so cone ozke in stisn jene, ob p rečn ih p relom ih pa so p re tr te cone široke z o d p rtim i razpokam i. Ve­ čina požira ln ikov v apnencih je vezana p ra v na o d p rte p re lom ne cone, te so odločilne tu d i za razpo red požira ln ikov v tr ia sn ih do lom itih pod L an ­ skim vrhom . P ričaku jem o , da bo m ogoče z n ad a ljn jim p reu čev an jem geo­ loške zgradbe in znan ih k ra šk ih vo tlin n a od točni s tran i P lan inskega po­ lja še bo lje spoznati zakon ito sti v razp o red itv i nedostopn ih od točnih k a ­ nalov. V ta nam en sm o z n a tan čn ejš im i teodo litsk im i m eritv am i p rev e rili * D r, z n a n s tv e n i sv e tn ik , G eo g ra fsk i in š t itu t A n to n a M elik a p ri SA Z U , N o v i trg 4, z n a n o sti in u m etn o sti, T ito v trg 2, 66230 P o sto jn a , Y U . položaj ak tiv n ih in suh ih rovov N ajdene jam e in se lo tili tu d i podrobnega k a r ti ra n ja skoraj 4000 m dolgega sp le ta rovov. P r i tem delu sta I. K enda in F. Š ušteršič s sodelavci odk rila štev ilne doslej še n eznane jam ske se­ d im en te in ugotovila, da sega živoskalno dno jam tik ob robu po lja do kote 396, to je več k o t 50 m pod pov ršjem po lja . F. Š ušteršič je skupaj s P. Jak o p in o m fo tog ram etrično in raču n aln išk o obdelal skalne police in udorn ice v 4 km širokem pasu ob vzhodni s tra n i P lan in sk eg a polja . U go­ tov il je, da so u d o rn ice m nogo bolj navezane n a tek to n sk e e lem en te kot pa n a po tek zn an ih podzem eljsk ih rovov. O bsta ja tu d i m očna ko relacija m ed splošnim položajem ponorov, večjim i ponorn im i jam am i te r sk u p in a ­ mi udorn ic. Izsledki so u p o rab n i p ri p ro je k tira n ju večnam enske a k u m u ­ lacije n a P lan in sk em polju . Z asu ti in z vodo zaliti rovi ov ira jo speleološke raz iskave v več ji o dda­ ljen o sti od roba po lja . Te ov ire bi lahko p rem ag ali le z u m e tn im i rov i ob podorih in sifonih. Z m eritv am i N ajdene in V ran je jam e je b il točno do­ ločen n ju n m edsebo jn i položaj in nak azan a n a jk ra jš a m ožna zveza z u m e t­ n im rovom . P odoben u m e tn i rov je p red v id en tu d i v T kalci ja m i v R ako­ vem Škocjanu, k je r so za obsežnim sifonom po tap ljač i ugotovili n a d a lje ­ van je vodnega ro v a p ro ti P lan in sk i jam i. Za v p ad n ik iz udo rn ice Glo- boščak do T kalce jam e, ki b i bil dolg okrog 200 m z v išinsko raz liko 46 m, je p r ip ra v il geološko osnovo J. Čar, ru d a rsk o oceno v p ad n ik a pa je iz d e­ lal I. Podobnik . S tem u m etn im rovom bi om ogočili dostop v n ad a ljev an je Tkalce jam e v sm eri p ro ti P lan in sk em u polju , k je r se po jav ijo čiste javor- n iške vode, k i ob suši ed ine n ap a ja jo k ra šk i izv ir U nice v M alnih. F. Š ušteršič je le ta 1977 p reuč il geom orfološki razvoj za trep n ih dolin P lan in sk eg a po lja , k je r je uspe l p od robneje d o k u m e n tira ti in z novim i do ­ kazi p o d p re ti p red v id en i geom orfološki razvoj v obm očju P lan inskega po lja in P o sto jn sk ih v ra t. N jegova š tu d ija je izšla v G eografskem v es tn ik a le ta 1978. Z red n im opazovanjem vodn ih cu rkov v P lan in sk i in P osto jn sk i jam i sm o p rišli do nov ih spoznanj o n a ra v i v e rtik a ln e g a p re ta k a n ja vode v tem krasu . J. H ladn ik je tedensko jem ala vzorce vode v obeh ja m ah te r ugo ­ ta v lja la n jih o v e kem ijske la s tn o sti in sp rem em be v odvisnosti od padav in in geološke zgradbe. D ragocene podatke o p re ta k a n ju vode skozi jam sk i strop so p risp ev a le dom a izdelane m eriln e naprave, ki so beležile p re to k e tu d i ob dveh sled iln ih poskusih . Na p o v ršju 100 m nad jam o smo v obm oč­ ju izb ranega cu rk a po da ljš i suši v lili v v rtačo 14 m3 vode in jo obarva li s fluoresceinom . O barvana voda se je po jav ila v jam i že po dveh u rah , toda ne v p ričakovanem cu rk u na stro p u jam e, tem več n a jam skem dnu v sam i s tru g i U nice. P odobne razm ere smo ugotovili tu d i p r i ponovnem sled ilnem poskusu po m očnejšem deževju . T edaj smo lahko sp rem lja li n a ­ rav n i vodn i val skozi jam sk i stro p in spoznali razm erom a zap le ten m e h a ­ n izem p re m k a n ja deževnice s p o v rš ja v podzem lje. P r i raz ličn ih cu rk ih so bile ugo tov ljene raz like v n ih a n ju p re to k a in kem izm a vode, k a r pove­ zujem o z raz p o re d itv ijo k an a lo v v apnencih in do lom itih n ad jam o te r n jihovo p re tr to s tjo , ki vp liva na h itro s t in nač in p re ta k a n ja vode te r ra z ­ ta p lja n ja kam nin . V okv iru spoznavan ja d inam ike in k rono log ije k ra šk ih procesov je R. G ospodaric p reu čev al vzroke p o d iran ja k apn ikov v posto jnskem ja m ­ skem sistem u te r generacije sig v n e k a te rih k ra šk ih ja m ah S lovenije. S pom očjo re la tiv n e in abso lu tne d a tac ije sig je ugotovil, d a im am o v naših jam ah sige iz holocena, postg laciala , w ürm skega s tad ia la in w ürm sko r iš ­ kega in te rg lac ia la . Sige se raz lik u je jo po ob likah in h itro s ti rasti, k a r je p redvsem odraz k lim atsk ih razm er. P o d rti k ap n ik i so se stav ljen i iz več ge­ neracij sig, p o d iran je p a je bilo n a jbo lj in tenzivno v postg lac ialn i dobi. V zrokov p o d ira n ja je več, od p osedan ja ta l, podorov, do sp rem em b v s tru k ­ tu r i in m orda tu d i po tresov . U porab ljene so b ile nove m etode raziskav, rez u lta ti p a odp ira jo n a d a ljn je m ožnosti za po g lab ljan je zn an ja o razvo ju k rasa v geološki p re tek lo sti. R. G ospodaric in P. H abič s ta p r ip ra v ila za objavo v A cta carsologica 8 obširno razp rav o o k ra šk ih p o jav ih C e rk n iš­ kega po lja . Z b ra la in u red ila sta rez u lta te speleoloških, h id ro lošk ih , geo- m orfo lošk ih in sed im en to lošk ih raziskav , k i s ta jih s sodelavci op rav ila v okv iru naloge N aravoslovne raz iskave C erkn iškega jezera . V le tih 1977 in 1978 smo dokončali posledn je lis te osnovne speleološke k a rte S lovenije, k i smo jo začeli p r ip ra v lja ti po eno tn i m etodologiji le ta 1972. V 6. fazi so b ili izdelan i lis ti L ju b ljan a , C elje in Rogatec. V 7. sk lepn i fazi p a sm o obdelali obm ejne p rede le vzhodne, južne in zahodne S lovenije. P ri izdelav i osnovne speleološke k a r te so sodelovali vsi član i in š titu ta in štev iln i zu n a n ji sodelavci. O speleološkem k a r ti ra n ju sm o sp ro ti poročali v rev iji N aše jam e (le tn ik i 15— 19). S kupno je b ilo izd e lan ih 45 rokop is­ n ih lis tov po to pografsk i k a r t i v m erilu 1 : 50 000, h k a r ta m p a spada tu d i 40 k n jig tolm ačev. Skupno je re g is trira n ih 4763 k rašk ih vo tlin , 1300 k ra š ­ k ih vodn ih po javov in 1183 pom em bnejših k ra šk ih p o v ršin sk ih oblik. V to lm ačih k posam eznim listom so seznam i in osnovni p o d a tk i o p rik az a ­ n ih k ra šk ih po jav ih , opisane pa so tu d i n ek a te re geografske in speleološke značilnosti o b ravnavanega k rasa . M ed speleološkim k a r tira n je m so se p o ­ kazale p o treb e po nov ih p ris to p ih p r i o b rav n av an ju k rašk eg a p o v rš ja in podzem lja, zato bo tre b a še n ad a lje raz v ija ti m etodologijo speleološkega k a r tira n ja , p a tu d i splošno te o re tsk o in reg ionalno speleologijo. P riz a d e ­ v a ti si bo tre b a za tisk an je speleoloških k a r t in za objavo dragocenega grad iva, da bi bilo dosegljivo raz ličn im uporabn ikom . P r i raz iskovalnem p ro g ram u sodelu je jo tr i je red n o zaposleni geografi, k i sodelu je jo p r i ožjem speleološkem p reu čev an ja k ra sa skupaj z raz isko ­ valci d ru g ih strok, posebej p a skuša jo o b rav n av a ti še n e k a te re geografske prob lem e k rasa . A. K ra n jc je le ta 1977 dokončal š tu d ijo o razvo ju k rasa v R ibn išk i M ali gori, k je r je po d ro b n eje ob ravnaval fizično geografske in speleološke po jave te r n a podlag i š tev iln ih analiz skušal p o ja sn iti se ­ d an ji in p re te k li h id ro g ra fsk i in geom orfološki položaj M ale gore n a ra z ­ vod ju K olpe in K rke . S kupaj z J . H lad n ik je p reuč il fluv iog lacia lne sed i­ m en te iz jam e v S tra š ilu p r i B o h in ju in o izsledk ih poročal n a 7. m e d n a ­ rodnem speleološkem kongresu v A ngliji. F luv ia ln im jam sk im sed im entom in n jih o v em u v p liv u v razv o ju k ra sa je n am en il svo ja n a d a ljn ja p reu č e­ van ja . A naliz ira l je vzorce sed im en tov iz P red jam e, R upe, H ude lu k n je in S rn ice te r opisal k ra s v p o v ir ju L jub ije . O sledn jem je poročal n a zboro- 11 — G E O G R A FSK I V E ST N IK 161 v an ju slovensk ih geografov v M ariboru . J . R ebec se je lo til geografskega v re d n o te n ja k ra sa n a p rim e ru po­ sto jnske in ce rk n išk e občine. V le tih 1977 in 1978 je obdelal n e k a te re druž- benogeografske značilnosti obeh k ra šk ih občin in skuša l u go tov iti razlike, k i izh a ja jo iz raz ličn ih n a ra v n ih in ekonom sk ih v red n o sti k rasa . Z razn im i v p ra ša n ji geografskega v red n o te n ja k ra sa se sreču je p ri delu tu d i P . H abič, o čem er je po roča l n a m arib o rsk em zborovan ju , n eko ­ liko dopo ln jen re fe ra t p a je o b jav ljen v te j š tev ilk i G eografskega v es tn i­ ka. N jgeovo delo je n ad a lje povezano z valo rizac ijo k ra šk ih voda N o tra n j­ ske in P rim orske . P red v sem se je lo til ob rav n av e vodn ih v iro v za oskrbo in m ožnosti zav aro v an ja n jih o v eg a obsežnega k rašk eg a za led ja Posebej je o b rav n av al obliko in razp o red itev k ra šk ih g lobeli in iz b ra n ih k ra šk ih p la ­ n o ta h od Is tre do A lp; k ra jš i p r isp ev ek o te j p ro b lem atik i je o b jav ljen v za d n ji štev ilk i G eografskega vestn ika . P ri p reu č ev an ju k rašk eg a pov ršja pa je n am en il posebno pozornost tu d i k ra šk im vzpe tinam in kopastim v r­ hovom na raz ličn ih p lan o tah d in a rsk eg a k rasa ; izsledke p rv ih p rim e rja v je p r ip ra v il za objavo. V N o tran jsk em zborn iku je izšel n jegov p rispevek o geografsk ih značilnostih Loške doline. B iospeleološke raz iskave so u sm erjen e p redvsem v p reu čev an je ek o ­ logije podzem eljsk ih kopensk ih biocenoz. V ečletno in obširno nalogo sta si zastav ila b io loga V. K u što r in T. N ovak, k i vzporedno o p rav lja ta tu d i razne poskuse u lova jam sk ih hroščev v več v rs t pasti. P reu čev a la sta tu d i razp o red itev b iom ase v v e lik ih rov ih P red jam e, u re ja la biospeleološki k a ­ ta s te r in zbirko. D olgoletn i sodelavec E. P re tn e r je ko t upoko jenec n e­ um orno n ad a ljev a l z obdelavo g rad iv a za obsežno razp rav o o podzem eljsk i k o leop tersk i favn i S lovenije. V k ljub le tom še vedno n ab ira po d inarskem k rasu raz n o v rs ten speleobiološki m a teria l, k i ga v večin i tu d i sam p re ­ p a r ira in d e te rm in ira . V o k v iru K rašk e m uzejske zb irk e sta b ili poleg v rs te p riložnostn ih raz s tav k u ltu rn e vseb ine p r ip ra v lje n i tu d i dve odm evni po tu joč i n a ra v o ­ slovni razstav i. P rv a razstav a o ž iv ljen ju k apn ikov je obiskala v rs to k ra ­ jev in šol, d ru g a o k am n u in k rasu p a je b ila raz s tav ljen a v p ro s to rih m u­ zejske zb irke v P osto jn i. V tem času je bil tu d i dopo ln jen id e jn i in vse­ b in sk i o snu tek K rašk eg a m uzeja , ki naj bi ga v b ližn ji p rih o d n o sti u red ili p r i P o sto jn sk i jam i. V okv iru K rašk e m uzejske zb irke je M. U rleb izvedla arheo loška so n d iran ja v C erknici, Žerovnici, U ncu in n a Jakovici. N ad a lje ­ vala je z arheološko top o g rafijo N o tran jsk e in sodelovala p r i zašč itn ih iz­ k o p av an jih ilirsk e nek ropo le T rnovo p r i I lirsk i B istrici. P o sk rb e la je tud i za p re u re d ite v arheo lošk ih zb irk v P red jam sk em gradu . K a ta s te r k ra šk ih po javov se je v zad n jih dveh le tih v sodelovanju z jam arsk im i k lu b i in Ja m arsk o zvezo S lovenije povečal za okrog 200 novih jam . V knjižn ico , k i jo vodi M. K ran jc , je p rispelo okrog 1600 nov ih enot in tak o im a kn jižn ica že sko ra j 17 000 eno t speleološke in d ru g e strokovne vsebine, p r iš te ti p a je še posebno P erkovo kn jižn ico s 1366 eno tam i te r p r i ­ d ruženo kn jižn ico N o tran jsk eg a m uzeja s 1346 enotam i N arašča tu d i k a r ­ tografsko , fo tografsko in d rugo d o k u m en ta rn o gradivo, k i n as ta ja p r i te ­ renskem delu, ana lizah in p ri š tu d ijsk i ob ravnav i. Sodelavci in š t itu ta so se udelež ili razn ih s tro k o v n ih srečanj in sestankov v B ernu, K arlsru h e ju , H eide lbergu in G radcu v zvezi s p rip ra v o 4. m ednarodnega sim pozija o sled en ju podzem eljsk ih voda. A k tivno so sodelovali n a 7. m ednarodnem speleološkem kongresu v S heffie ldu in na posebnih sim pozijih o k rasu v B risto lu , L ancastru , O xfordu in C ard iffu . U deležili so se tu d i dom ačih zborovanj geologov v S arajevu , sed im ento logov v Z agrebu , geografov v M ariboru , L ju b ljan i, T rs tu in C elju, speleologov v P osto jn i, Id riji in T ra v ­ niku . S kupno so im eli 16 ja v n ih p red av an j in ob jav ili 31 raz ličn ih p r isp ev ­ kov. V tem času so in š titu t ob iskali štev iln i gostje iz A nglije , Čehoslovaš- ke, Irana , Ita lije , K anade, K ita jske , Nove Z elandije , R om unije , Sovjetske zveze in V ietnam a. Z delom in š titu ta in K rašk e m uzejske zb irke so se sez­ n an ili tu d i š tu d en tje , p ro feso rji in d rug i ug ledn i stro k o v n jak i in L jub ljane, Zagreba, S ara jev a in B eograda. P oleg teg a naj om enim o k o ris tn o sodelo ­ v an je z dom ačim i in tu jim i raz iskovaln im i organ izac ijam i in d rug im i u s ta ­ novam i, ki se p ri svojem delu sreču je jo s k rasom in jih zan im ajo naši izsledki ali pa smo m i za in te re s iran i za n jihovo pom oč p r i raz isk o v an ju k rasa . Ob koncu le ta 1978 je b ilo p r i in š t itu tu skupno zaposlen ih 21 sodelav ­ cev, po 3 geologi, geografi in biologi, kem ik, arheolog, m on tan ist, b ib lio ­ tek ar, k a rto g ra fsk i risar, re s ta v ra to r , kem ijsk i te h n ik te r še p e t teh n ičn ih in občasnih sodelavcev. V sebina in obseg dela in š titu ta ra s te ta s p ra k tič n i­ m i in teo re tičn im i p rob lem i slovenskega k rasa , k i k o t del k lasičnega k rasa še vedno vzbu ja zan im an je strokovne jav n o sti po svetu , dom a p a se s re ­ čujem o z novim i problem i, k i jih n a re k u je pospešen gospodarsk i in d ru ž ­ b en i razvoj. ABOUT THE WORK OF THE INSTITUTE OF KARST RESEARCH WITHIN THE SLOVENE ACADEMY OF ARTS AND SCIENCES IN THE YEARS 1977 AND 1978 P e te r H a b i č (S um m ary) The research p ro g ram inc luded th e k a rs t speleohydro log ical in v e s ti­ gations in L ju b ljan ic a r iv e r basin, w here th e ponors of k a rs t P lan in a polje w ere geologically and speleologically m apped in detail, som e geom orpho logical p rob lem s of th e sam e k a rs t po lje w ere stud ied , a p a rt w ere observed th e v e rtica l w a te r perco la tions in P o sto jn a and P lan in a Caves. W ith in the s tu d y of dynam ics and chronology of k a rs t processes th e s in te r genera tions in elected k a rs t caves of S lovenia w ere d a ted and th e reasons of spe leo them s collapse in P o sto jn a cave w ere stud ied . In th is tim e th e la s t sheets of Basic speleological m ap of S lovenia w ere done, w hile th e geo­ g raph ical an d biospeleological researches continued , inc lud ing fluv ia l cave sed im ents, valo rization of k a rs t w a te rs an d ecology of u n d erg ro u n d te r ­ re s tr ia l biocenoses. W ith in th e fram e of K ars t M useum C ollection tw o n a tu ra l science exh ib itions abou t th e S peleo them Life and abou t Rock and K ars t w ere p rep ared . T he In s titu te co llabo ra to rs pu b lish ed 16 artic le s and have ac tive ly t a ­ ken p a r t on professional m eetings a t hom e and abroad . Beside reg u la r w ork, la b o ra to ry researches, lib ra ry an d docum en ta tion com pleting, th e co llabo rato rs accom panied severa l sc ien tists from all con tinen ts, w ho v i­ s ited our in s titu te and ou r caves and k ars t.