327ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Marko [tuhec
Iz Lesc v Ljubljano po francosko. Prispevek k poznavanju
jezikovne rabe kranjskega plemstva v prvi polovici
18. stoletja
UDK 316.343.32:372.880(497.4)»17«
[TUHEC Marko, dr. docent, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana,
A{ker~eva 2, marko.stuhec@ff.uni-lj.si
O jezikovni praksi kranjskega plemstva v prvi polovici 18. stoletja
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 327–344, 110  cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Raba jezika med kranjskim plemstvom ni imela samo sporo~ilne funkcije, temve~ tudi socialno in kulturno, zato je raba jezikov,
zlasti raba besed, stavkov ali celih besedil v  jezikih, ki jih  na Kranjskem  v vsakdanjem sporazumevanju niso uporabljali (franco{~ina)
delovala kot socialni in kulturni marker.  Analiza knji‘nic ka‘e, da je bila nem{~ina vodilni jezik bralne rabe kranjskega plemstva,
kljub temu da je  bilo najve~ knjig  latinskih. Izrazito vodilna vloga je nem{~ini pripadala tudi v pisnem sporo~anju. Bistveno ve~ja
navzo~nost franco{~ine kot pol stoletja prej pa je znamenje, da se je kranjska elita bolj  odpirala {ir{im kulturnim vplivom . Vloga
franco{~ine kot socialnega in kulturnega markerja se je kazala tudi v pisemskem diskurzu in v rabi francoskih besed za ozna~evanje
nekaterih vsakdanjih predmetov.  Sloven{~ina  je  kranjskemu plemstvu rabila za prena{anje vsakdanjih, trivialnih sporo~il in za
izra‘anje regresivnih psiholo{kih stanj. Na koncu se avtor dotika tudi jezikovne rabe in variabilnosti jezikovnega koda znotraj dru‘ine.
Avtorski izvle~ek
UDC 316.343.32:372.880(497.4)»17«
[TUHEC Marko, PhD Assistant Professor, Department of History, University in Ljubljana, SI–1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
marko.stuhec@ff.uni–lj.si
From Lesce to Ljubljana in French: Linguistic Customs of the Nobility of Carniola in the First Half of the 18th Century
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 327–344, 110 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Linguistic customs of the nobility of Kranjska did not merely have the communicational function, but also social and cultural
connotations. The use of words, expressions, sentences, or even whole texts in languages normally not used on everyday basis – such
as French, for instance – acted as a social and cultural indicator. An analysis of the nobility’s private libraries shows that even though
most of their books had been written in Latin, German was still the primary language. It was also the leading language used in
correspondence. A comparison with the situation half a century earlier shows a significant increase in the use of French, which points
to the fact that the elite started to open up to cultural influences from abroad. The use of French in correspondence and the usage of
French words in marking objects of daily use revealed its significant social and cultural functions. Slovene, on the other hand, served
for transmission of everyday, trivial messages and possibly for expressing regressive psychological conditions. Examined are also the
language use and the variability of the language code within a family.
Author’s Abstract
[estnajstega septembra leta 1740 je duhovnik Georg Seyfried pl. De Coppini napisal
pismo baronu Johanu Benjaminu Erbergu, varuhu svojega ne~aka Franca Andreja. Pismo je
eno od {tevilnih, ki jih je De Coppini med letoma 1740 in 1744 pisal Ebergu.1 Tinta, ki je tisto
poznopoletno soboto spolzela izpod De Coppinijevega prirezanega gosjega peresa, vodenega
s pisanja ve{~o roko, je s svojo sledjo zapisovala misli o na~rtovanem enoletnem bivanju
1 Arhiv Slovenije (dalje AS), Gra{~inski arhiv Dol, fsc. 66, str. 683–808. Pozneje je Johanu Benjaminu in njego-
vemu ne~aku Wolfu Danijelu ve~krat pisal tudi Franc Andrej. Zadnje pismo, namenjeno Wolfu Danijelu, je datirano
dne 4. maja 1767. Gra{~. Arh. Dol, fsc. 66, str. 907.
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 327–344
328 M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
sedemnajst let in pol starega Franca Andreja2 v Salzburgu. Georg Seyfried, ki je s pomo~jo in
z nasvetom grofa Gallenberga v Salzburgu mladeni~u na{el primeren penzion – menda
najbolj{ega v celem mestu – o na~rtu seveda ni mogel razpravljati, ne da bi se dotaknil stro{kov.
Tega vpra{anja pa brez odlo~itve varuha Erberga ni bilo mogo~e re{iti. De Coppini, benefi-
cijat pri cerkvi Bla‘ene device Marije v Lescah, je problem strnil v preprosto dilemo: »… ob
alda die ersparung der mitl oder die conduite unter denen Cavaliern zu erwehlen sey? das
letztere khan den pupillen so es wohl getroffen wird, zu grossen glück und vortheil dienen.
das erstere besteht des iahrs in 52 fl. der entschluss kann nicht leichtlich, als durch villfeltige
brieff wexlung visu respecto gemacht werden.«3 Kako se je zgodba razpletla in ali je mladi
De Coppini u‘il sre~o in korist prave plemi{ke socializacije v nad{kofovskem mestu, o kateri
govori sintagma conduite unter denen Cavalieren, pu{~amo ob strani. Na{o pozornost je
vzbudila De Coppinijeva jezikovna raba. Da je jezik, v katerem je napisal pismo, nem{ki, nas
seveda ni presenetilo; kaj drugega pa bi lahko realno pri~akovali od plemi{kega pisma, napi-
sanega na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja. Na{o pozornost je pritegnilo dejstvo, da ta
kratki navedek vsebuje tudi nekaj besed, ki niso bile nem{ke, ampak so izvirale iz drugih
jezikov: conduite, Cavalieren, pupillen, visu respetco. Tri od njih, conduite in visu respecto,
so bile zapisane po francosko oziroma latinsko, tako da so se ‘e po pisavi lo~ile od sicer
uporabljene kurzivne gotice. Ostali dve besedi, izvirajo~i iz italijan{~ine in latin{~ine, pa je
pisec pisma, oblikoslovno in po pisavi prilagodil nem{~ini.4 Besede in besedne sklope, pri-
vzete iz tujih jezikov najdemo tudi v drugih De Coppinijevih pismih Erbergu. ^eprav neka-
tere med njimi po uporabljeni pisavi izstopajo, se vendarle dovolj naravno prilegajo v ostalo
besedilo pisem kot sestavina De Coppinijevega pisemskega diskurza. Sicer pa rabe tujih
besed in sintagem ne najdemo samo v dopisovanju med De Coppinijem in Erbergom. V
pismih in pisnem izra‘anju nasploh dru‘bene in kulturne elite na Kranjskem v 17. in 18.
stoletju taka raba ni nenavadna. Tako {e bolj kot sama raba tujih izrazov v De Coppinijevih
pismih presene~a, kako De Coppini napi{e naslov. Na zunanjem zavihku pisma z dne 4.
oktobra 1740 stoji: »à Monsieur Jean Benjamin le Baron d’Erberg à Trieste«5, pisma, napisa-
na dne 15. januarja, 15 marca, 29 aprila in 29. julija 1744 pa nosijo naslov: »À Monsieur Jean
Benjamin le Baron d’Erberg à Labac«.6
S tem in nekaterimi drugimi zgledi – v glavnem so iz prve polovice 18. stoletja – ‘elimo
posredovati nekaj ugotovitev in tez o znanju in rabi jezikov med kranjskim plemstvom. Na-
slonili se bomo na raziskave, ki so jih v tej zvezi ‘e opravili zgodovinarji in slavisti.7 Hkrati,
ko posku{amo z novimi podatki obogatiti empiri~no bazo o tem vpra{anju, pa ‘elimo na
temo pogledati z nekoliko druga~nega zornega kota in opozoriti na dejstvo, da jezikovna raba
presega goli pomen prebranih, napisanih ali izre~enih besed. Tematika na{ega razmi{ljanja v
slovenskem zgodovinopisju in humanistiki seveda ni nova, saj je ‘e sama slovenska pre-
teklost polna vpra{anj, povezanih z jezikom in njegovo rabo. Srednjeve{ki jezikovni spome-
niki, jezikovno delo protestantov, prizadevanja razsvetljencev, jezikovno politi~ni spopadi in
boj za slovenski jezik v 19. stoletju, nasilno fa{isti~no poitalijan~evanje in nacisti~no
ponem~evanje so tiste enkrat nacionalno afirmativne in optimisti~ne, drugi~ travmati~ne zgo-
2 Franc Andrej je bil kr{~en februarja leta 1723. L. Shiviz von Shivizhoffen, Der Adel in den Matriken des
Herzogtums Krain, Gorica 1905, str. 63.
3 Kot v op. {t. 1, str. 683.
4 O po~asnem prilagajanju tujih samostalnikov nem{kemu oblikoslovju v zgodnjenove{ki nem{~ini glej: W.
Schmidt, Geschichte der deutschen Sprache. Ein Lehrbuch für das germanistische Studium, Stuttgart 19967, str. 334.
5 Kot v op. {t. 1, str. 688.
6 Isto, 782, 786, 794 in 798. Ob tem je treba povedati, da pri ve~ini De Coppinijevih pisem naslov ni ohranjen.
Podobno je naslavljal tudi Franc Andrej: »à Monsieur Randolffe Daniel le Baron d’Erberg à Lustall«, isto, str. 893.
329ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
dovinske vsebine, ki so z dolo~enega vidika dobro obdelane in v nekaterih recepcijah, inter-
pretacijah in rabah slovenske preteklosti tvorijo enega od pomembnih mitologemov. Da je
prisiljevanje v menjavo jezikovnega koda, posledica fa{isti~nega in nacisti~nega raznarodo-
vanja, v nekaterih najnovej{ih recepcijah, interpretacijah in rabah slovenske zgodovine potis-
njeno na obrobje, poudarjeno pa je revolucionarno nasilje upornikov proti raznarodovanju, je
pa~ cena demokratizacije, ki jo slovensko zgodovinopisje br‘~as mora poravnati, slovenski
kolektivni spomin pa na neki na~in integrirati. Vendar pa, naj se vrnem k temi razprave, raba
jezika nima samo politi~ne in nacionalno afirmativne konotacije, pa~ tudi izrazito socialno in
kulturno. Komunikacijska formula, ki jo je kmalu po drugi svetovni vojni ameri{ki psiholog
Harold D. Lasswell oblikoval kot vpra{anje »Who says what in which chanell to whom with
what effect?«8, se udejanja v socialni interakciji in je vpeta v {ir{i kontekst. Govorec in
nagovorjeni oziroma pisec in bralec v jezikovno dejanje, naj bo govorno ali pisno, vedno
prina{ata svoj socialni in kulturni kapital, ~ustva in intence, samo jezikovno dejanje pa se
odvija v tak{ni ali druga~ni socialni situaciji in v okviru vrste predpostavk, implikacij, inter-
pretacij in nevidnih pomenov.9 Eden od elementov tega socialnega in kulturnega kapitala je
tudi uporabljeni jezik, kanal v Lasswellovi terminologiji, ali z drugimi besedami jezikovni
kod. S tega vidika De Coppini besed conduite unter denen Cavalieren ni uporabil zgolj slu~ajno
kot enakovredno izbiro mo‘nim nem{kim besedam. Conduite pa~ ni navadno obna{anje in
Cavalier ni Ritter, dasiravno se obe besedi nana{ata na obvladovanje konja. Conduite, naj bo
uporabljen zavestno ali spontano, implicira dolo~en tip vedenja in kulture, zato tudi uporab-
ljena beseda deluje kot kulturni in socialni marker.10 Uporaba te besede implicira vse tiste
spremembe, ki so v zgodnjem novem veku preoblikovale plemi{ko individualno in kolektiv-
no vedenje in plemi~a, ~e nekoliko poenostavimo, iz surovega voj{~aka pregnetle v oficirja
vladarjeve vojske, uradnika vladarjeve uprave, galantnega svetovljana in kultiviranega dvorja-
na.11 Te spremembe je zelo dobro, ~eprav implicitno – toda ali niso prav implikature in nevidni
pomeni eminentno zgodovinarjevo delovno podro~je – izrazil Franc Henrik pl. Raigersfeld,
ko je leta 1717 iz Pariza o~etu napisal tole: »… wie mein gnediger vater weisst das ich noch
nichts von galanteri sachen habe und also koente ich mir etwas weniges allerzeit ersparren
damit ich mir doch einen schoenen degen oder tabakbixl … erkaufen könte … »12 Da je pisec
pisma nekdaj najbolj tipi~ni uporabni predmet viteza, me~, povezal s toba~nico pod pojmom
galanterija, ta pa je bila po definiciji »… feine Lebensart, Höflichkeit, Arten des Putzes wel-
che zur Mode und feinen Lebensarten gehören«13, pa~ pri~a o spremenjenem samorazume-
vanju in samopredstavljanju mladega plemi~a. Zato je br‘~as tudi conduite v De Coppi-
nijevem pismu bolj na mestu kot kak{na druga beseda. Kako uporaba jezika v konkretni
situaciji deluje ali ho~e delovati kot kulturni in socialni marker, si poglejmo na kratkem,
~asovno dosti bli‘jem zgledu. Konec tridesetih let prej{njega stoletja je neko mlado dekle
doma s Pristave pri ^rni na Koro{kem {la slu‘it v Zagreb. Ko je pri{la prvi~ na dopust, je na
avtobusni postaji v ^rni vpra{ala: »Molim lijepo gdje se ide za Pristavu?« Doma~ini, ki so
7 Glej opombe 78–82.
8 Navedeno po: A. Landwehr – S. Stockhorst, Einfürung in die Europäische Kulturgeschichte, Paderborn 2004,
str. 126.
9 Cf. G. Yule, The Study of Language, Cambridge 19962, str. 127 in dalje; G. Brown-G. Yule, Discourse Analy-
sis, Cambridge 1983, str. 27 in dalje; J. Verschueren, Razumeti pragmatiko, Ljubljana 2000, str. 35–79.
10 Cf. N. Parrott Hickerson, Linguistic Anthropology, Orlando 20002, str. 192.
11 Cf. R. G. Asch, Nobilities in Transition 1550–1700. Courtiers and rebels in Briatin and Europe, London–
New York 2003.
12 AS, Gra{~. Arh. Dol, fsc. 213, str. 13.
13 J. C. Adelung, Grammatisch-kritisches Wörterbuch der Hochdeutschen Mundart, 2, Dunaj 1808, str. 390.
330
dekle prepoznali, so jo namesto na levo poslali na desno. Mladenka sprva ne prizna poraza,
napoti se na desno proti Javorju, po nekaj korakih pa se obrne v pravo smer.14 Sprememba
jezikovnega koda tako ni prinesla za‘elenega u~inka, ustvariti videz velemestne urbanosti in
za~asno oblikovati drugo in druga~no identiteto. Prav nasprotno, njena jezikovna ma{karada
je celo postala predmet lokalnega nor~evanja.
Na~ina, kako so kranjski plemi~i v prvi polovici 18. stoletja rabili jezik(e), se bomo dotak-
nili v treh oblikah: bralni, pisni in govorni. Za~eli bomo z jeziki, v katerih so bile napisane
knjige v plemi{kih knji‘nicah. Plemi{ke knji‘nice je mogo~e rekonstruirati na podlagi
zapu{~inskih inventarjev. V zvezi z na{o temo smo izbrali inventarje, ki so nastali v desetletju
1751–1760. Med tema letoma so komisije popisale zapu{~ine 132 plemi{kih oseb. Kak{ne so
bile socialne zna~ilnosti te populacije? Najprej velja re~i, da izbrana populacija ne preslikava
zna~ilnosti celotnega kranjskega plemstva, saj so v njej nadreprezentirani mo{ki, vi{e plem-
stvo in starej{e osebe.15 V njej je nekaj posameznikov, ki so v ~asu svojega ‘ivljenja opravlja-
la pomembne funkcije v dr‘avni in de‘elni upravi. V dinamiki terezijanskih reform so neka-
teri med njimi svoje funkcije izgubili, nekatere so prav reforme postavile na funkcije, neka-
teri pa so bili na uglednih polo‘ajih tako pred kot po reformah. V prvo skupino sodita, deni-
mo, de‘elni mar{al grof Aleksander Auersperg, ki mu je funkcija ugasnila16, in leta 1751
penzionirani odve~ni de‘elni svetnik baron Jo‘ef Gvido Gallenfels.17 Popisovalci so na{li
knji‘nice v 76 zapu{~inah oziroma v 57,6 odstotka zapu{~in. V njih je bilo 8633 knjig. Popre~no
je bilo v vsaki knji‘nici 113 knjig. Primerjava s stanjem v za~etku stoletja poka‘e rahel dvig
v odstotkih in popre~nem {tevilu knjig v posamezni knji‘nici, saj so bile med letoma 1701 in
1710 popisane knji‘nice v 54,9 odstotka zapu{~in, v njih pa je bilo popre~no 108 knjig.18
Napredek v bralni kulturi torej ni bil posebno velik. Prav tako kot v za~etku stoletja je bilo
sredi stoletja med lastniki knji‘nic precej ve~ mo{kih in ti so imeli bistveno ve~je {tevilo
knjig kot ‘enske. Tudi sredi stoletja je nekaj velikih knji‘nic obsegalo velik del celotnega
knji‘nega gradiva. Najve~je knji‘nice so imeli baron Franc Henrik Raigersfeld z 2000 knji-
gami, grof Sigmund Anton Jo‘ef Ursini-Blagaj s 1009 knjigami in baron Johann Benjamin
Erberg s 749 knjigami. Prvi trije so torej imeli 3758 ali ve~ kot dve petini vsega inventiranega
knji‘nega gradiva Velike knji‘nice z nekaj sto knjigami so imeli {e baron Franc Mihael Er-
berg (547 knjig), sin Janeza Gregoja Dolni~arja Johan Anton pl. Thalberg (415 knjig), prav-
nik dr. Janez Hieronim pl. Merzenheim (386 knjig), baron Wolf Adam Erberg (353 knjig), dr.
Franc Anton pl. Knesenhof (331 knjig), baron Franc Ksaver Lichtenturm (328 knjig), baron
Karl Jo‘ef Valvasor (299 knjig) in pravnik dr. Franc Kri{tof pl. Bogataj (250 knjig). Med 100
in 250 knjig je imelo devet oseb, med 50 in 99 deset, med 25 in 49 pa sedemnajst. Enaintri-
deset oseb je imelo manj kot 25 knjig, dvajset od njih manj kot deset. V tem pogledu so
razmere nekoliko druga~ne kot so bile pol stoletja prej. ^e lahko za za~etek 18. stoletja
re~emo, da je bila velika knji‘nica tista, v kateri je bilo ve~ kot 50 knjig, lahko zdaj re~emo,
da je bila velika tista, ki je hranila vsaj 100 knjig, zelo velika pa tista z nad 200 knjigami.
Plemi~i, ki so brali, so v prvi polovici 18. stoletja brali ve~, kot so brali njihovi o~etje v drugi
polovici 17. stoletja, sploh pa precej ve~ kot njihovi dedje v prvi polovici 17. stoletja. Mo{ki
so imeli precej ve~ knjig kot ‘enske. Toliko na splo{no o knjigah.
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
14 Ustni vir. Informator: Metka [tuhec (roj. l. 1929) , prof. slov. in ruskega jezika. Izjava z dne 10. marca 2006.
15 Podrobneje o osebah, ki so med letoma 1751 in 1760 zapustile inventarje glej: M. [tuhec, Materialna kultura
plemstva na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja, doktorska naloga, Ljubljana 2000, str. 10–17 in 45–54.
16 J. @ontar, Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848, Ljubljana 1998, str.
8 in str. 70.
17 AS, Reprezentanca in komora – resolucije, 1757, str. 180.
18 M. [tuhec, Rde~a postelja, {~urki in solze vdove Pre{eren, Ljubljana 1995, str. 82.
331ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Preden se lotimo jezikov, v katerih so bile napisane knjige v plemi{kih knji‘nicah, mora-
mo re~i, da so komisarji najve~jo knji‘nico, 2000 knjig barona Raigersfelda, popisali sumar-
no, tako da za skoraj ~etrtino knjig ‘e vnaprej ne moremo vedeti, v kak{nem jeziku so bile
napisane. Tudi v knji‘nicah, v katerih je sicer na~eloma zabele‘en naslov, je v~asih nemogo~e
identificirati jezik. V~asih pa komisarji deloma knjige popi{ejo z naslovi, deloma pa ne. Zato
smo uspeli identificirati le 5483 ali slabi dve tretjini knjig. Analiza jezikov postavlja tri
vpra{anja: koliko knjig je v kak{nem jeziku, v koliko knji‘nicah najdemo kak{en jezik in v
koliko in v katerih jezikih bere kak{en posameznik. Med knjigami, ki smo jih identificirali, je
najve~ knjig, 2952, latinskih (53,83%), nem{kih je 1674 (30,53%), italijanskih 520 (9,48),
francoskih 280 (5,81%) in slovenskih sedem (0,12%). Ostale knjige so bile v drugih jezikih.
Ve~inoma so bile te knjige dvojezi~ni ali trojezi~ni slovarji, nekaj je bilo {panskih, ena portu-
galska dve angle{ki. Ker je med lastniki velikih knji‘nic veliko pravnikov in uradnikov, je
velika zastopanost latin{~ine razumljiva. Ko pogledamo zastopanost posameznih jezikov v
knji‘nicah pa je rezultat seveda druga~en. Nem{~ino najdemo v vseh knji‘nicah, latin{~ino v
48 (63,1%), italijan{~ino v 38 (50,0%), franco{~ino v 27 (35,5%) in sloven{~ino v petih
(6,6%).19 V {tirih jezikih ima knjige 21 ali dobra ~etrtina tistih plemi~ev, ki so doma imeli
knjige. Jezikovna podoba plemi{kih knjig se je v primerjavi z za~etkom stoletja spremenila.
Vse te {tiri jezike najdemo sicer tudi v plemi{kih knji‘nicah, popisanih med letoma 1701 in
171020, vendar je sredi 18. stoletja precej ve~ francoskih knjig, kot jih je bilo v za~etku
stoletja.
Da je bila franco{~ina jezik z nara{~ajo~im ugledom med plemstvom na Kranjskem, ne
nakazujejo le francoske knjige v plemi{kih knji‘nicah in francoski izrazi za nekatere stvari,
dele stvari ali skupine stvari, ki sodijo v materialno kulturo. Chabaut, engageant, charnière,
contouche, portière, chatouille, galanterie, rechaud, tire bouchon, viole d’amour, l’eau de
reine in chaise percée, ki jih najdemo v inventarjih, pa~ povedo, odkod prihajajo nekatere
stvari, in kako se usidrajo v govorno prakso tistih, ki te stvari uporabljajo.21 Tako kot, deni-
mo, zapis »ciocholate« izdaja, odkod je v kranjski plemi{ki prostor prihajala ~okolada.
Franco{~ina, izraz francoske kulturne prevlade in politi~ne mo~i Francije, je bila tisti jezik,
ki ga je dru‘bena elita v 18. stoletju znala {irom Evrope.22 Très en vue je bila tudi na du-
najskem dvoru in jezikovno nadarjena vladarska dru‘ina jo je uporabljala v medsebojni pisni
komunikaciji.23 Tudi na Kranjskem najdemo plemi~e, ki je niso le ~itali, ampak jim je zlahka
tekla izpod peresa in se pri tem, kakor se zdi, niso prav zelo jemali k srcu negativnih stali{~,
ki jih je v zvezi s prevzemanjem in menda neumnim posnemanjem Francozov v modi vseh
vrst v Zedlerjevem Univerzalnem leksikonu izrazil pisec gesla Mode.24 Med takimi kranjski-
mi plemi~i velja na prvem mestu omeniti barona Raigersfelda. Baron {tevilnih francoskih
pisem ni po{iljal le poslovnim partnerjem,25 temve~ je v franco{~ini pri voja{kih veljakih
posredoval v prid dveh izmed svojih sinov, mladih poro~nikov,26 v franco{~ini je pisal prija-
19 Slovenske knjige imajo: W. C. pl. Siberau, baron F. X. Liechtenturm (Svetokri{kega), baron T. S. Creuzberg,
J. J. pl. Garzarolli in dr. pl. Knesenhoff. AS, ZI, fsc. 44 lit. S {t. 148, str. 20; fsc. 29a lit. L {t. 66, str 11; fsc. 9 lit.C
{t. 30, str. 30, fsc. 19 lit. G {t. 109. str. 34; fsc. 28 lit. k {t. 119, str. 97.
20 [tuhec, Rde~a postelja, str. 106 in dalje.
21 O vdoru franco{~ine v nem{~ino glej: P. von Polenz, Deutsche Sprachgeschichte vom Spätmittelalter bis zur
Gegenwart. Band II. 17. und 18. Jahrhundert, Berlin–New York 1994, str. 71 in dalje.
22 E. WieneIt, Die Kultur Frankreichs, Wiesbaden 1976, str. 129.
23 K. Pohl – K. Vocelka, Habsbur‘ani, Ljubljana 1994, str. 260, 275, 288.
24 J. H. Zedler, Grosses vollständiges Universallexicon aller Wissenscaften und Künste, XXI, col. 700–712.
25 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 199, str. 599.
26 Isto, str. 290.
332
teljem27 in celo smrt svoje ljubljene soproge Marije Ane, je enemu od lastnih sinov sporo~il
v franco{~ini.28 Suh jezik biznismena: »Je vous suis bien obligé pour l’avis que vous me
donéz avec vôtre chere du 30 passé de l’heureuse retour de la Chine à Gothenbourg du navire
l’Union, et com vous avéz eu la bonté de m’avoir fait tenir l’action, je vous prie d’avoir aussi
celle de m’en faire avoir le retour en argent comptanat, aprèz que la vente sera faite de la
gargaison, en le faisant payer à Vienne au Sieur Jean Adam ... » 29, vljudna, ‘e kar poni‘na
pro{nja o~eta,30 ostroumne, a zagrenjene pripombe uradnika, ki ni prodrl s svojimi zamisli-
mi, o ljudeh v dr‘avni upravi: »Je suis persuadé que les intentions des Ministres sont les
meilleurs qu’on peut souhaiter, mais comme ceux ci sont toujours occupé des affaires plus
importantes, ils se reposent sur des autres de moindre calibre, dont ils ont meilleur opinion
qu’ils meritent et qui au lieu de s’employer tout du bon pour le bien public, traitent le tout
avec une froideur et indiférence inexcusable perdent le tems dans les conversations au jeu et
aux repas et ne travaillent ni se servent de l’authorithé et de la Protection des Ministres que
quand leurs interets particuliers le demandent …« 31 in naposled strtost ‘alujo~ega vdovca:
»La mort prematurée de ma trés chère et tres aimable Epouse etoit le coup le plus fatalle, que
je pouvois survivre et la perte en est pour moi inestimable ... Ma Tristesse na finira jamais, si
non, quand il plaira au Tout Pouissant de me revenir à ma chère Moitié pour louer Dieu
eternellement en sa Compagnie.«32 Razli~ni socialni polo‘aji, razli~na ~ustvena stanja
sporo~evalca, en jezik: oblikoslovno in skladenjsko precej pravilna franco{~ina s kar razno-
likim, dasi v~asih nekoliko stereotipno uporabljenim besedi{~em ter tu in tam samosvojim
pravopisom.
Toda Raigersfeldovo znanje in uporabljanje franco{~ine vendarle ni bilo ~isto obi~ajno,
saj je bil prejkone edini Kranjec, ki je v prvih desetletjih 18. stoletja dovolj ~asa prebil na
univerzi tako blizu francoske jezikovne meje,33 da se je v okolju, kjer je ob Flamcih ‘ivelo in
{tudiralo precej frankofonskih podanikov avstrijske Nizozemske, mogel priu~iti tudi ‘ive
franco{~ine. Poleg tega je nekaj ~asa prebil {e v Parizu.34 Zato sodim, da o na~inu, kako so na
Kranjskem percipirali vodilni evropski jezik tistega ~asa, bolje kot njegova pisma govorijo ‘e
omenjena pisma, ki sta jih duhovnik Jurij Seyfried De Coppini in njegov ne~ak Franc De
Coppini po{iljala baronu Janezu Benjaminu Erbergu. O njihovi vsebini smo ‘e govorili35 in
nas tudi na tem mestu Francovo potencialno bivanje v Salzburgu ali pomanjkanje spodnjega
perila ne bo zanimalo, pa~ pa se bomo osredoto~ili na naslov, napisan v franco{~ini, saj je po
na{em mnenju prav francosko napisani naslov pomemben za dojemanje franco{~ine v
kranjskem plemi{kem okolju. Kot vemo, sta ga po{iljatelja napisal takole: »À Monsieur Jean
Benjamin le Baron d’Erberg à Labac«36. Ali sta eden ali drugi od De Coppinijev znala kaj
ve~ franco{~ine kot korektno napisati naslov, je vpra{ljivo, vendar ne nemogo~e. Starej{i,
med svojimi 21 knjigami ni premogel francoskih37, knji‘nega fonda mlaj{ega ne poznamo.
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
27 Isto, str. 471.
28 Isto, str. 580.
29 Isto, str. 523.
30 Isto, str. 505.
31 Isto, str. 238.
32 Isto, str. 587.
33 Primerjaj: Westerman, Grosser atlas zur Weltgeschichte, Braunschweig 1987, str. 114 in 127.
34 V Louvainu je bil od srede oktobra 1715 do za~etka julija 1716. Od septembra 1716 do januarja 1717 je bil v
Parizu. AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 201, str. 36–37. Raigersfeld na istem mestu tudi omenja, da se je na pot odpravil s
kolegom z Dunaja, kranjskim rojakom pl. Schmidthoffnom, toda kaseneje Schmidthoffna ne omenja ve~.
35 Glej zgoraj.
36 Glej op. {t. 6.
37 AS, ZI, fsc. IX lit. C {t. 38.
333ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Vemo le, da v inventarju njegovega o~eta pod rubriko knjige pi{e: »Ein Cathalogus librorum
litt A. signiert craft dessen die inberüehrte bücher der shazung nah nicht entworffen wor-
den.«38 Toda jezikovno znanje ali neznanje De Coppinijev pravzaprav niti ni bistveno, tudi ~e
imamo pri francoskem naslovu na pismih opraviti z maniro ali celo spakovanjem. Zakaj torej
pofrancozeni naslov na zunanjem zavihku pisem? V presojo ponujam naslednjo razlago.
Njeno izhodi{~e je odnos med po{iljateljema in naslovnikom teh pisem. Kakor vemo, je pri
tem odnosu {lo v prvi vrsti za odnos sodno dolo~enega varuha na eni strani in mladoletnega
varovanca in njegovega strica na drugi strani. Tak odnos je bil izrazito hierarhi~en, saj je
varuh nadome{~al o~eta in imel zato o~etovsko oblast. V obravnavanih pismih se je odnos do
varuha kazal s poudarjanjem poni‘nosti, odvisnosti in po~a{~enosti zaradi dejstva, da je va-
ruh prav Erberg, zanesljivi porok varovan~eve sre~e, in kot obljuba, z vso prizadevnostjo
storiti vse za ohranitev take milosti. Kazal se je tudi kot zadrega zaradi nadlegovanja in
odtegovanja od pomembnih zadev, s katerimi se je menda ubadal Erberg. Takole o tem Jurij
Seyried: »Zu dem so sehe ich dass, das hauptwerg zu vollziehen, das ist den pupillen alhin zu
lieffern, einige sorgen, oder ungellegenheit meinem gdigen herrn besonders in diser abwe-
senheit und wichtigen geshoften machen werdet: welche verdrislikheiten zu verhieten, und
umb dero bestendige gnad und protection mir und meinem Nepoten zu erhalten als unser
kostbaristen shaz: hab ich mich entshlossen ...«39 in takole Franc Andrej: »Gnödiger H.H
gerhab. Weillen ich die gelegneheit nicht habe Euro gd. persönlich aufzuwarthen und mit unt.
handtkhuss mich zu beurlauben, ... als habe ich shriftlich meine shuldikheit beobachten wol-
len, mich ferners in der hohe gnad und protection zu empfehlen, welhe hohe gden ich mit
allen möglihsten fleiss mir zu erhalten gewisslich suchen werde, als an welchen mein höh-
stes glükh gellegen ist.«40 Njihov odnos se je kazal z zagotovili, da varovanec in njegov stric
ne bosta storila ni~ zoper ukaze varuha, temve~ da si ‘elita varuhovih navodil in jih bosta
tankovestno upo{tevala, o tem, kako jih bosta izpolnjevala, pa bosta temeljito poro~ala:
» ... da bey werde ich aber also geflissen, dass mein gdiger herr Baron eine genauiste reittung
aller ausgaben dises gelts iberkhome, umb welche desto füeglicher und manierlicher abfoer-
dern zu khönen, bitte unt. so sie mich mit einer antworth begnaden: solche instruction weis,
und deitlich einzurichten ... ausser welcher ich kheines haars breith oder mein Nepote shrit-
ten werdet.«41 Izrazita hierarhija se je kazala tudi kot ponujanje pomo~i, predlogov ali go-
stoljubja: »Den 4. dits bin ich /Jurij Sigmund/ gesinnet die administration dern gülten in
namen des allerhöchsten zu ibernemen, von welchen ich die genauiste auskhunft dero h.
Nepoten /to je Erbergov ne~ak baron Wolf Erberg/ geben, ... bis wir die hochsterwinshte
gnad, Euer gd. alhier zu veneriern haben werde.«42 Poleg odvisnosti in podrejenosti zaradi
varu{kega odnosa velja upo{tevati tudi dejstvo, da je bil dru‘beni polo‘aj barona Erberga in
njegove rodbine v socialni mre‘i kranjskega plemstva43 mo~nej{i od polo‘aja De Coppi-
nijev.44 Samo kot primer ugleda in polo‘aja Erbergov navedimo dejstvo, da sta tako Benja-
min Erberg kot njegov ne~ak Wolf Danijel skupaj z grofi Barbo, Lichtenberg, Gablkoven,
Gallenberg in Wildenstein pri~ala pri sklenitvi poro~ne pogodbe med grofom Wolfom
Engelbrechtom Auerspergom in grofico Marijo Charlotto Gablkoven.45 Erberga sta se torej
38 AS, ZI, fsc. IX lit. C {t. 19, str. 63.
39 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 66, str. 683.
40 Isto, str. 697.
41 Isto, str. 685, 686.
42 Isto, str. 705.
43 Glej: E. Umek, Erbergi in Dolski arhiv, 1.del, Ljubljana 1991, str. 13–18.
44 O De Coppinijih glej: SBL, I., str. 84.
45 AS, ZI, fsc. 3 lit. A {t. 53, str. 35.
334
gibala v dru‘bi najuglednej{ih kranjskih plemi~ev. Zato so bili tudi formalna in neformalna
mo~, zveze, vpliv, ugled, presti‘ in bogastvo na strani Erberga. Vrhu tega je bil Erberg kulti-
viran mo‘ z izjemno bogato knji‘nico,46 ki jo je v veliki meri oblikoval ‘e Janez Danijel
Erberg, Benjaminov o~e.47 [e ve~, Janez Benjamin je sodil med najbogatej{e kranjske plemi~e.
Med 120 plemi{kimi premo‘enji, ki so bila sredi 18. stoletja dovolj natan~no popisana in
ovrednotena, da so primerna za statisti~no obdelavo, sodi skoraj 92000 gld vredno premo‘enje
Janeza Benjamina med {est najve~jih.48 Tudi na~in, kako je Francov o~e Jo‘ef Sigmund De
Coppini postavil Janeza Benjamina Erberga za varuha svojemu sinu, namre~ kot varuha, ki
mu ni treba polagati varu{kih obra~unov pred komisijo ograjnega sodi{~a, ka‘e na neenako-
praven odnos med njima, ~eprav stari De Coppini, pla~ilni mojster, torej finan~ni uradnik v
Vojni in Morski krajini, in stanovski odbornik ni bil nepomemben, reven ali nekulturen ple-
mi~.49 Upo{tevaje na{tete momente pa je vendarle povsem jasno, da sta bila Jurij Seyfried in
Franc Andrej De Coppini v odnosu do Erberga v podrejenem polo‘aju. To dejstvo je motivi-
ralo tudi stil in strategijo njunega komuniciranja z baronom. Komunikacijo sta oblikovala
tako, da so poslana sporo~ila nagovarjala prejemnika onkraj svoje neposredne, ponavadi ne
prav posebej privla~ne vsebine. Pa~ zato, da bi vljudnost njunih pisem la‘je dosegla ‘eleni
u~inek. Prese‘ek v sporo~ilih je Erbergu dajal vedeti, da je svetovljan in mo‘ omike in da
okolica, tudi oba De Coppinija, to ve. Erberg tega seveda ni mogel razbrati iz lamentiranj o
pomanjkljivi zalo‘enosti svojega varovanca s srajcami, nogavicami, robci in spodnjimi hla~ami
ali iz pro{enj za ustrezna sredstva. To je bilo pa~ tisto neprivla~no in morda nadle‘no. Pre-
se‘nost sporo~ila sta De Coppinija dosegla tako, da sta na za~etku za kratek ~as spremenila
jezik, ki sta ga sicer uporabljala v komunikacijski verigi: naslov sta namesto v obi~ajni nem{~ini
napisala v franco{~ini.50 Deset francoskih besed »A Monsieur Jean Benjamin le Baron d’Er-
berg à Labac« je tako seglo ~ez svoj osnovni pomen in namen najti naslovnika. Tak namen,
namre~ najti naslovnika, so, denimo imele francoske besede »Monsieur. Monsieur Sebastien
de Raigersfeld present per Vienne en Autriche à Labac«, oziroma »Madame. Madame Marie
Isabelle de Raigersfeld à Labac«51, s katerimi je januarja leta 1717 v Parizu svoja pisma
star{em naslavljal Franc Henrik pl. Raigersfeld. Toda pri tem, kako sta De Coppinija naslav-
ljala pisma Erbergu, pa~ ni {lo samo za to, da bi pismo na{lo Erberga. Njun na~in pisanja
naslova bolj kot o tem, kam je bilo pismo namenjeno, spregovori o Erbergih in De Coppi-
nijih, pa tudi o dru‘benem okolju, v katerem so se gibali. ^e namre~ franco{~ina ne bi mogla
igrati vloge ozna~evalca, s katerim se kak{ni osebi lahko pripi{eta pozitivni lastnosti svetov-
ljanstvo in omika, sprememba sporo~evalnega koda ne bi imela nobenega smisla. Prav tako
ni verjetno, da bi bila ‘elena interpretacija spremenjenega koda vezana le na tri osebe, zaple-
tene v omenjeno dopisovanje.52 Pozitivna interpretacija francoskega naslova na pismu je bila
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
46 AS, ZI, fsc. 13 lit. E {t. 36.
47 Glej: M. [tuhec, Kranjsko plemstvo v ~asu Almanachovega delovanja na Kranjskem, B. Murovec – M. Kle-
men~i~ – M. Bre{~ak (ur.) Almanach in slikarstvo druge polovice na Kranjskem, Ljubljana 2005, str. 120.
48 [tuhec, Materialna kultura, str. 162.
49 Ob inventuri leta 1740 je njegovo premo‘enje brez gospostva Lesi~je zna{alo 8968 gld. Med drugim je imel
bogato zbirko slik, vredno 1247 gld. AS, ZI, fsc. IX lit. C {t. 19, str. 167 in 64. ^e dodamo {e 11000 gld in 300
dukatov kupnine za gospostvo, kupljeno leta 1710, je bilo njegovo celotno premo‘enje vredno nad 20000 gld. O
kupnini glej: M. Smole, Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 257.
50 O pojmu in elementih komunikacijske verige glej tudi: Funk – Koleg, Sprache 1. Eine Eiführung in die
moderne Linguistik, Frankfurt an der Main 1974, str. 31 in dalje; D. [kiljan, U pozadini znaka, Zagreb 1985, str. 21
in dalje.
51 AS, Gra~. arh. Dol fsc, 213, str. 10 in 6.
52 Franco{~ino v pismih ‘e sredi 17. stoletja in v drugi polovici 17. stoletja uporabljajo nekateri plemi~i. Francoski
so naslovi, deli pisem ali kar cela pisma. Glej: AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 129. Primerjaj tudi M. @vanut, Koresponden-
ca, dveh kranjskih plemi~ev iz sredine 16. stoletja. Z^, 43, 1989, {t. 4.
335ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
mogo~a le v okviru dru‘bene konvencije, ki se je oblikovala v {ir{em socialnem in kulturnem
okolju. Temu okolju so pripadali tudi Erberg in De Coppinija.
In res najdemo v 18. stoletju v pisnem sporo~anju kranjskega plemstva franco{~ino {e v
drugih primerih. Podobno kot De Coppinija je septembra 1724 statusno in socialno podrejeni
Ivan Martin Khönig naslovil pismo grofu Sigfriedu Baltazarju Gallenbergu: »Monsieur Si-
gefrois Walthasar le comte et segnieur De Gallenberg Chambellan de S. M. Imp. Catholique
Pnt Egkh«.53 Franco{~ino pa so plemi~i rabili tudi tam, kjer je {lo za manj formalne in bolj
enakopravne odnose. Pravkar omenjeni grof Gallenberg je konec julija 1734 sestavljeno pis-
mo sinu Sigmundu za~el takole: »Monsieur. Liebster Sigmund, was du mihr bey lezter brief
shreibst ... »54 Septembra 1743 je francosko naslovil pismo grof Königshaus, ki je z Dunaju
pisal grofu Antonu Auerspegu.55 Francoskih je na stotine strani v dopisovanju med Raigers-
feldom in njegovima sinovoma Johanom in Johanom Lucasom, oziroma v jeziku pisem Jea-
nom in Jeanom Lucasom.56 Sicer pa, ko je Anton pl. Breckerfeld leta 1790 v svoji topografiji
Novega mesta pisal o svojem o~etu Johanu Sigmundu, po njegovem mnenju enem od tistih
Novome{~anov, ki si v tej topografiji zaslu‘ijo omembo, je med o~etovimi odlikami posebej
poudaril tudi njegovo jezikovno podkovanost: »Das latein, italienisch und französisch war
ihm so geläufig als das deutsch und krainerisch.«57 @al o franco{~ini starega Breckerfelda ne
morem soditi, ker sem na{el le eno njegovo pismo z dne 11. aprila 1753, v katerem tedaj
trinajstletnemu Antonu v latin{~ini sporo~a, da se mu je zdravje izbolj{alo in da se v za~etku
velikono~nega tedna vra~a iz Ljubljane domov v Novo mesto ter mu naro~a, naj pozdravi in
uboga svojega gimnazijskega ravnatelja: »Dominum Vestrum Praefectum cujus mandata di-
ligentissime vobis observanda sunt, humanissima salute impertior.«58 Zanimivo pa je, da je
Anton na rob pisma najbr‘ kasneje zapisal: »C’est la première lettre que j’ai reçue de mon
père.«59 Tudi Anton je znal zelo dobro francosko. Tega ne ka‘e samo pravilna skladnja pre-
teklega dele‘nika s predmetom v zgornjem navedku, ampak predvsem brezhibna franco{~ina,
ki jo je uporabljal v dopisovanju s sinom Adolfom iz let 1803–1804.60 Ker pa so ta izjemno
zanimiva in osebna pisma, ki ka‘ejo {e ne dvajsetletnega Adolfa kot ob~utljivega in risarsko
nadarjenega mladeni~a s prav romanti~nimi koncepti ‘ivljenja in narave, hkrati pa tudi njegovo
s pritajeno depresivnostjo podlo‘eno osebnost, in Antona kot skrbnega in razumevajo~ega
o~eta, ‘e izven ~asovnega okvira na{e teme, bomo njihovo analizo predstavili drugi~.
V plemi{ko okolje, v katerem je dolo~eno vlogo igrala tudi franco{~ina, pa niso sodili le
mo{ki, temve~ tudi ‘enske. Pri tem ne mislim nujno na raz{irjenost znanja franco{~ine med
kranjskimi plemkinjami, pa~ pa na dejstvo, da so bile plemkinje nepogre{ljivi del dru‘bene-
ga in dru‘abnega ‘ivljenja. Hodile so na gostije in v gledali{~e. Poznale so pravila vedenja in
navade v medsebojnem ob~evanju. Primera kranjske plemenita{inje, nagovorjene v franco{~ini,
ki si ga bomo ogledali, res ne smemo posplo{evati in za vsako ceno interpretirati v ‘eleno
smer. Toda v zgodovini pa~ ni primerov, ki bi bili zvedljivi samo nase in razumljivi zgolj iz
sebe samih. Kakor ni primerov, ki bi jih lahko brez ostanka pojasnili z dru‘benim. Zato
dejanja posameznika niso le rezultat njegove enkratnosti in neponovljivosti, pa~ pa so {e
precej bolj rezultat njegove vpetosti v mre‘o dru‘benih odnosov, ‘ivljenjskih pogojev in
53 AS, Gra{~. arh. dol, fsc. 134, str. 201.
54 Isto, str. 400.
55 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 119, str. 58.
56 AS, Gra~. arh. Dol, fsc. 213, str. 248–767 in 768–854; in fsc. 214, str. 187–853 in 1008–1407.
57 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 127, str. 34.
58 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 120, str. 456.
59 Isto.
60 Isto, str. 365–485 in 644–657. Pisma so pisana v nem{~ini, franco{~ini in italijan{~ini.
336
materialnih in nematerialnih danosti, ki jih morda najbolj strnjeno povzamemo s konceptom
‘ivljenjske oblike.61 Zato tudi primer, ki se ga bomo dotaknili, ni le primer zase, celo ob
povsem verjetni predpostavki ne, da mu ob {e tako vztrajnem brskanju po arhivskem in dru-
gem gradivu ne bi na{li para. [e ve~, mislim, da je zelo verjetno, da je zadeva v obravnava-
nem ~asu in prostoru izjema, ne glede na to, koliko in kako preteklost pu{~a sledove, ki jih
zgodovinarji kot take dojemamo.
Za kaj je torej {lo pri zadevi? [lo je za literarno delce z naslovom Zgodba o grofu Arcu, ki
ga je tr‘a{ki @id Israel Levi podaril Mariji Ani pl. Raigersfeld, rojeni baronici Erberg.62
Napisano je v franco{~ini, vendar je original italijanski in ga je v franco{~ino prevedel Levi.
Levi je prispeval tudi posvetilo. Vsebina {estinpetdeset strani tanke knji‘ice v formatu dva-
najsterke je solzava in raz~ustvovana pripoved o ljubezni med grofom Sigismundom Arcom,
zadnjim potomcem pomembne rodbine s posestvi v Italiji in Nem~iji, in nadvojvodinjo Klav-
dijo Felicito, Habsbur‘anko iz tirolske veje. Ker se Klavdija Felicita poro~i s cesarjem Leo-
poldom, postane ljubezen neuresni~ljiva. Nadomestilo zanjo je Arcovo vdano slu‘enje cesa-
rici. Po cesari~ini smrti se grof odpove svetu in odide v samostan, kljub vabljivim mo‘no-
stim, ki mu jih ponuja ovdoveli cesar. Delce, polno ideolo{kih konotacij in stereotipov,
prikazuje plemi~a, ki v skladu s katoli{kimi vrednotami svoje fizi~ne in du{evne popolnosti
ne zlorablja, temve~ se po kratkotrajnem, a ne preglobokem padcu v rahel greh, namre~
spogledovanje s Klavdijo Felicito, sprijazni z du{evnim trpljenjem in ljubezen sublimira naj-
prej v zvesto slu‘enje, kasneje pa v religiozno kontemplacijo. Ko se je Levi odlo~al, v kak{ni
obliki in v kak{nem jeziku naj svoje darilo predstavi Mariji Ani, se je najbr‘ odlo~al na
osnovi ene od naslednjih dveh mo‘nosti. Prva mo‘nost je bila, da je kot dolgoletni Raigers-
feldov znanec dovolj dobro poznal tudi literarni okus in interes njegove ‘ene ter vedel, da zna
francosko. Njeno vsaj pasivno znanje franco{~ine dokazujejo pisma, ki jih je dobivala v
{tiridesetih in za~etku petdesetih let. V franco{~ini ji je med letoma 1741 in 1752 z Dunaja in
iz Bruslja pisal baron Vajkard Hallerstein.63 Francosko, dasi nekoliko po principu pi{i kao {to
govori{ 64, je tudi pismo z za~etka januarja 1748. V njem vojvodinja Hollstein ob‘aluje odhod
Marije Ane z Dunaja: »nous regrettons tout les jours plus vostre departe et je croy que vous
en este bien persuade«65, ji vo{~i sre~no novo leto in poklepetlja {e o tem in onem. Druga
mo‘nost, zakaj je Levi izbral franco{~ino, pa je, da je njena literarna nagnjenja in znanje
jezikov predpostavil na podlagi splo{nih zna~ilnosti okolja, ki mu je Reigersfeldova pripada-
la. Zato je presodil, da bo s prevodom in hvalospevom v franco{~ini njenim duhovnim vrli-
nam prav ubral ~ustvene strune in se ji prikupil: »D’ailleurs Madame j’ay cru que dans cette
pieuese et veritable Histoire qui n’a eté imprimé par de iuxtes raisons et que je l’ay traduite
d’un manuscrit italien, votre très-noble esprit y trouvera une honnête complaisance, faisant
reflexion aux avvenemens humaines unis à la vertu, et aux circonstances, qui consent sans
doute beaucoup d’emotion.«66 Hkrati pa se je hotel dobro zapisati tudi pri Raigersfeldu, kajti
pogum, kot pravi, da si je drznil podariti knji‘ico, je na{el v dolgoletnem slu‘enju in prijatelj-
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
61 O konceptu, ki ga je prvi uporabil Huyzinga, glej: P. Münch, Lebensformen in frühen Neuzeit, Frankfurt am
Main–Berlin 1995, str. 19.
62 Histoire du Comte d’Arco traduite de l’italien par Israel Levi consacree à Madame Marie Anne de Reiger-
sfeld nee baronesse d’Erberg. AS, RKP 17r.
63 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 213, str. 893–924.
64 »… j’espere ma cher ragersfeld daprendre au premier des nouvelle de vostre heureusse arive a labach ...« AS,
Gra{~. arh. Dol, fsc. 214, str. 104.
65 Isto.
66 Kot v op. 63, str. 2.
337ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
stvu z njenim mo‘em, ki se odlikuje z modrostjo in dobroto.67 Levi je torej nagovoril oba
zakonca: mo‘a preko ‘ene in ‘eno preko mo‘a in v ta namen uporabil franco{~ino. Toda ali
ni Raigersfeld sam ‘e dolgo pred Levijem Marije Ane nagovoril v franco{~ini? Ali ni na
prstan, ki ji ga je podaril ob snubitvi decembra 1724, dal vgravirati fidel et constant in tako v
franco{~ini pri snubitvi navzo~i javnost sporo~il, katere njegove lastnosti so najpomembnej{e
za sre~en zakon?68
To pa ni edini primer nagovarjanja plemi{ke ‘enske v franco{~ini. Z »Madame« je, reci-
mo, za~enjal kostelski gra{~ak baron Franc Adam Androcka pisma, ki jih je po{iljal svoji
‘eni Mariji Ani. Poleg tega je na naslov v franco{~ini pripisal njeno dekli{ko ime: »Nee
Damme de Gerra Roesemantis«.69 Podobno, ‘enskam namenjeno, je franco{~ino uporabil
tudi baron Leopold Apfaltrer. Ko je avgusta leta 1778 pisal ‘al meni neznanemu plemi~u
(naslovna stran pisma namre~ ni ohranjena) v zvezi z rodoslovnimi vpra{anji svoje dru‘ine,
je pisal v nem{~ini. Toda ~isto na koncu, v post scriptum, je zamenjal jezik: »Je vous prie de
presenter mes très humbles respects à Mesdames vôtre chère moitié et votre chère Mere et à
Mdlles vos belles soeurs.«70 ^eprav baron ni neposredno nagovarjal dam, (pomislimo pri
tem s kan~kom so~utja do naslovnika na kombinacijo ‘ensk, ki jih je imel pod streho: kak{ne
mo‘nosti za vsakovrstne nena~elne koalicije!) je bila zanj sprememba jezikovnega koda
spo{tljivo, galantno in nasploh ustrezno jezikovno ravnanje z ‘enskami. Ne samo pozdravi,
{ele franco{~ina izra‘a v pravi meri baronov odnos do ‘ensk v naslovnikovi okolici. O njih
velja govoriti druga~e kot o sicer{njem predmetu pisma. Franco{~ina tako spet zaigra vlogo
ozna~evalca, izra‘anje v njej, ~eprav le z nekaj besedami, torej dolo~eno jezikovno vedenje,
pomeni ve~ od gole vsebine. Ubogi Gladi~, lahko ob tem pomislimo. Ubogi Inermis! Njego-
va galomizija je bila res popolnoma razoro‘ena.71
Za konec z enim stavkom povzemimo na{e razmi{ljanje o vlogi franco{~ine pri kranjskem
plemstvu: franco{~ina je bila podobno kot Erbergov me~ z zlatim ro~ajem sestavina
semioti~nega vedenja plemstva, oblika samoreprezentacije in socialne distinkcije. Pri tistih,
ki so znali kaj ve~ kot le korektno napisati naslov na pismo, pa je izra‘ala tudi dolo~eno
izobrazbeno raven, potencialno sposobnost za sprejemanje modernih idej, komuniciranje z
dru‘beno elito v ve~jih politi~nih in kulturnih sredi{~ih in prilagajanje vedenjskim standar-
dom velikega sveta. S tem pa franco{~ina ka‘e na kozmopolitske sape, ki so vele v sicer
nekoliko odro~ni, semiperiferni habsbur{ki provinci. Bled, bi ji rekli Francozi!72
Kaj pa sloven{~ina? Po mnenju nekaterih raziskovalcev, je nem{ki poliglot Elias Hutter s
tem, da je v svoji ve~jezi~ni izdaji Biblije »uvrstil med svetovne jezike tudi sloven{~ino,
… pripomogel k njeni mednarodni uveljavitvi.«73 V plemi{kih knji‘nicah je skoraj ni. Toda
ali to pomeni, da je bila iz plemi{kega sveta na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja povsem
izrinjena? Seveda ne. Pomeni le, da njeno mesto ni bilo v knji‘nicah. Rezultatov protestant-
ske knji‘evne dejavnosti, ki jih tu in tam najdemo med knjigami v lasti plemi~ev {e tja do
67 Isto, str. 1.
68 Cf. M. [tuhec, »Ah, Ljubi bog, kako bi si bil mogel umi{ljati, da si mi jo bil namenil«! Ta veseli dan ali
Raigersfeld se ‘eni, v: D. Miheli~ (ur.), Gestrinov zbornik, str. 211.
69 S. Ju‘ni~, Zgodovina Kostela od konca 15. do konca 19. stoletja. Doktorske disertacija. Fara pri Kostelu
1998, str. 220.
70 AS, Geneal. tab. in debla, fsc. A–F, Apfaltrer.
71 Jurij Andrej Gladi~, operoz z imenom Inermis – Neoboro‘eni – , je namre~ spisal bojevito latinsko pesem
zoper Francoze. Glej: K. Gantar, Operozi in latinska verzifikacija, v: K. Gantar(ur.), Academia operosorum, Ljublja-
na 1994, str. 97 in dalje.
72 Cf. A. Grad, Francosko-slovenski slovar, Ljubljana 1984, str. 140.
73 Glej: A. Dular, Iz zgodovine tiskarskih privilegijev, Z^, 1998, 52, {t. 1, str. 31.
338
srede 17. stoletja in malo ~ez,74 ~e so pa~ utekle po‘igalni{ki vnemi rekatolizatorjev, v inven-
tarjih iz srede 18. stoletja seveda ni ve~ najti. Ne prav dosti bolje se je odrezalo pi~lo katoli{ko
knji‘evno delo. Mogo~e je sicer, da popisovalci kdaj pa kdaj za pamet in konceptualni aparat
sodobnega zgodovinarja niso dovolj razvidno zabele‘ili kak{ne knjige in se za njo skriva
slovensko delo, mogo~e je tudi, da bi kak{no slovensko knjigo na{li v kak{nem od inven-
tarjev, ki jih v na{i obravnavi nismo zajeli, in mogo~e je kon~no, da so imeli slovenske knjige
v svojih knji‘nicah tisti plemi~i, katerih imetje sploh ni bilo popisano. Toda to splo{ne podo-
be ne bi prav ni~ spremenilo. Sloven{~ina, ki jo je uporabljalo plemstvo, je bila jezik ustnega
sporo~anja. Povsem se strinjam z M. @vanut, ki je z empatijo, lastno bolj zgodovinarkam kot
zgodovinarjem, za 16. in za~etek 17. stoletja zapisala, »da je bil prvi jezik ve~ine kranjskega
plemstva, v katerem so dobili v otro{kih letih tudi osnovno versko vzgojo, sloven{~ina. To je
bil jezik pestunj in varu{k, celotne slu‘in~adi, va{kega duhovnika in vse kme~ke okolice, ki
so predstavljali svet plemi{kega otroka v njegovih najne‘nej{ih letih.«75 O tem, da so kranjski
plemi~i tudi v prvi polovici 18. stoletja v veliki ve~ini znali slovensko, oziroma natan~neje,
znali tisto razli~ico govora, ki jo je uporabljalo lokalno prebivalstvo, ne more biti dvoma. Saj,
ali ni Anton pl. Breckerfeld celo zapisal, da je njegov o~e znal latinsko, italijansko in francos-
ko tako gladko kot nem{ko in kranjsko, in s tem iz kranj{~ine napravil ene od referen~nih
to~k, s katerima je primerjal o~etovo znanje tujih jezikov?76 Uporaba sloven{~ine v komunka-
ciji med pripadniki razli~nih dru‘benih slojev je pa~ izvirala iz funkcioniranja vsakdanjega
‘ivljenja tako na pode‘elju kot v mestu. Zato sta bili tudi jezikovna kompetenca in perfor-
manca77 posameznih plemi~ev prilagojeni jezikovni strukturi njihovega okolja in konkret-
nim govornim situacijam. Prav isto je veljalo tudi takrat, kadar so plemi~i v sloven{~ini
komunicirali med seboj. Primeri, o katerih pi{ejo @vanutova,78 Merku,79 Koruza,80 Stone81
in Dular82, to potrjujejo. Jezikovna kompetenca in performanca v sloven{~ini grofice Blagaj
in grofa Gallenberga, ki ju navaja @vanutova, sta temeljili, denimo, na me{anici slovenskega
in hrva{kega idioma, ki so ga govorili na podro~ju ob kranjsko hrva{ki meji, oziroma na
dolenj{~ini.83 Jezikovna performanca baronice Marenzi izdaja jezikovno kompetenco, na-
slonjeno na ljubljanski, notranjski in tr‘a{ki govor, tista njene matere pa korenini v ljubljan-
skem in notranjskem nare~ju.84 Vendar pa vpra{anja o obvladovanju oblikoslovnih in skla-
denjskih prvin in pravil, ki omogo~ajo jezikovno kodiranje/dekodiranje torej jezikovno kom-
petenco in vpra{anja, ki jezikoslovno obravnavajo posami~no uporabo jezikovne kompeten-
ce v dolo~eni dru‘beni situaciji, to je jezikovno performanco, niso predmet zgodovinarjeve
analize, saj zanjo ni ne metodolo{ko in ne konceptualno opremljen. Zgodovinar lahko le
sprejme in smiselno uporablja spoznanja lingvistike. Tisto, kar pa zgodovinska stroka zlasti
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
74 M. @vanut, Od viteza, str. 35; M. [tuhec, Rde~a postelja, str. 101.
75 @vanut, Od viteza, str. 34.
76 AS, Gra{~. arh. dol, fsc. 127, str. 34.
77 O jezikovni kompetnci in performanci glej: Funk-Kolleg, Sprache 1, str. 57–59.
78 @vanut, Od viteza, str. 32–35.
79 P. Merku, Slovenska plemi{ka pisma, Trst 1980.
80 J. Koruza, K problematiki slovenskega preroda, Jezik in slovstvo 21, 1975/6, str. 107–111.
81 G. Stone, Slovenski jezik v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, Valvasorjev zbornik, Ljubljana 1990.
82 J. Dular, Slovenska plemi{ka etiketa, Obdobje baroka v slovenskem jeziku, knji‘evnosti in kulturi. Obdobja 9.
Ljubljana 1989.
83 @vanut, Od viteza, str. 35. @vanutova sicer pi{e, da je pismo pisal Mordax Gallenbergu, vendar je avtor Jo{t
Jakob Gallenberg, naslovnik pa Wolf Ferdinand Mordax. AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 129, str. 673. Dolenj{~ina pa
seveda ostane. V zvezi s temi pismi in sloven{~ino pa {e tole: korespondeca med Gallenbergom in Mordaxom obsega
okoli 500 strani. Na teh straneh je precej francoskih stavkov, a le devet slovenskih besed.
84 Merku, Slovenska, str. 10, 12.
339ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
v zvezi z jezikovno kompetenco in performanco more in mora analizirati, sta vsebina izgo-
vorjenega ali napisanega in dru‘beni kontekst vsebine. S te plati se ka‘e plemi{ka sloven{~ina
kot nosilka trivialnih sporo~il in kot izrazno sredstvo nekolikanj regresivnih psiholo{kih stanj.
O tem, da ni ni~ jedel pi{e Gallenberg, o svojih »~ernih ku~mah in pla{~cih« grofica Blagaj85,
hipohondri~no Coraduzzijevko pa ob tem, da opravlja, te~nari in brblja, najbolj zanimajo
zajci, koko{i, ribe, arti~oke in vino.86 In ~e ‘e za karakteriziranje plemi{ke sloven{~ine upo-
rabljamo anatomsko topografijo, se zdi, da na~inu njene rabe vsaj toliko, ~e ne {e bolj kot
izraz jezik srca87 ustreza izraz jezik ‘elodca. Slovenska plemi{ka etiketa, izpri~ana ‘e v pro-
testantskih delih in v nekaterih tekstih iz 17. in 18. stoletja,88 pa pravzaprav s trivialnostjo
zgoraj navedenih vsebin nima kaj dosti opraviti, saj je vsako civilizirano komunikacijo treba
za~eti in zaklju~iti v skladu z dru‘benimi pravili, ki uravnavajo obna{anje, tudi jezikovno, v
konkretnem prostoru, ~asu, situaciji in dru‘benem sloju. Tudi razvitost in gibkost slovenske-
ga jezika, ki je svoje prve zvezdne trenutke do‘ivel s protestantskimi jezikovnimi prizade-
vanji, je bila za na~in uporabe sloven{~ine med plemi~i prav malo pomembna. Raba jezika
pa~ ni nujno povezana s strukturiranostjo in sposobnostjo jezikovnega koda za izra‘anje
zahtevnih sporo~il, zlasti ~e so za zahtevnej{e jezikovne ravni in rabo prikladnej{i drugi
jezikovni kodi, ki so bolj strukturirani, z dalj{o tradicijo, bolj razviti, la‘je dostopni, bolj
samoumevni in nenazadnje tudi bolj agresivni. Kranjski plemi~ prve polovice 18. stoletja je
imel za oblikovanje vsebinsko zahtevnej{ih sporo~il pravzaprav kar bogato izbiro. Ob nem{~ini
tudi latin{~ino, pa {e italijan{~ino89, hrva{~ino90 in v~asih, kot smo videli, celo franco{~ino.
Ne vsi plemi~i, seveda. Plemi~ je jezike uporabljal v skladu z dru‘insko prakso, znanjem,
izobrazbo, dru‘beno situacijo, obliko in namenom sporo~anja. Vsak pa~ ni bil Raigersfeld, ki
je izpri~ano menjaval nem{~ino, italijan{~ino, latin{~ino in franco{~ino, najbr‘ pa je znal tudi
portugalsko in holandsko.91
Razmi{ljanja o jezikovni praksi kranjskih plemi~ev zaklju~imo z analizo {e treh konkret-
nih zgledov. ^e smo ob pismih De Coppinijev Erbergu in drugih primerih analizirali funkcijo
85 @vanut, Od viteza, str. 35.
86 Merku, Slovenska, str. 28 in dalje.
87 @vanut, Od viteza, str. 34.
88 Dular, op. cit.
89 Glej poro~ne pogodbe med baronom Vidom Jakobom Oberburgom in Jo‘efo Antonijo pl. Lazarini, Jakobom
Antonom pl. Garzarollijem in Margareto pl. Kupferschein in Bartolemeom Garzonijem in Argeneto Felicito pl.
Giuliani. Garzoni je {e skoraj trideset let po poroki, leta 1740, »in Lubiana« v italijan{~ini napisal potrdilo o prejeti
doti. AS, ZI, fsc. 39 lit. O {t. 17. str. 63; fsc. 19 lit. G {t. 114, str. 5; fsc. 19 lit. G {t. 116, str. 7 in 14. Nekateri pa se
podpisujejo v italijan{~ini na dokumente, ki so sicer pisani v nem{~ini. Pod poro~no pogodbo med baronom An-
drocko in baronico Gerra se je po italijansko kot Francesco Ignazio podpisal ‘eninov o~e. Prav tako v italijan{~ini
kot »padre dello sposo« se je podpisal na poro~no pogodbo med Francom Rajmundom pl.Franchijem in Marijo
Fran~i{ko pl. Lassperger tudi Sebastiano Bonaventura Franchi. Pod poro~no pogodbo med Francem Mihaelom
Purgerjem pl. Purgom in Marijo Konstancijo pl. Schluderbach se je na nevestini strani podpisal Agostino Codeli De
Fahnenfeld Testimonio. Giovanni Giorgio de Raab pa se je v italijan{~ini podpisoval kot inventurni komisar in v
italijan{~ini je leta 1759 tudi napisal oporoko. Glej: AS, ZI, fsc. 3 lit. A {t. 64, str. 17 in fsc. 15 lit. F, {t. 52, str. 45, fsc.
37 lit. P {t. 144, str. 23; fsc. 28 lit. K {t. 96, str. 92; fsc. 39 lit. O {t. 17, str. 62. AS, ZI, Test. III. Lit. R {t. 60. O
nekaterih vidikih jezika v poro~ni pogodbi med Oberburgom in Lazarinijevo glej spodaj.
90 V hrva{~ini je pisana ena od poro~nih pogodb med Jo‘efom Leopoldom Bonazzijem in njegovo drugo ‘eno
baronico Silli. Druga pogodba je pisana v nem{~ini. AS, ZI, fsc. 7 lit. B {t. 73, str. 36–40. Hrva{ko je leta 1728 pisal
tudi grof Matija Aichelburg de‘elnemu glavarju grofu Wolfu Vajkardu Gallenbergu. Glej: AS, Gra{~. arh. Dol, fsc.
132, str. 274–277. O uporabi hrva{~ine glej tudi: M. @vanut, »To ie moia uola«: Po sledeh nekega testamenta iz 17.
stoletja, Z^, 52, 1998, {t. 4, str. 494 in dalje.
91 Primerjaj: M. [tuhec, Ah ljubi bog, str. 203, op. 7. V zvezi z nizozem{~ino ka‘e omeniti tudi pesem, ki jo je
baronu Janezu Benjaminu Erbergu za Bo‘i~ leta 1726 v Den Haagu napisal in likovno opremil neznani avtor. Glej:
AS, Gra{~. Arh. Dol, fsc. 66.
340 M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
zamenjave nem{~ine s franco{~ino v pisni komunikaciji, si bomo v prvem primeru ogledali
zamenjavo nem{~ine s sloven{~ino v govorni. Pri drugem primeru, ki tudi razkriva menja-
vanje jezikovnega koda, se sicer ne da tako enozna~no kot pri prvem ugotoviti, iz katerega
jezika je bila plemi{ka dru‘ba zbrana ob poroki, premaknjena v nem{~ino, vendar primer
nudi dovolj snovi za razmislek o prakti~ni uporabi jezikov med plemi{ko elito. Tretji primer
pa zadeva kombinacijo italijan{~ine in nem{~ine. Vir za prvi primer je Raigersfeldov dnev-
nik,92 drugi vir je Dolni~arjeva dru‘inska kronika,93 tretji vir je poro~na pogodba med baro-
nom Vidom Jakobom Oberburgom in Jo‘efo Antonijo pl. Lazarini.94
Poglejmo si najprej relevantni odlomek iz Raigersfeldovega dnevnika, ki se je, dasiravno
‘e zdavnaj objavljen95, kakor vse ka‘e, izmuznil budnim varuhom in sodnikom vsega v slo-
venskem jeziku zamrmranega, pri{epetanega, stisnjenega med zobmi, izre~enega in
zare~enega, napisanega in mi{ljenega, najbr‘ zato, ker v celotnem besedilu sloven{~ine ni
niti za {~epec in je vrhu tega {e dobro skrita. Takole Raigersfeld: »14. /januar 1725/ war ich
in der Comedie, wo ich M/eine/ L/liebe/ das erstmahl gesehen und zu kennen das gluck
gehabt. /..../Ich sasse in der zweyten Reyhe und die Fräuleins nebst andern Frauenzimmer in
der ersten Reyhe. Der B. Kushland mein bald darauf gewordene Shwager sagte mir auf crai-
nerishe ich solte aufstehen er wolte mir eine lepa Punza zeügen?«96 Za analizo jezikovne
performance v navedenem odlomku je klju~na zamenjava sporo~ilnega koda, preskok iz
nem{~ine v sloven{~ino: »Shwager sagte mir auf crainerishe«. Ta preskok je bil povsem
nedvoumen in se ga je avtor spisa Raigersfeld zavedal {e takrat, ko se je v retrospektivi
sprehodil po tistih postajah svojega ‘ivljenja, ki so se mu v trenutku pisanja zdele najpo-
membnej{e. Ko razmi{ljamo o jezikovni rabi v navedenem odlomku, so pomembni naslednji
vidiki: dru‘beno in dru‘abno okolje ali situacija, za~etek in konec komunikacije v sloven{~ini
ter vsebina, nana{alnost in motiviranost slovenskega dialoga. Dru‘beno okolje in dru‘bena
situacija nista vpra{ljivi. Gledali{~e s socialno elito na predstavi. Gledali{~e, ena od oblik
plemi{ke dru‘abnosti, kjer plemkinje in plemi~i kramljaje tkejo in parajo zveze in zavezni{tva,
i{~ejo in najdevajo poglede in nasmehe, opazujejo druge, ka‘ejo sebe, oddajajo in sprejemajo
znake. Ta z obleko, tisti z lasuljo in srebrno toba~nico, oni spet z gibom, dr‘o telesa ali
na~inom govorjenja. Ali je {lo v na{em primeru za predstavo v nem{~ini, ali pa je bila v
gosteh kak{na italijanska komedijantska skupina, ne vemo. Jezik na odru nas ne zanima. O
jeziku v dvorani pa lahko brez posebnega tveganja re~emo, da je bil obi~ajni pogovorni jezik
ob~instva nem{~ina. Sloven{~ina nikakor ni mogla biti. ^e bi bila namre~ sloven{~ina kot
pogovorni jezik ob~instva v stanovskem gledali{~u nekaj vsakdanjega, Raigersfeld ne bi bil
imel nobenega vzroka za to, da se ob njej ustavi. Dejstvo, da ga je baron Ku{lan nagovoril
»auf crainerishe«, se mu je torej zdelo tako nenavadno, da je to zapisal. Dasiravno nenavad-
na, pa je sloven{~ina vendarle mogla zveneti na kraju, kjer se je zbirala dru‘bena elita v
ve~jem {tevilu. To pomeni, da tudi v kulturni ustanovi ni bila v polo‘aju manjvrednega socio-
lekta.97 Kot sta jasni prizori{~e in situacija dogajanja, je jasen tudi za~etek komunikacije v
sloven{~ini. Ku{lan je za~el po slovensko s pozivom Raigersfeldu, naj vstane, in nadaljeval,
da mu ho~e pokazati lepo dekle. Nejasen pa je konec komunikacije. Nikakor ne moremo
ugotoviti, ali se je sloven{~ina nehala ‘e z Raigersfeldovim sprehodom ob prvi vrsti, ko ga je
92 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 201, str. 102–104. Glej tudi v zgornji opombi omenjeno razpravo.
93 Peter Radics, Die Familien Chroniken krainischer Adeliger im 16. und 17. Jahrhundert. MMK, 17, 1904.
94 AS, ZI, fsc. 39 lit. O {t. 17, str. 63.
95 A. Luschin – Ebengreuth, Die Freiherrn von Reigersfeld. GMDS, 12, 1931, str. 26.
96 Kot v op. 92, str. 102.
97 To je bilo tudi stali{~e J. Koruze. Primerjaj: Koruza, K problematiki, str. 110. O konceptu sociolekta glej: B.
Imhasly – B. Marfurt – P. Portman, Konzepte der linguistik. Eine Einführung, Wiesbaden 1982(2), str. 204.
341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
kot strela z jasnega zadelo ob pogledu na {tirinajstletnico iz dolske gra{~ine, ali pa se je
nadaljevala s Ku{lanovim vpra{anjem in Raigersfeldovim domnevnim vznesenim odgovo-
rom. Prav tako ni jasno, ali je Raigersfeld sploh spregovoril kak{en slovenski stavek. Ker na
to vpra{anje ne moremo odgovoriti, se dotaknimo zadnjega vidika analize prvega sre~anja
na{ega junaka in njegove bodo~e neveste, dotaknimo se realne vsebine, na katero se nana{a
sporazumevanje v sloven{~ini med obema ‘lahtnima gospodoma in njene psiholo{ke motivi-
ranosti. Ta stvarna vsebina je Ku{lanovo usmerjanje Raigersfeldove pozornosti na privla~no
dekle. V ozadju je torej opazovanje ‘enske, neke vrste vizualno opravljanje dveh mo{kih.
Kadar mo{ki opazujejo ‘enske in jih tako kot Ku{lan ocenijo za privla~ne, pa seveda nikoli
ne gre le za nevtralen estetski u‘itek. Ku{lanova »lepa Punza« je imela eroti~no konotacijo,
opazovanje lepe Punze pa je bilo seksualno motivirano. Tako se sloven{~ina, za plemi~e
menda sublimni jezik srca, kakor sodijo nekateri, desublimira in se morda poka‘e tudi kot
jezik falusa. Sicer pa: za tako uporabo sloven{~ine so kranjski ‘lahtni gospodje imeli dovolj
prilo‘nosti.98
Drugi primer je, smo rekli, Dolni~arjeva dru‘inska kronika. V njej Janez Gregor Dolni~ar
precej na kratko omenja svojo poroko februarja 1684 v Marijini kapeli na Ajmanovem gradu,
oddaljenem pol ure od [kofje Loke. Poleg tega, da zapi{e, kje in kdaj se je poroka zgodila,
vo‘njo svatov s petnajstimi sanmi in strupeni mraz, navede tudi tole: »NB. Der lakherische
Stadtpfarrer hat die teutsche Redt gethan …«99 Iz dejstva, da je avtor besedila posebej omenil
nem{~ino kot jezik ‘upnikove pridige, o vsebini pa mu izpod prirezanega gosjega peresa ni
spolzela niti ena sama samcata kapljica tinte, je prejkone jasno vsaj dvoje. Prvi~: ‘upnikova
nem{~ina ni bila samoumevna. ^e bi bila, Dolni~arju, po letu 1688, ko je bil hkrati z o~etom
poplemeniten, von Thalnitscharju s predikatom von Thalberg,100 ne bi bila zbudila toliko
pozornosti, da jo je posebej omenil in omembo {e posebej poudaril z NB, torej nota bene. S
tem NB. je avtor v strukturi informacij o svoji poroki nem{~ino v poro~ni pridigi postavil na
isto pozicijo kot nenavadno strupeni mraz na poro~ni dan 13. februarja: »NB. NB. War eine
solche grimige Kelten dergleichen nie erhört worden.«101 Obe dejstvi, ‘upnikova nem{~ina
in strupeni mraz, sta bili za Dolni~arja zanimivi, vredni zapisa, nekaj, kar pade v o~i, skratka:
nota bene. NB. ^e je torej poznej{i ljubljanski kronist in operoz nem{~ino v kapeli Ajmano-
vega gradu dojel kot zanimivost, sklepam, da je bilo v njegovem pojmovnem aparatu, s kate-
rim je sprejemal in urejal svet okoli sebe in se nanj odzival, vsaj {e nekaj prostora za kak drug
jezik, primeren za bo‘ji hram in pridigo na njegovi poroki, ne glede na to, kako reflektirano
ali kako spontano je vsaj {tirijezi~ni Dolni~ar oblikoval lastno jezikovno prakso v razli~nih
dru‘benih situacijah, oziroma se odzival na jezikovno prakso svojega okolja.102 Na podlagi
tega premisleka ponujam tezo, da je v ozadju analiziranega stavka »Der lakherische Stadt-
pfarrer hat die teutsche Redt gethan« Dolni~arjeva podmena, da bi {kofjelo{ki ‘upnik mogel
izbrati tudi kak drug jezik, potem ko je bil opravil latinski poro~ni obred. Ali naj bi to bila
sloven{~ina ali italijan{~ina, jezik iz Benetk izvirajo~e nevestine dru‘ine Zanettijev,103 sicer
ne moremo zanesljivo vedeti. Najbr‘ pa je bila v Dolni~arjevem pojmovnem svetu in dru‘be-
nem okolju vendarle sloven{~ina tisti drugi jezik, ki bi ga Dolni~ar tudi lahko pri~akoval v
pridigi ob svoji poroki. Vsekakor pa Dolni~arjevo reflektiranje ‘upnikove jezikovne prakse
98 Primerjaj: M. @vanut, Lo~itev zakona pred tristo leti, Z^, 50, 1996, {t. 3.
99 Citirano po: Radics, Familien-Chroniken, MMK 17, 1904, str. 5.
100 Primerjaj: SBL IV, str. 74.
101 Kot v predzadnji opombi.
102 Dolni~ar, ki je {tudiral v Gradcu, Ingolstadtu in Bologni je poleg latin{~ine brez dvoma dobro znal nem{ko in
italijansko. Primerjaj: SBL IV, str. 74.
103 P. Blaznik, [kofja loka in lo{ko gospostvo (973–1803), [kofja Loka 1973, str. 289, 290.
342 M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
ka‘e na menjavanje jezika v Dolni~arjevem socialnem okolju in vsakdanjem ‘ivljenju, naj-
br‘ tudi na sami poroki. Drugo, kar je jasno iz obravnavanega besedila, pa je naslednje:
{kofjelo{ki ‘upnik je za jezik svoje pridige izbral nem{~ino ne oziraje se na druge jezikovne
mo‘nosti, ki jih je {e imel na voljo. To je moral storiti s premislekom in upo{tevanjem obi~ajne
jezikovne prakse ljudi, ki se jim je namenil govoriti, in prilo‘nosti, zaradi katere so se ti
ljudje nameravali zbrati. In nem{~ino je izbral kljub temu, da je govoril v grajski kapeli, ki je
bila le pi~le pol ure oddaljena od kraja, kjer so par desetletji kasneje na Veliki petek v sloven{~ini
igrali pasijonsko igro. Ob enem izmed najpomembnej{ih in najslovesnej{ih dogodkov v
plemi{kem – in seveda ne le plemi{kem – ‘ivljenju, ob poroki, je ‘enina, nevesto in zbrane
svate nagovoril v tistem jeziku, ki je bil po njegovi presoji pa~ najbolj primeren za pomen
dogodka in socialni status poslu{alcev, v nem{~ini. Sodim, da je bila za izbiro jezika pomembna
kombinacija obojega, dogodka in dru‘benega polo‘aja udele‘encev dogodka. Sloven{~ina je
bila morda res mednarodno uveljavljeni jezik, kakor tudi trdijo nekateri, toda o~itno ne do-
volj, da bi jo ‘upnik malega kranjskega mesteca uporabil v nagovoru ‘eninu, po etni~nem
izvoru Slovencu, in nevesti iz dru‘ine sicer italijanskega porekla, ki pa je ‘e nekaj desetletji
prebivala v tem istem malem mestecu.
Tretji primer za ve~jezi~no jezikovno prakso najdemo v poro~ni pogodbi iz leta 1741
med Oberburgom in Lazarinijevo. Tisto, kar je v njej zanimivo v zvezi z rabo jezikov, ni
dejstvo, da je bila napisana v italijan{~ini, saj na italijan{~ino naletimo {e v kak{ni drugi
poro~ni pogodbi ali oporoki. Zanimivi so podpisi. Osebe na ‘eninovi strani, Oberburgi, so se
dosledno podpisali v italijanski varianti: ‘enin kot Giacomo Vitto B. De Oberburg, prva ‘eni-
nova pri~a brat Anton Jo‘ef kot Antonio Jesope B. de Oberburg in druga pri~a ‘eninov drugi
brat Wolf Anton celo kot Bolfgango Antonio B. De Oberburg.104 Nevestina stran pa daje bolj
pisano podobo. Nevestin o~e se je podpisal kot Franco Pietro De Lazarini, ostali Lazariniji pa
so uporabili nem{ko varianto: nevesta Josepha Antonia von Lazarini, njena mati Marija Ana
von Lazarini gebohrene freyin von Raunach ter brata Adam Danijel von Lazarini in Franz
Carl von Lazarini. Toda {e ena nevestina pri~a po materini strani, najbr‘ njen stric, sicer
duhovnik, je uporabil italijansko razli~ico: Giovani Ernesto l. b. di Raunach.105 V gra{~ini
»in Jablaniz castello della solita Abbitazione dell’illmo Sig. Franco Pietro de Lazarini«106, se
je torej pokazalo, kako fluentne so bile meje jezikovne rabe in kako so v dolo~enih situacijah
potekale skozi isto dru‘ino. Plemi~i iz Jablanice, sosednjega Zemona, [ilentabora in Trnove-
ga107, torej iz podro~ja med Trstom in Reko, so se br‘~as brez posebnih problemov sporazu-
meli o italijan{~ini kot jeziku, v katerem so zapisovali, da bo nevesta prinesla 1000 gld dote,
se zato odpovedala dedi{~ini, ‘enin pa ji bo prispeval 2000 gld. Ko pa so se podpisovali, se je
pokazala ve~slojnost in odprtost jezikovne rabe konkretnih ljudi v konkretnem ~asu, prostoru
in polo‘aju. Oberburgi, ki niso bili italijanskega porekla, so se ob tej prilo‘nosti prilagodili
mo‘ni rabi jezika v krajih blizu italijanske jezikovne meje in nevestini dru‘ini, zlasti njene-
mu o~etu. Podpisi Lazarinijevih pa so bolj zapleteni za interpretacijo in odpirajo {e vrsto
vpra{anj. Raba jezika ob podpisovanju poro~ne pogodbe, dru‘inske zadeve, ni le vpra{anje
zavestnega ali spontanega izra‘anja pripadnosti tej ali oni kulturi. Je tudi rezultat osebnostne
dinamike podpisnikov, v kateri ima svoje mesto tudi dru‘inska dinamika in identifikacija s
104 Sorodstvene vezi so razvidne iz inventarja. Glej: AS, ZI, fsc. 39 lit. O {t. 17, str. 16 in 17.
105 Isto, str. 65. Za sorodstvo med Lazariniji glej: Schivizhoffen, str. 286. Da je bil Giovani Ernesto Raunach
duhovniki, pri~a dokument popisan v Oberburgovem inventarju. »Ein durch herrn Johan Ernesten von Raunach
freyherrn, pfarern zu Dolina …« Kot v predzadnji opombi, str. 15.
106 AS, ZI, fsc. 39 lit. O {t. 17, str. 63.
107 Iz Zemona so prihajali Oberburgi, gospostvo [ilentabor je bilo v lasti barona Giovanija Ernesta Raunacha,
Trnovo je bilo v lasti barona Volfganga Antona Oberburga. Glej: Smole, str. 568, 480, 503.
343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
star{i. To, kar zbode v o~i, je, da se tako kot mati ni podpisala le h~i ampak tudi dva odrasla
sinova. Ali to pomeni, da je bila vloga matere Marije Ane Lazarini, rojene v baronski dru‘ini,
v odnosu do otrok toliko pomembnej{a od o~etove, da je prevladala ob ravnanju, ki je bilo
hkrati dru‘insko in usmerjeno izven dru‘ine? Odgovora na to vpra{anje za zdaj ne morem
dati. Sodim pa, da je vpra{anja te vrste treba postaviti in iskati odgovore nanje v razpr{enih in
nekoherentnih podatkih o vsakdanjih rutinah, saj usmerjajo pozornost od iskanja potrditev o
tem, da je ta ali oni plemi~ znal slovensko, in navdu{enja ob vsakem najdenem dokazu, k
temeljnim histori~no antropolo{kim temam, kakor so socializacija, osebna in kolektivna iden-
tifikacija, reprezentacija in samoreprezentacija, vedenje, tudi jezikovno, v dolo~enih social-
nih ambientih in okoli{~inah in k podobnim temam. V okvir takih vpra{anj velja postaviti
tudi podpise barona Androcke, pl. Franchija, pl. Garzonija, pl. Codellija in pl. Raaba.108 Pri
Giovanniju Giorgiu De Raabu opazimo isto zna~ilnost kot pri Lazarinijih: ~lani iste dru‘ine
uporabljajo v enaki situaciji razli~ne jezike. Medtem ko je Giovanni Giorgio februarja 1759
v Brezovici napisal oporoko v italijan{~ini, jo je njegov brat Franc Xaver aprila 1758 v Ljub-
ljani spisal v nem{~ini. V oporokah oba zapu{~ata tretjemu bratu. Prvi »al carissimo frattelo
Carlo De Raab tutti I miei vestimenti«109, drugi pa »meinem lieben bruder Carl von Raab
1000 fl.«110
S u m m a r y
From Lesce to Ljubljana in French: Linguistic Customs of the Nobility of Carniola in the First
Half of the 18th Century
Marko [tuhec
The paper explores the use of mother tongue and foreign languages among the elite of Carniola in
the first half of the 18th century. The author stresses the fact that linguistic usage is more than just the
meaning of written, read, or spoken words. The use of language in a social interaction or in a broader
context namely does not reflect only political and nationalistic tendencies of the speaker but also im-
plies social and cultural connotations. During an interaction, which takes place in diverse social circu-
mstances and contains a number of presumptions, implications, interpretations, and undertones, the
speaker and the addressee always bring in their own social and cultural capital, emotions, and inten-
tions. Language usage and customs, especially the use of certain words, sentences, or longer texts is
therefore a distinctive social and cultural indicator.
The paper examines language use in written texts, in spoken language, and in reading habits. An
analysis of legacy inventories shows that in that period more than one half of the books in the libraries
of the nobility were still written in Latin. This is probably due to the fact that many of them were books
on theological questions and on law, and that a number of their owners were in legal profession. A little
less than one third of the books were written in German, less than ten percent in Italian, almost six
percent in French, and a mere tenth of a percent in Slovene. However, an analysis of languages repre-
sented in these books shows a somewhat different picture. All libraries contained books in German,
sixty percent of them had Latin books, one half had books written in Italian, a third had books in
French, and five percent of them contained books in Slovene. It is hardly surprising that German was
the leading language of books read by the nobility of Carniola; just as often it was used in correspon-
dence. Compared to the situation in the 17th century, the significant increase of books written in French,
the leading language in Europe of that time, indicates that Carniola was starting to open up to the world.
108 Glej zgoraj op. 89.
109 AS, Test. III lit. R {t. 60.
110 AS, Test. III lit. R {t. 59.
344 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Since from the viewpoint of important social, cultural, scientific, political, and economic processes
Kranjska, like a number of other Slovene and neighboring lands, was a relatively unimportant country,
it eagerly received and filtered, though in its own specific way, cultural and other innovations from
abroad.
Social and cultural impact of French was equally visible in correspondence. Letter abounded in
French expressions and sentences, and French words were used to denote certain objects in legacy
inventories such as, for instance, chaise percée or tire bouchon. Some aristocrats chose to write entire
letters in this language. Especially interesting for this author were Gallicized names of addressees on
envelopes, which had clear social implications. By addressing a letter with A Monsieur Jean Benjamin
le baron d’Erberg à Labac and sending it from Lesce to Ljubljana the purpose of the sender was clearly
more than finding the person to whom the letter had been addressed; his letter indicated that the addres-
see was a man of the world, and that the sender was well aware of that. As far as the use of Slovene is
concerned, the author agrees with other scholars that usually the nobility could speak Slovene or at least
its local variants. What is more, it needs to be mentioned that Slovene, along with German, was the
language of reference with which Anton von Breckerfeld measured the linguistic dexterity of his father,
Johann Sigmund, in Latin, Italian, and French. Yet the nobility of Carniola used Slovene mostly to
transmit everyday, trivial messages and possibly to express regressive psychological conditions.
The paper concludes with a study of linguistic codes and their variability within noble families. An
analysis of signatures on a marriage contract from 1741, written in Italian, shows the multilayered
character and flexibility of language use of concrete people in a concrete period of time and place, and
with a clearly defined social status. The groom’s relatives, the Oberburgs, signed the contract with the
Italian variant of their names. The bride’s family, the Lazarinis, chose both possibilities: together with
some other relatives, the bride’s father wrote his name in the Italian variant while the bride, her mother,
her two brothers, and some other family members preferred to write their signatures in German form.
While it is true that these signatures cannot provide a reliable answer about the identification of adult
children with their parents, the dynamics of their relations and the general language use within this
family, such questions need to be asked. Their answers, which can be found in fragmented, incoherent
data on everyday routines, draw attention to basic cultural-historical, sociohistoric, and historical-an-
thropological themes such as socialization, personal and collective identification, representation and
self-representation, and behavior in different social milieus and circumstances.