Tit, my a1 MS&f Of t. m w fniif por omsi of a. b. GLAS NARODA list slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Ths ltrgeit lloradu Id Um United States. evsry day axoep and legal Holidays. T 75,000 Karier r> ALSTON: M7« GORTLANDT. Entered u Second Class Mattar, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., nadet the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 232. STIf. 232. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 2, 1920. — SOBOTA 2. OKTOBRA, 1920. VOLUME XXVIIL — LETNIK AAV11L BOUŠEVIKOM JEZA ČELA SLABA PRESTI SEVERNA BOLJ&EVIŠKA FRONTA JE BAJE ČISTO UNIČENA. POLJAKI SO ZAVZELI B ARAN O VI ČE — ČETE GENERALA WRANOLA SO ZASEDLE ČARKOV — BOUfiEVIKI PRIZNAVAJO IZGUBE UDE. vi ta v; Varšava, Poljak«. 30. »»eptewibra. — Boljševiki no i»i 1 i na poljski severni fronti popolnoma poraženi. Ker m* armada boji popolnega 0b-k<»4jenja, *f umik« v velikem neredu proti severu. Poljaki so beže-< im napre<*t«iio za petami. Ponx ila * fronte pravijo, d« so se vojaki neke ru>.ke divizije vdali na milost in nem.lost Poljakom, zatem ko so pomorili vse svoje eastnike. Poveljnik tretje boljše viške armade je baje samega sebe ustrelil. (Vte iz Pw/iiNiija m> zavzele važno železniško križi see Karano- .Jtt/no od Pripeta o se morali Rusi umakniti preko Sltiža. Poljska kl«\a)erija ki prodira z veliko naglico v Vol i ni ji, je »*l« Novograd-Yolin»k. Poljaki niso lwje več kot trideset milj oddaljeni oil lit vinskega glavnega mesta Vilne. London, Anglija, 1. oktobra. — V današnji brezžični brzojavki pruiiiivajo boljševiki, da so izgubili mesto" Lido v provinci Vilna. V ju/nem delu Rusije se vroči boji nadaljujejo. Paris, Franeija. 1. oktobra. — Soglasno z uradnimi poročili o bojih v južui Rusiji, s« čete generala Wrangls uničile v okoliei Aleksandrovska moč*n oddelek ruskih vojakov. Več kot desettisoč boljševikov je bilo vjetih. Carigrad, Turčiji, :10. septembra. — Gencr.l W ran pel je zavzel važno rusko mesto I lai kov v južni Rusiji. Posledica tega bo najbrže, da bodo izgubili boljševiški vojaki ves stik s sovejtnimi četami v o-kolici Nikolaj^vska. VRigi so sc sestali poljski in pogojem ne zaupa, ruski delegati na nevtralnih tleh I Pripraviti pa se mora tudi na Položaj s»- j«- zelo »spremenil iz- nalogo rekonstrukcije dežele, ki /a . asa. ko so se prvi." sestali x postala bankerotna vsled vojne, Min*ku. da pričnejo h pogajanji. v kateri divjajo nalezljive bole-Med tetn časom ko poljske čete \t- znx jn kjer vladata največja be-v o je v a le številne zmage nad rde- (\H in pomanjkanje. Mir je očitani aratadani ter prisilile sovjet-j vidno v dosegu Poljakov, če niso sk.' Čete, da >o se umaknile na svo-i postali popolnoma brez. mere v jo lastno ozemlje Vlada v Moskvi 8Vojih zahtevah t?r slepi napram je Hprejela v svojih mirovnih „jih najboljšim interesom, predlogih ton, ki je bolj prikor-jen tako, da bo lahko pomiril Poljake. /Ca obe deželi je mir absolutno potreben. V. bližanjem zime ne morejo niti Rusi. niti Poljaki nadaljevati s sovražnostmi razven z Carigrad. Turčija. 1. oktobra. — gotovim izgledom na neznosna parkov. važno mesto južne Rusi-r-pljenja ter skrajno izčrpanje jt. ki 1(,ži myj seVerno od obeh strani. e-Dublin, Irska, 1. okloba. —! Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — ina Cementoma na temelju novega sistema, ki obstaja zaenkrat šele Arthur tiriffith. ustanovitelj Sinn Department mestne policije v Ber- v tpor,J'- Fein organizacije, je dvignil ob- linu, ko.jega naloga je pojasniti tp1n P«'i j«1 opaziti še vedno nemire, ki vsebujejo mož- dolžbo, da predstavljajo takozva- umore, je znan radi svoje zmožno- n°st nenadnih izbruhov. Napetost je prav poseono velika v Turitiu, ne povračilne odredlnfna Irskem a l-t 1J111» temu izjavljajo načel- kJer s0 delavci, naščuvani od ekstremistov, zop-t dvignili rdečo za-lobio premišljeno politiko vlade, "'ki tega urada, so preobloženi stavo nad številnimi mdustrijalimi napravami, iz katerih so se že 'vi obstaja v tem, da se slednja 7. delom in da ne morejo držati umaknili v pričetku tekočega tedna. Ti delavci zahtevajo plačilo za »oslužuje prvokacijskih agentov, koraka z dogodki. V enem samem delo, katero so izvršiii tekom dobe okupacije, d očim izjavljajo delo-ki ustvarjajo zaplctljaje, kojil. dnevu, namreč predvčerajšnem, dajalci, da se hotiejo držati dogovori, ki je bil sklenjen namen je spraviti irske voditelje je bilo zavrženih v Berlinu pet' Voditelji delavske konfederacije v Milanu oksojajo na strog na-- ječo ali v smrt. (Jriffith je d vi-, umorov. Lepo 26-letno igralko čin maksimaliste in anarhiste, ki so ščuvali delavce k nadaljnim iz-gnil to obdolžitev v daljši izjavi. Emo Klein so našli mrtvo v spal- gredom ter preprečili, da bi bili delavci d-ležni prednosti ki so bilo ki je bila naslovljena na angleške. mc» nekega odličnega penz.jonata. p0sledi(.a mirne l1ra^iave. Tudi naurave Pirell-ija so bile pozorišče i meriš k o in evropske častnikarje. Tekom noci jo je zadavil njen T a„ua„;;„ :„ t„ .. , - .. .... 1 , . . T , 1 - , , , i- , i • •• precejšnje agitacije m te napra\e je sedaj zasedla pohciia. da nre- Limenck, Irska, 1. oktobra. — spremljevalec, neki Lkrajinec, po _ , . 4 1 J"1 Kuska sovjetuka vlada je le rrdkokedaj dajala povod, . . . . . . . . ajnik za Irsko je izdal svarilo pro-'ji kot žepni tat po poklicu. Z de-1, 1 reb^.C1. V'Jctn; ^ Postavlja središče vinorodnega ti katerimkoli osvetnim odredbam narjem, katerega je prislužil na krajai V b,,ZID1 .K,lma' ^ st^Jah na karab.nerje tekom demons.rain naj bi bile prvoUeije še tako tako lahek način je kupoval Po- «',J<\k' sf> Je vrs,!a P™** pobiranju davka na vino. Tekom konflikta velike. To svarilo je bilo izdano moznv, ki je star šele 22 let. svoji Je wb,i 0 -j šk< slave : lierwtnd. predsednik Berw-ind pre- Imogarske družbe v 1'hiladelphiji. Določen je meja Poljske ob čr- TukHj ho osta| Več časa ter se pota!.. v katere je pr.volila tudi Ru-'sVct0Va, s francosko vlado glede •ija, je vse, kar sme Poljska ^-'premogovnega vprašanja, htevati po pravici. Popolnoma ji mora zadostovati, da zavaruje svo- Najbrže bo obveljal načrt, da je ozemlje ter ohrani svojo neod-jbodo Združene države poslale te-visnost. Kazen njenega položaja kom prihodnjih dvanajstih mesc-je, da mora živeti Ntran ob stran'eev Italiji in Franciji približno 6 ■ sosedom, kateremu pod nobenim ali 8 milijonov ton premoga. slučaju pripravljeni služiti krivi- Poinocnv-ja pri žepnih tatvinah, ci za boren košček kruha.) Vr-.a v vsakem slučaju je bil oproščen, hovni tajnik je govoril o prvo- kajti ječe so tako prenapoljene,' konferenci med Lloyd Georgeom mati reke starim isktiienhn in premožnim tvrdkami kako bo pa mali« reisknienim zavetnikom mogoče ispolniti svoje aeotemeljene obljs be, je veliko vpraianje Naie denarne poAiljetve se zadnji čas po novi svesi to na nov način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zane* Ijivo izplačujejo. Včeraj smo ra«onali sa potiljatve ingaalovanakik kron to aU Pečih eenaht 300 kron......$ 3.00 1000 kron......$ 9.50 400 kron......$ 4.00 5000 kron......$ 47.00 500 kron...... 9 5.00 10000 kron......$ 94.00 Vrednost denarju eedaj ni stalna, menja sa večkrat neprtfa kovano; is tega razloga na: ni mogoče podati natančne eene vna prej. Mi računano po ceni istega dne, ko mam poslani denar doap« jr reke. mtr nam ja podati najbolj po Domestic Money Order, ali po tmk Bank Draft Tvrrfka Frank Saksar, 1 . ■■ t .1« a a mu i ® CWIaedl It, Maw York, M. T, v;ta nja svetinj, se poslužujejo vse ob-j nakita, katerega je podaril Ijubi- Wachita, Kansas 1 oktobra — !lasti' ki hočeJ° Pobiti za«e sle- ei in med tem tudi dragocen prho je governerja Coxa tekom ne>° 1Judi' ki RO v vsakcm stan" PoIicija jc ^°-osto zasaC'ila krga nagovora v Newton eden i/, med poslušalcev vprašal, zakaj je \etiral predsednik "Wilson od kon-presa sprejeto prohibicijsko postavo. jc slednji odgovoril: — Predsednik Wilson je navedel za to svoje lastne vzroke. Moj prijatelj Wilson pa ni demokratič-i i predsedniški kandidat. Cox je kandidat v tekočem letu. (joverner Cox je izjavil nadalje, j da bo v zadevi prohibicijskega vprašanja vedno glasoval za sušo vspričo razmer kot obstajajo, prav kot njegov republikanski nasprotnik, senator Ilarding. Rekel je nadalje, da je senator Ilarding v preteklosti 32-krJt plasoval za mokroto. za sušo pa le dvakrat. Mrs. Edith Kerinit Roosevelt, od ova prejšnjega predsednika Združenih držav, jc izročila včeraj javnosti od nje same podpisano pismeno izjavo na javnost, v kateri se zavzema za izvolitev sc-retorja Hardinga za predsednika Združenih držav ter governerja ( oolidge-a iz Mass. za podpredsednika. Mrs. Roosevelt izjavlja, da bo le potom izvolitve teh dveh mož mogoče ohraniti amerikanizem tekom naslednje administracije, katerega je deželi nujno treba. — Senator Harding bo imel v državi,New Vorku večino najmanj MOO.OOO glasov, — je izjavil Char-lr* Hilles, član republikanskega narodnega komiteja. — Prav tako je resnično, da bo zmagal v Maryland in v Virginiji, — je nadaljeval. — Še nikdar ni bil noben predsedniški kandidat deležen ta 1 o številnih ovacij kot on. GABJEV. London, Anglija, 1. oktobra. — Stavka angleških premogarjev je , bila zopet odgodena in sicer po TER VISLIC. Ottawa, Canada, 1. oktobra. — ^Irs Marv Anna Iloiide Gagnon. žnikom ter omenil, da so bili sto za navadne žepne tatove. Sedaj pa in trije orožniki umorjeni in da bo policija vendar našla prostor je blo 170 ranjenih Kjub temu pa(zanj. se baje ne sme trpeti nikakih- xr i , Kako nevarno ie it. zvečer v osvetnih odredb. rr.- , - , r» i- Tiergarten. največji park Berlina, Belfast, Irska, 1. oktobra. —!ki se nahaia sredi mesta, je raz-Xeki policijski oddelek je bil vče-(, lln0 iz teh uraorov ter še na-raj v bližini Tubbercurrv, v okra- daijniht katerih policija dosedaj ju Shgo. iz zasede napaden od Sc ni izvcdela. V boljših krogih, večje skupine oboroženih eivili- pospbVio med inteligenco, je čustvo. Neki okrajni inšpektor je bil ti vedno številnejše pritožbe nad ustreljen m dva nadaljna orožni- razmerami, ki prevladujejo in ka sta bila težko ranjena. poživlja se vlado, naj stori vse, Dosedaj še nepotrjena poročila kar je v njeni moči, da napravi pravijo, da so orožniki iz osvete konec neznosnim razmeram, ka-požgali več hiš. jterih pa seveda ne bo mogoče pre- London, Anglija, 1. oktobra. — je izboljšati, dokler ne pride živ-Lord-župan MacSwiney iz Corka Ijenje naroda zopet v prav. tir. je pričel danes petdeseti dan svoje Splošno se glasi, da je podtvja-stradalne stavke in lotila se ga nost ena najbolj usodepolnih poje nenadna slabost, ki je povzroči sledic vojne, la zdravnikom velike skrbi. Po napadu slabosti je nekaj časa mir- mogarskih baronov. |t;l> nc bo nsmrčena. kot je bilo iz- Če se ne bodo mogli poravnati, Prva določeno temveč bo morala bo izbruhnila stavka najbrže še ostali <"as svojega življenja preži- tekom tega meseca. NEMŠKA ARMADA ŠTEJE SEDAJ 150,000 MOŽ. Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Nemška armada šteje sedaj stopet-deset tisoč mož. Nemške čete bo izpraznile petdeset kilometrov ozemlje ob Renu. SMRTNA KOSA. veti v ječi. Rila je spoznana urno-i a po prvem redu. Zdravniki so predložili kabinetu izvide, na podlagi katerih je razvidno, da bi usmrčenje matere ogrožalo življenje dvojčkov. Mrs. Gagnon je bila spoznana krivim, da je na posebno okrut način u-morila svojo pastorko. no spal. NAJVIJE ODLIKOVANJE. lis Islandu, Fred A. Wallis. je iz-Washington, D. C., 11. oktobra.'javil, da prihaja sedaj semkaj do-Franeoski general Marie Favolle sti ljudi, ki so služili v vojni, prav je danes izročil generalu Persh- posebno iz Italije, v namenu, da ingu najvišje francosko vojaško najdejo dela v premogarskih okra-odlikovanje, lakozvano "medaille' jih West Virginije in Pennsylva-militaire',. jnije. Med temi jih je dosti takih, General Pershing se je za od-,ki so že pred vojno delali v rovih, likovanje primerno zahvalil. Vsa znamenja kažejo, da se z ve- seljem pozdravlja priseljevanje močnih ljudi, ki so pripravljeni opravljati najtežja dela. Osobje na Ellis ^slanda bo vsled vedno naraščajočega prišel jeva* nja povečano ter je prostih tam petnajst mest za stenografe. Dne 27. septemibra ob osmih zjutraj je nmrla soproga nrednika "Ameriške Domovine", Mrs. Kon-stance Pire. Razen soproga zapušča dva otroka, dve sestri in enega brata v Ameriki ter dva brata .v starem kraju. Bolna je bila dve leti. Bila je dobra žena svojemu .. ....... možu in skrbna mati svojim otro- Nov priseljenski komisar na Jbl- PRISELJEVANJE PREJŠNIH VOJAKOV. CUNARD PROGA PARNIK "PANNONIA" odphije dna 30. oktobra. Cena do Trsta in Dn- . ........... $125-00 pošljite $3. x naprej Tovarišu Mr. Pircu, ki bo le s težavo prenesel ta grozni udarec, izrekamo svoje iskreno so žal je. NEMČIJA SE NE BO PRIDRUŽILA LIGI NARODOV. Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Nemčija nima prilika, da bi si iz vojevala pot v sedanjo Ligo narodov, ker divjajo boji skoraj ob celi njeni meji. In ?e se ji bo enkrat' nudila prilika za pristop, bo DENARNE POftlUATVE T ISTRO, NA GORIŠKO JM NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po reli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po osemlju,.ki je sasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali sa pošilja-tve italjanskih lir po sledečih eenah; 50 lir 100 lir 300 tir 500 lir 1000 lir $ 2.80 | 5.00 $14.40 $23.00 $46.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna-prej. M3 računamo po coni istega dna, ko nam poalani denar dospe t roko. Je poslati najbolj po | k'.W I L/kV L,, zahtevala v organizaciji nekatere Domestic Postal Money Order. aH izpremembe.. ■----- f »sa pa Now Tock Bank Draft Tvrdka Frank Saksef, CTiAS KA1CTMC 2. OKT. 1MB L 1 "GLAS NAHODA" TtLOVKM I AM DAILY1 M« PUBLI8HIVO COMPACT ^ C« HrvmttMl LOUII »KNEDIK. Nm Vark city. N. V. ta Now Y«rti u aa po« lata. mm M A II O D A OLAI N A f« O O A ki Cortlandt M. V. Compers za Coxa. zrnih predmetov. Istega leta so bile edino Amerika, Japonska, Kitajska in Indija podvržene sicer ne občemu, pač pa parcijalno generalnemu tarif u. Kako je prišlo do odpovedi trgovskih pogodb francoske države? Pisatelj pravi, da >c to pričakovali vsi poznavatelji framozne-ira narodnega go*poda->tva. ker so industrijske in trgovske organizirane zveze zahtevale, da naj se prekinejo mednarodne obveznosti, ker tvorijo zapreke novim pogodbam, ki bi odgovarjale novemu pogojnemu položaju, (ilaviii razlogi no navedeni v ti knjigi, pred vsem omenjena klavzula najvišjih pogodbenih ugodnosti, ki je postala generalna, a viada hoče, da se ji to zaznamovanje odvzame; potem je treba revidirati ustanove o brodarstvu, tuji trgovini in trgovskih potnikih; na koncu je bilo potrebno ukiniti neke posebne takse v konveneipah s Špansko. Rumunijo in Japonsko, ki je istotako kazila edinstvo in harmonijo carinskih tarifov. Klavzula najvišjih pogodbenih ugodnosti se nahaja prvič v francosko-turški pogodbi od 6. mesidora X. leta, a iz te pogodbe je prešla v vse pogodbe 19. stoletja. Po splošni definiciji pomeni ta pogodba storjeno obrezo dveh držav, da priznata druga drugi vse najugodnejše železniške, poštne in trgovske tarife in odredbe, ki veljajo za katerokoli lru«ro državo. Amerikanci poznajo tako klavzulo le v omejenem smislu, ker razumejo to klavzulo na ta način, da more pogobenik take posebne, kaki drugi državi dovoljene ugodnosti zahtevati samo tedaj, če so priznane brez protiusluge. Po evropskem razumevanju ti- klavzule dobi drava, ki pristopi k ti klavzuli že avtomatično pravico, da se poslužuje vseh novih pravic, ki jih je sopogodbenik priznal kaki tretji državi. Kot primer za to je frankfurtski mir, v katerem je Nemčija Francoski oktroirala to klavzulo. Ko je Francoska priznala švicarski strojni industriji neke trrifne pripuste, je Nemčija po omenjeni klavzuli uporabila pravice za se in ravno ta klavzula je bila ze Nemčijo nepovoljna. Ker vlada na Francoskem mnenja, da bi bilo treba diferencirati blago sovražnih, nevtralni!) in prijateljskih držav, je bilo treba odpraviti generalno klavzulo najvišjih pogodbenih ugodnosti. Pogodln* glede naseljevanja tujcev so zelo častne starosti in so bi.e vedno vpoštevane a so se vendar pristudile, ker je pač nastala moda, da je treba prekiniti vse kar je bilo predvojno; tabula rasa je V-»e je <-«kalo, ktko bo obrnil svoj plašč predsednik največje organizacije A Merica'i Federation of Lahor. I)olsr<> dolgo čas.i jc trajalo, temeljitega premisleka je bilo treba, in »Jedlijič je obrnil (Jompers >voj plašč *>o vetru: — Samuel Gomper* »e je izjavil za Coxa. Stališče (iouipervi bi ne smelo nikogar presenetiti. Vsi bi pa bili presenečeni, če bi *c obrnil »proti C'oxu. Ctompers sicer ni bil nikdar v oficijelni zvezi z washingtonsko \lndo. Kavno nasprotno, njegova dolžnost bi bila zavzeti napram vladi nasprotno »tališče. Kot je vsem znano, «e pa tudi to ni zgodilo. Tckoui zadnjega leta je hii liompcrs podoben kakemu kabinet-j postalo njih geslo, i c in u članu Pa ne -.4:110 to. liolj je li/.iil pete in bil je bolj ubogljivi Ententna gospodarska konferenca iz :eta 1916 je poslala pro-kt'i h..tti ikcii j >1. i i:, t katerega kruh je odvi-.cu od milosti lijego-jgram po katerem naj bi se sklepale bodoče trgovske pogodbe. Ta ga i'fa oziroma o*l \jenai< »tovernerji nja. — Takoj er» izjavil vega naprednega duha te je to rekliica. j »•vetu boljšega moža l'ot jc veuiberskih volitvah. Veliki večini ameriške javnosti je pa bolj pogodu zavzeti se za Hardinga ter ga podpirati in sicer zastran njegovih nazadnjaških idej. Njegove nazadnjaške ideje pa obstoje v tem, da hoče imeti administracijo, ki bi poslovala soglasno z zvezno ustavo, administracijo, ki bi bila v po|M)Incm nasprotju z individualno avtokratično \ \lado k.it» rc je že vsakdo med nami v sedanjih časih do sita sit. je. Nepojmiljiva je pogodba ententina. da se njene države obvezujejo uvesti trirazredni carinski tarif: ena kolona je obramoena, druga prijateljska, a tretja zavezniška. Francoska bo oklepala relativno kratkovojne trgovske pogodbe. Ne vemo. če bo uporabljala individualno urejene takso ali mini-iitiio|n.v hi umevno, d.i ni za Gonipersa na malni tarif. Vlada ima projekte, po katerem obstoje v resnici tri ko-lavno propadel pri no- j Ione; v prvi je minimalni tarif, v drugi srednje pozicije za države. ki ne kažejo dovolj dobičkanosnih izgledov; v tretji pa je generalni tarif za države, ki ne dajejo Francoski nobenih protiuslug. Slovenske novice« Peter Zgaga Včitelj je pridigoval v šyli: — Ljubi otroci, vi morate z odprtimi očmi noditi po svetu. Vse morate videti in če česa ne razumete morate vprašati. Le na ta način si boste pridobili znanje in boste vredni člani človeške družbe. — Te besede si je vtisnil malček v sjromin in zvedavo hodil po cestah. V nekem jarku je videl pet delavcev, ki so vrtali debelo cev. Ni mu šlo v glavo, zakaj je ta cev. Pa stopi k prvemu in vpraša : — Kaj pa delate ? — O nič, — odvrne hudomuš-rež — sol 11Č110 uro navijamo. — A tako — je odvrnil malček le*- ves zadovoljen odšel. - * * Pa še eno o naših najmlajših: — Deček, ki je bil v drugem ali tretjem razredu, je eital časopis. Šlo je za strašen zločin: mlado mater, ki je j>o porodu vrgla otroka v stranišče. Nad poročilom se je blestel napis: Otrok najden v stranišču. Solarček odkima z glavo ter reče po dolgem premisleku: — Tako malih otrek bi pa ne smeli puščati samih na toilet. * * * Kmalo se bo vršilo zborovanje I.ige narodov. I11 ko se bo vršilo zborovanje, bodo morala biti zaprta vsa vrata in vsa okna. Kajti če bi bilo zborovanje pri odprtih oknih, bi zborovalci vsled silnega vojnega hruma, ki vlada po svetu, ne razumeli niti besede. * » ' Prevažalei mleka zahtevajo deset dolarjev »ia dan. Končno je vendar napočil čas. dr je treba vpoštevati duševno delo. # * • — Proti Moskvi! Tako je nekoč kričal Napoleon, sedaj pa kriče francoski radikal ci. Da, Moskva je bila vedno uso-cepolna za Francijo. 3ttg0slmnui5ha Ustanovljena L 1898 KatnL SU&turta Inkorponrana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. BOTAHlMK« lift LOU 18 BALANT. ATWP% L«*JB, OL PI8HHUL BKOQGH, 1 iBiilaranHi wftali] n OOBTZLLO. Balida, OoU, LOU- CM. 70S, GRAH EX, §48 V. 8* PlttfltraigH, U. Ofeto BLABOOKIK, LBONABD mr. »!■■■■ »■ • JOHN BUPNIK. B. m, F«z H Pa. JOHH PLAUTfc Jr, 4X1 ft* Avl* JOHN MOVX&N. m Minnesota. MATT. POOOBMIA X W. Chicago, - - I BUDOU PERDAN, 8029 Avenoe, Cleveland. Ohio. FRANK SKBABEjSo, MM Wa 8t-, Denver, Colo. GB£GOR HRttftfiAB. «01 m M illt Johnstown, Pa. Jednotlno giaallo? "CILiB FABODX* Carinska orijentacija Francije. Težko sc jc vživeti v nazore današnjih dni. ker stoje velikem kontrastu z načinom mišljenja pred 1. 1914 in ker gotovo oneniojro-č nje jo \>ak ^porfiun med narodi. Svetovna vojna je ustvarila nove faktorje in kakor niti Evropa ne bo več vrnil 1 in politično in fro-s|M>«larsko stanje iz leta 1 4. taki*ed hišo 18f»27 St. Clair Avenue. Zlomilo 11111 je nogo ter so ga prepeljali v bolnišnica. V petek 24. sept. ob pol eni uri popoldne je umrl Louis Prelogar, podomaee Jožman, stanujoč na m» timi> t doltfol. tnim. I nltiviranjem pridobljeno mednaroedaj garantiranih predpisov v postopanju in varstvu ino/emcev v ijudoviadi. I*«»miri nas pa pri in tem neka dobra knjitra. ki jc izšla nedavno in ki jc Itila br«-z «>iinmjc in^ptrirana od francoskega trgovskega ministrstva; ta knjiga dokazuje, da optimizem pdede nove obnovitve trgo\>k«h in fros|H>daiškili zvez v l>oč:očnosti ni urez podlage. "Essai Mir la iK>liti< Francoska niti za sistem svol»odue trgovine niti se ne bo ogradila s kitajskim zidom vi>oke carine. Colbert je inaugirm! carinski pro-tekcijonizcm na Francoskem iu ta »istem se je obdržal do leta I860 Skrb za industrijo je izzvala razne bodisi prohibitivne mere. bodisi samo male carinske davke. Kontinentalna zapora je iinela velik vpliv na francosko <>atiiiO, ker so ta sistem, ki je bil spočetka samo bojno orožje, upostavili za časa j»o/.nejših režimov, ko so popuščali raznim iuterescutom iz krogov veliW^«ra kapitala in indusirlje. Resnica je, da jc revolucija iz leta 1 S4t> zelo pobijala nazore svobodne trgovine, ki so prihajal, preko kanala in je šele liberalno cesarstvo izvedlo glaftovito reformo iz leta 1S60. in sicer proti volji protekci-jonističnega parlamenta. Ta reforma ni bila dolgotrajna, ker je že p<» frankfartskem mirti )>ostala nepopularna. Današnji francoski carinski sistem temelji na reakciji iz leta 1892. Pri volitvah za parlament leta 1889 se je delala v največji meri za to, da zaščitijo poljedelstvo in industrijo. V ta namen je ustanovljen minimalni tarif, izpod katerega se ni f-melo določati carinskih postavk, pri tem pa trgovske popodbe nisi bile sklenjene za določen čas, ampak si je Francoska pridržala pravico, da sme vedno enostavno menjati carinske postavke. Vse te pogodbe, ki so bile akle-njene na temelju tega principa iz leta 1892 vsebujejo institucijo minimalnega tarifa s klavzulo najvišjih pogodbenih ugodnosti. Pole* tega minimalnega tarifa obstoji tudi generalni tarif, kt ga uporabljajo v trgovini z državami, ki niso sklale trgovskih pogodb. Zakon od leta 1892 predpisuje, da \elja minimalni tarif za one države, ki dopuičajo tudi u stvari franeoske konveneije iste polajšave. Tako je postala država svobodne trgovine iz leta-I860, država saičitnih carin in to radi tuje konkurence. Ta istina ni bila pretira- te i? F' m mi ***** 7 odsWUwv vrednosti uvo- rosti 55 let. Bolehal je zadnjih 8 mesecev. Pokojni je bil doma iz vasi Temenica. £t. Vid pri Zati-čini. V Ameriki je bival '.VI let. Tukaj zapušča soprogo in omože-mi hčer Mrs. Bradač. Bil je član društva Slovenija in društva Novi Dom št. 7 SL>Z., ki sta mu pri-lprispevalo celo svoto, drugi liiti- Nova slovenska šola v Nevbur-gu bo prav kmalu dodelana in bo kras okolici. Sedaj ne bo treba otrokom zmrzovati v šoli in tudi ne sedeti v slabo razsvitljenih sobah. Menda se bo tudi lažje učiti 111 bo raje šlo v glavo. Pohvalno predvsem pa je, da se večina faranov pridno zanima za to podjetje, tako da so od novega leta nabrali že približno 7000 dolarjev za zidavo, poleg navadnih stroškov. Družine dajo vsaka ]>o $25, poleg drugih prispevkov, samci pa po $10. Veliko jih je Neki avtomobil jc ravno prišel s kf ruznega polja in voznik je imel lira- v Par storže v Ravno v istem času pa se je pripeljal drugi avtomobil, v katerem je sedel neki farmer. Prvi avtomobilist je bil v zadregi ter vprašal: — Koliko ? — E11 dolar, — je rekel farmer. — Potem ko je spravil dolar v žep, je rek^l zamišljeno; — Res, lepo keruzno polje. Rad bi vedel, če-gavo je. jo, da uredijo do konca leta. Koncem leta bo Izdano tiskano natančno poročilo, da bo očitno vse, kar je kdo storil. DOPISI. redili pogreb 27. sept. na pokopa-šče sv. Pavla. N. p. v 111.1 V nedeljo 26. sept. zvečer so neki zlikovci napadli rojaka John Žiberta na Saranac Road ter mu vzeli uro. Drugega se jim ni posrečilo mu vzeti, ker je bil že blizu svojega doma. Napadal i i so poznani. Štorklja je ob Iskala družino Badley, Kansas Josipa Žuliča na vzhodni 158. ce- Dne 25. septembra se je izvršil sti t*r pustila krepkega sinčka. roparski napad pri belem duevu Slovenci v Newburgu niso izje- ob pol 10. uri dopoldne v South ma smrtni kosi. Umrli sta Mary Radley. Kansas. Omenjenega dne Novak in Mary Zajec, obe že pri-! je bil plačilni dan za tukajšnje letni. Tukaj zapuščata več od-rastlih tfrok. Smrt je posegla zopet v družino Stenrberger na Warner Road in odnesla 4 mesece «ta-resra otroka. Ravno tako žaluje premogarje. Dotični roparji, po številu 6, so zasledovali klerka od tiirarda pa do South Radley, ker dotični klerk je iuiel okrog 18.000 dolarjev, da bi izplačal premogar- tudi družina Ignacij Praznik za .je Mayer Coal Company. novorojenčkom. Nekaj poročil o newburskih porokah. V pondeljek 20. sept. sta nastopila pot zakonskega stanu Jos. Fort una in Mary Puvelj. Oba *ta jako dobro pozuana v tukajšnjih krogih mladine, oba veselega značaja in priljubljen^-Kjer sta bila t« dva,' tam je bilo življenja in zabave dosti. V sredo 22. sept. pa je stopil drug par pred oltar, da sklene trajno vez. Ta dan sta še ojunaeila John Pavčic in France* Kastelic. Pav-cie je že dolgo vrsto let tukaj ter se vedno pokazal kot dober in posten mož. Delal je rad. in ker ni fKMMfKJtrebnem. zapravljal, je. 90-, jJ -j, Ravno ko je hotel klerk stopiti v svojo pisarno z denarjem, ga je eden tolovajev pobil na tla s puško. tako da je izgubil zavest. Po brali so ves denar, kolikor ga je imel pripravljenega za izplačilo. Roparji so zavozili s svojim avtomobilom ravno pred pisarno v jarek, tako da jim ni bilo mogoče hitro odkuriti, nakar so pa kar od klerka avtomobil vzeli ter se (»dpeljali ž njim. Ko so prevozili kakih 7 milj, so s klerkovim avtomobilom zopet v jarek za vozili in tam pustili. Ko so tukajšnji kon stabler j i in šerif s svojim moštvom dobili obvestilo, so takoj obkrožili cdo kvadratno - miljo,' V svetovni vojni jc padlo 31,000 ameriških vojakov. To je strašna številka, kaj ne! Cele knjige so bile napisane o tej številki, in na podlajri te šte-v'!ke je zraslo v Združenih državah par tis h; miljonarjev iz tal. Na podlagi te številke in z njeno pomočjo. * * • Vojaki so padli — čast njihovemu s pom i rtu, in prokletstvo o- nim, ki so jih poslali v smrt. * ♦ * Toita. to je bil le malenkosten kapitalistični trik. Kako je bilo pa v Ameriki v onem času, ko so se ivi dili ameriški vojaki v Franciji. Na bojišču ameriške industrije je obležalo v onem času 105.000 riožkih, žensk in otrok. Požrle so jih tovarne in premogovniki. Ta življenja pa niso bila žrtvo-\(»na brez haska, ta kri ni bila pi»Jita zastonj. Iz nje bo vzklilo seme nebeške cvetlice, kateri se pravi prostost. i OHM 80u£a, IBy, Mfniwsots 4WTHONT MOTZ, M41 At 80. Chicago, IlL tVAlf VA&OGA, fl2f Natrona Alley, Pttttfrargh, Pa. ▼ss stvari tikajoče m nradntb aadev kakor tndl denarna poMIister l Sun«U;. s und lfoltd*yn at »w York N. Y. Tut OotolxT 1, 1K-0. State of New York - County of New York. Before rne a Notary I ul»U<- in and fur the State and County afor«-saiJ. |xr-sonally appear«**! I.udwi«? I'rf-r>«dik, who liarint, l>^cn dulj-* wurorn. a< < opdinic to I«* cfeposes and say« that he ia the Businesr Manager of the Ghis Naroda, and that the following is.to the b^^t of his knowledge and belief, a true statement of th« ownership, management (and If a daily paper, the circulation) etc. of the aforesaid publication for the dat® shown in the al>ove caption, required b\ the Act of August 84. 1912. embodied in section 443. Postal Laws and Regulations, printed on the reverse, side of this form, to wit: 1. That the names and addresses of th® publisher.editor, managing editor, and business mar.agera are: Publisher. Slovenlc Publishing Company. «2 Cortlandt Street, New York, N. T Editor. Janez TerCek. $2 Cortlandt Street. New York. N. Y. Managing Kditor. Jane* Ter^k. «-r,rt!an'lr Street. N«-w V..rk. N. Vj Business Manager. Ludwig Benedilc, 82 CorUandt Street. New York. N. Y. 2. That the vwnera are: (Give names and addresses of Individual owners, or,, if corporation, give its name and names and addresses of atockholdera owning OC holding 1 per cent or more of the total amount of atock) Slovenic Publishing Company. 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. Stockholder: Frank Sakser, 82 Cortlandt Street. New York. N. J. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other securiti- holder* owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or othe* securities are: C! there are none, so at&te ) NONE - 4 That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders. and other security holders. If any contain not only the Lat of s took hold era and security holders aa they appear upon the books of the company, but also, ^ ca^es where the stockholder or wruriiy holder appeaJ-n ur>o*» the hooks cf lh« company aa trustee or in any other fiduciary relation, tl.e name of the person o* corporation for whom such trustee ia acting, is given; also that the said two P«™"« graph« contain xt.ije.nei.ta embracing nffiant s full k?. Ludwig Benedlk. Bualneaa Manager« Sworn to and *t:t»*cribed before me thla 1st day of October /8€al) Anton Borgnr, Notary Public tHj commission expire* March tQ, ft Pismo iz domovine. Ljubljana, 1. sept. 1290. povedan. Vezane knjijre se mora Dr»«n: visoko zacariniti — luksus. Elek Tvoje pi-mo z velikim ve- tn<-iia žarnica v stanovanju — let- »eljem prečrtal. Zelo ^rm se čudil, i o davka toliko in toliko dinarjev, da mi toliko i ;:sa n btl srni v ker t *em sklepal, da moraš imeti, \«jh»j*f »vka, v čemur me je zlasti vtr-^j^j nu _ tlo še to. i«t- j reča ^ pa ni bila vedno ugodna. New Vorku je dodal nostfh nezadovoljni ter hoteli i dobi- dalje ki »lavni otok Coeos Sledeč svojemu razbojniškemu In-1 °aitA- kot enkrat sta bila Gis- a*a. ko ho španski morski Štinktu je pomoril stražnike ter s,er m nie?ova žena prisiljena sa- otljadral na Coeos otok. kjer jej truditi velike čolne, s kate- ne zlata in dragocenih kamcnov. zakopal novi zaklad. Peruvijci pa rimi *ta v Punta Arenas živet«, tega ne uvidijo. Min. pred-j V neki mirni hm na fy^ Avc# pa ujt.u .-•« i - . 3= i . .. - - _ • i- -asopi.-a moramo! PRKKTJC. Diamondville, Wyo. I Jaz spodaj pt»rlpi>ana prvklit'eiuj vse, kar je bilo pisano v pismu; 10. septembra za Joim BroviehaJ ke * je bila sama lay.. Helena (mrnifc. Opomba: Omenjana oseba je priznala dejstvo v pri«"-«» treh. da j.- mogla preklical. < »risrinal jc' j ostal pri pisarju tcjia. za kate-' - rctra jamčim. po>t ovali jem i -John Brovich. 117. I>iain<»iidv Lil*-. \Vyo-< 2-4—10) tu I »i eputaciji: £>aj u-( v \ew Vorku je biio euti naenkrat da izvabijo skrivnost j .trne nasinv. \ e- -Hljl)ik lahko po strani * zasluži. (pok eksplozije. Par trenutkov po-1 Njemu pa se je posrečilo pobee- -.-tiaj uredil JaMni ko pozneje napadalo. zneje pa je kričanje neke ženske niti v pragozd. ! — l>iIi tol»ko poštenjaki,* _ vam j mora lično za- b tlll z poštenjaki, predramilo nekega možkega. kil Leta pozneje se je pojavil v ki me vznemirjali, — je rekel . . " """ -!ai /astonj. temveč r,.k, | lu „j miNiij !ak0t ^L je uahajal v sosedni sobL Sle- Halifaxu. Nova Skocija, kjer se stari mož* ~ temveč lopovi. Za- Ka'1 hl . v' "v-J ftrrstavil.1 dii je kričanju in udri v sobo. Pri- je neznan:! z nekim Kea t inborn ideP inl P°W<*P» P<> ^ prjar.-l- ■ I.ANK k«>N< AN it »kaz m oporo. kjtr avi. me prav tako birt zdravja J«- vt»e 'p"* nvmm zmeraj - ^ za|M«miiim< Ijudj iliki pr. Pil »vem šji r kov i« Mir«*'-it i z Be rila j ;om tiewtih dni je o si jru poznal. •o; etlan lUliif. SmUJ <#m bolehati. 2rMtr M ^B, kaj j., lir. >»-daj »cm i«* t^Jnov. lm«l sem daii*"* «*m zop**t ■r dobil T\..jr pi ^ mi bo |»ojavila ile/t-n : sedaj gra-lža. in ravno uaj-lajlnilj mrjo. l*r! i, da je na $rriži dent : m drug iniiiister še pristavil.T dii je kričanju in udri v sobo. Prt- je seznanil z nekim Keating-om. nrfn U jati jako lepo ne-(jel je žensko, koje obleka je go-j Nekega večera je bil Thompson"'" 1,ia .asopi kar naj - r . U aim >• štrajk' priborili najmanj»-ga -mi roj | toliko d okla« L tla ■m P o iuj»*sti. Se«iaj liode pa malo. ker drasrioja vsled ii'o*lr* in fdlotne politike naših v Sadnih mož retlno narašča. Moka rti. ne n pr. pr»-ko 14 K 1 kg. Tka jt; bila nje-•ro žena. Bil j*- j sam. oropwtn tovarišee. ki je delila z njim skozi 25 let njegove sanje in skrivnosti o zakopanem zakladu, njegovo go-vemerstvo in njegovo str«»go nad-/••rovanje slikovitega tropičnega otoka, ki nahaja v bližini obali na dan skrivnost, katero je varo- '*ePrav srao vedeli za mesto, val toliko časa. Povedal je svojo BaI' sruo ^ na> kateri teh skrivnost ter pokazal zemljevid }*u*h z^li"t,l Pri ter p.^tre- * - - — - - - 1,1 iz zasciif. lil Dokler sem bit jaz smo največji reveži. Carinski u-vKtent južne /.*•- |-4itiMiki služijo ogromno direktno . ki se je hotel »ovo udovo. Te-' bil mrtev Toliko .lah h, ki eni s« m se o«rronise po strani . Zato so pa tudi sami Srbi. Izmeti (loto- uradnikov te vrste v Ljubljani samo 2 Slovenca in še ta dva nojih zdravstvenih <_r,,sta sedaj. .Jedini sloj, za kate-n'so najboljše., A še skrl»i vb da več nepo očetov-m glede drugih raz-'sko M.Veda v naši "demokra- ;i ha! stemati« fniii že. JP tični" državi — vojaštvo. Tu je uroslaviji sm<» pa res bjla railjka Avstrija in Nemčija, > '. Nimaš pojpia. ka- kj sT;l tudi negovali oficirje, še k inizuje in inteligen-|pT.ava mačeha. Pomisli, sedaj so mo uničuje. Tudi v upeaili plače feldvebelnom na ta Tako žalostnih časov,'nji^in da doj>i navaden feldvebel i hi me duševno tako morili, ui-Viesečno 2600 K čiste plače. Poem doživel tudi m^l vojno, ni-'J(p t(ipa j or)ipko, menažo, sta- kat< I1 Srhi nas Ihh>cjo ^stematieno rovanje itd. In ta človek je lahko iti n h ono višino kulture, na '.,naifabet, kajti vedeti mbraš, da >.< nahajajo »»ami in zato jn,amo v srbski armadi tudi čast-,ko sredstvo dobro. Jnjk(l Ljubljani je bil celo en •m jih bode v oči pošte- slotnik) kj ne znajo ne pisati ne ' VN «1 v « uradništvo. Menim, ne bo dol-|f:tati A jaz kot človek s študija .. ko bomo morali obesiti vse vse ^ velikansko odgovornostjo in a kol Kajti "po strani" prihlu-'k; Muijm že toliko Časa. kolikor ;ti si jaz ne bom nikoli znal, ker f>m hi 1 celo življenje p<»šten ter zahtevajo še. da moram biti čedno oblečen. Iz t car a šele lahko vidiš da z.i s »•tla i sc im z delom, kar I so n. pr. uradnikom o volilno pravico, ka-'iitoznajo: zločincem, — državnim uradtii-a jo pa i m h jo zopet lahko svoje liimparijc d i a«* po drugi strani . In tako pre svinjari-idi M' po drusri strani krade, poljufa, veri-a ter se masti pri ko-oške lačnepa in raztr-stva. Vsi ti. ki vpij»*jo ;«> tak feldvebel star. imam mesečno dva tisoč kron za vse vkup in A tlrui ne k ljud niti imel i hski no v on i no pravn-t», aa k,ko M> pfH\[ oficirjem!!! Ti na-pripoznajo: zločincem.]ravnost ne v:*do. kaj naj z denarjem! In uradniška para, ki ima 7. no in otrok«*, strada v pravem pomenu besede ter hodi razcapana c krog. Grozno je to vse, a še hujše nas taka. Uvedli bodo pri nas srbsko l-atrmatiko, glasom katere ima država pravico upokojiti ali odpustiti uradnika brez vzroka, ako se ji zdi to potrebno, ln ravno tako . . si pa pridržaje pravico ga pokli-a vpijejo. Kajti pO jrati na£aj v službo tudi na nižje ti ljudje, ki w>|m^to >ko w ne mlzovet kj?ubi vse pravice ter pokojnino za vse-bj Na ta način sc hoče država iz-nebiti pokojnin V Belpradu vidLš ! v uradih ljudi, ki so bili pod prej-tši jo vlado namestniki ministrov, danes so pisači. Ko pride druga i vlada, postanejo mogoče zopet mino pri koritih. |tihtnjKi Svetniki. A takega življe- i- 'a jaz ne bom prenesel. Vse bo *ploh od politike odvisno. Vsak tlako jim Klr.1(jnik bo moral dati pismeno izjavo, kateri stranki pripada. Ako pade stranka, pade tudi on — odpuščen. Grozno! Takega nismo bili vt*jeni in jaz se tudi ne bom navadil. Tako sem Ti pojasnil o svojih razmerah; mogoče sem Te dolgočasil, a pomisliti moraš, kako mi je pri srcu, ko vidim, kaj me čaka za ves moj trud, mojo poštenost in pridnost. Ko bi bil postal navaden cestni pometač, bi zaslužil danes več. Ni ga poklica, o katerem ne b; najmlajši delavec zaslužil več n« go uradnik z zlatim krogelcom fin ne samo to. ne gre se mi za de nar, temveč za eksistenco. Kajti »lavija in Jugoslavija. d ditelji" ter "pretipali v vsaki drugi i to kar so bili. A as poverjeniki, na-strov, narodni za ki so si preje ko-ij kruh kot pijači.] kakor satnr o si milijone a, na tiro, >ake in 41 a, ljudje, v Pariz ali kam sevt-da na držav-»krbe" za blagor) katerim bi preje zaupal psa, ako bi pa bil ii. In tako gre naša mize-prej. Srbi pobijajo našo s stereotipima; "Ovo je , ne valja ništa" ter širijo korupcijo in revaciQO. Ministri si pplnijo lepe; kot upravniki, svetniki bank, dajejo k tem priyilegi-je, da smejo odirati in izseiavati ljudstvo. In -ta ta način pada naš denar, diference služijo oficijelni falotje. Ako zmanjka državnim Magajnam d narja. kar je večkrat, S. kar upelje kak 100 ali 200-od kot žena. Bila je moj t" ;iš. Ostala je z menoj na ntr.ku . č je čakala tam sama. Kad »bila v jaderniei ter sem r. . naravnati jadra, je bil ona pri krmilu. Naučil sem jo streljati in skupaj sva odbijala napade. Bila je družabnica vseh mojih načrtov. Delila je moje tajnosti glede zakladov. Kopala sva skupaj. Lahko je delala celi dan kot vsak možki. Sedaj pa je šla in zdi se mi, da sem kot vrak na pesku brega. Cocos otok je majhen vulkanski otok, ki leži tristo milj od obali Costa Rice ter petsto milj od za-padnega konca Panamaskega prekopa. To je edini otok v južnem Pacifiku med San Francisco in Valparaiso, ki ima na razpolago svežo sladko vodo. Površina otoka znaša dvajset do 22 kvadratnih milj in otok se dviga do višine 22 sto črevljev. Gosto je obrasel ter ima številne hribe in doline ter dve pristanišči, ki nudijo zavetišča ladijam. Povest pravi — iti treba je le poslušati Gissler-ja, da ste uverjeni o tem, — da je v duplinah, katere so že »lavno zasuli potresi, skritih do $60,000,000 v zlatu in dragocenostih, katere so skrili tam morski roparji v prvi prvi polovici preteklega stoletja. Pedro Bonito je bil portugalski plemenitaš, ki je postal morski ropar. Potikal se je po zapadnem Pacifiku nekako krog leta 1812 ter plenil vse. kar mu je prišlo pod roko. Navalil je tudi na Mehiko. Glasi se. tla je nagromadil večje bogastvo kot katerikoli drugi morski razbojnik v zgodovini. Brez dvoma je tudi on čul o Cocos otoku kot skrivališču zakladov drugih morskih roparjev, kajti na viški svoje karijere je šel tjakaj s »vojo tolpo, zakopal svoj plen, označil prostor ter se podal na nadaljna pustolovstva. Njegovo potovanje pa je bilo kratko. Ko je hotela ujeti neka španska bpj-na ladija, se je ustrelil in vsi nje-govi tovariši so bili usmrčeni Z| izjemo enega, Bug Thompsona. Leta 1838, tekom vojne med Peru in Chile, so se ^prebivalci Peru bali inv^zi,ie ter izgube vseh svojih dragocenosti. Od Lime pa do Callao so spravili skupaj cele skladovnice križev, podob, zlata, dragulj, eele tone zakladov, katere so naložili na neko angleško jadernico, "Mary Dear", ki se je , * idraginja je neznosna. Trgovci na- totni povmek kakega davka, /e- ... . . .. * . ..... - vijajo cene kakor se jun zdi, nihče so sedaj poviaali cez noet ^ . — .. . t> j i . _ , * \nr nastopi proti temu. Povedal 100 odstotkov. Te dni sem imel j » ___, . ... . M „ ^ v sv, ujatrek vei tja in naaaj. Kam to pride ? \ enz zn oprav oaeWi. Thompson umrl na skrivnosten'tam "ikJo kopati na xno- način. ,-»« Keating je odšel nato z nekim n^™*' Kiti vedno možem, pa imenu Bogue. da naj- Iain ,n °h lak,h P^Hkah so nam de zaklad. Glavi se. da se je vrnil s Coeos otoka z velikim boga-' atvom ter s povestjo, da je pade! ? Bojrue t »-kom potovanja pr-W stul,ral uov<> ključe ter jih pri-krova. Keating je umrl leta 18*3 mf*rjal s s,ar,m m.iterijalom. Vse a se glasi, da je pred smrtjo za- Z°Vvrii'e- kl ^ širile po svetu upal svojo skrivnost nekemu člo-1 zaklada so bile l»rrd 1M v Thoina - fcsul. da žavi M., nj^ir iz vasi t.rič pri Vrhu. '•'ti jf ••«» isil tukaj •u. \V. V a.. p.-*esu —in naiiaja nekie v »Ir- Uho trpeče. Kaon frat Ia mlad* drkltte trpe aa llhan od bo«Ci n i »¥c>rt » .pola. Taka hntarai *• poaavatii k »žejo poteča bo-Safin v krilu, na ttnat, v !«djib aU tvods.ta dala Inbubs. wfkntMa gUtefcrla, rmttta u Llsdocta ■ injanju poteieao. evera's Regulator tSmuf EemUtcr'» i« pri. vi lat, zdrv-tilo u odxtrujraje :<-h baie^u ta popravo attniaxt, t»>*1 luttr.li tr;<« ima* ia To : !r.nln ]* tj;«* xnac. > ia nt«.»&' b»j(o let z aaJbo'> faa Biccbua. I> t, -- p pr; tu-. -a iakar. _ t«:.-* i r,-. J.i djbd« i- Cc"SfT«,«^ . Lcc. w u Ssdnfca. 1 •' iTaua. uaJuv K-r -žara: J*" P3 azii. pokradli in razbili vse. Sv..je skrivnosti n!s«-m še nikdar n-htn^mu zaupal. Vedno sem ca le .\! \V Pl^e. li X Ki W. F. S EVFR* CO. t L» A R kAPiDS. iO«VA Rad "bi izveil'-l za ni t,; rata 4. »11 NA I.MN« I1AR _ i r*Hin« !> M? tajit v >*jri Kraj. ■-i ra- L de; on ne U-r«- i > la> Nai • p jr-.r««. Ve ii^Viu »a 2 4 1* trledc seveda nt-ut«*meljene. Ko je prišla iz Anglije ekspe-dicija Earl Fitzwilliama. sem bil ravno na tem. da se pogajam z veku. Ekspedicija tza ekspedicijo je bila vprizorjena. da se najde skrite zaklade. Nekatere ekspediciie so dospele na otok, druge pa sol njim' Kden moJih mož odšel se vrnile predno so videle skalna- na drug0 stran otoka' da mu Pri" to obal. Šele v preteklem mesecu!nese nekaj b&uan' kaJti je nadaljna skupina Araerikancev dala izraza namenu, da odpotuje na Cocos otok. Soglasno z Gissler-jem se bo tudi ta ekspedicija izjalovila kot so se vrnile še vse druge z izjemo one Keatinga. Prejšni governer je namreč mnenja, da ve edinole on, kje so skriti zakladi in da je njegova vednost posledica 32 let skrbnega študija in več kot dvajsetih let dejanskega bivanja na otoku. Ko so se vračali možki in ženske z njih brezuspešnih ekspedi-cij, so pripovedali o tem čudnem otoku, ki je neobljuden z izjemo velikepa governerja in njegove jc SIP KORBAR. na Bon Air. t 'on.-maugh. Pa.J naj • mi nemudoma zglasiJ Dobi! s,mu iz stare domovine Lo, \V. •har, V,- x 72>. Rit-h- POTREBUJE SE ladije so bil? zasidrane na drugi strani. Se v isti noči pa so odplu-' le. Strašna nesreča se je namreč' prinetila. Položili so dinamit, ki je odtrgal kos skale in to je imelo za posledico plaz, ki je poškodoval številne člane ekspedicije. Gray-ova ekspedicija iz Anglije je bila lepa, a ni ničesar dosegla. Mr. Gray in njegova žena sta bila zelo obzirna. Prišla sta na kopno ter obedovala z nami. Pozneje sta nas sprejela na njih gradu v bližini Cambridge v Angliji. — Po preteku nekaj časa smo prišli do prepričanja,-da ne bomo sodnijvke listine, katere ima on .'JO do r>t» drvarjev za delati drva. podpisati, predno so veljavne Plača *2.7f> in $3.00 od klaftre. ph^le posestva, kojega sem jaz Drva se delajo zn Charcoal Iron od njega kupil. Torej kupna Company of America. Za pojas-pogodba ni veljavna prej, da jo nila se obrnite na: Louis Marce-on ixnlpise. Prosim ga torej, da lan. Box IS. Shingleton, Mich, se mi takoj javi. da mu pošljem] (30-9—2-10) te listine v podpis. — Frank--- Breznikar. 24 Main St.. Cone-J ma ugh, Pa. (2-;">—10) U Ozdravi kilo kot sem jo jaz v stanu dvigniti zakladov. Na oto- »J** v w vy » ! -i v _ _ , 4 žene. Mirno je stražil otok ter, 11 8era nascl zIatnike ln črepinje vedno pripovedoval ljudem, da so pOS°f Vedel sem- da Je zaklad njih prizadevanja obsojena na iz- tam m da v stanu dvigniti jalovljenje. Bil je dobro poznan ,ko bo Pr,sel eas in ko bomo ob celi obali. Včasih je prišel v na razPolag° dosti pomoči. ______ New York ali London. Njegov!/a ™krat^Pa »i bilo mogoče na- J^'J^ ime je bilo le redkokedaj čuti v P?.^1 n,< esar- Dostl z^mlje sem njie mu je bii divjih povesti o doživljajih na Co- Jzclstil na otoku ter Pridelal na cos otoku. j enem samem akru tisoč funtov to- baka. Moja žena mi je delala Nmodke. Nasadil sem tudi 1400 gumijevih dreves ter 20,000 kavnih grmov. Sklenil smo razviti naravne zaklade otoke, a prišla jc vojna vmes. Moj brat je šel na otok leta 1916. Takrat ni bilo na otoku nikogar ter tudi sedaj ni nikogar, v kolikor je znano meni. Hotel sem se vrniti tjakaj v septembru s svojo ženo, — a se-j daj? — Tobak je edina stvar, ki' me šc drži pri življenju. Kot star vrak sem, ležeč na plitvem bregu. 8taf kapitan Je osdravir svojo lactn k{lo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustite se operirati ali pa bodete umrli." Njegovo zdravilo ln knjiga se polije zastonj. Kapitan Colli nprs j« vozil po morji mnogo let. SlednJiC Je dobil dvojno kil In ni moral samo ostati na suhem, temveč Je moral biti več let v posteijl. zdravnika ca zdravnikom ln Pa ni Imel uspeha. Sled-bilo rečeno, da se m^ra pod vreči nevarni operaciji, ali pa mora u mreti. Napravil ni ne tega. ne onega, temveč se Je sam ozdravil. iiijii mc vozi je nadalje, pač cene svUajo ter dobe te utroake nazaj, a aavadnl re^el T Teran se po mnenju naših ministrov sploh ni trel^a voeiti. Kajti pri na« je vaaka kul-tnfpa potreb* lukaua. Krtač i ca za hm - knkor je preje veljalo življenje eel dtto v najboljši gostilni. In mi si it«, moremo pomagati. Za čez-ure ne dobi« nič, vsak nradnik je suženj države. Zidar računa 30 K za uio in ne sme in oče delati čez 8 rem. Za mene ni določenega časa in zato dobim dnevno 66 K Veš. saj Ti ne bi popisoval tako na dolgo vsega, a takih malenkosti ne bereš v časopisih, v katerih se ptre le večje umazano perilo. Pisal sem Ti samo o svoji ose bi Mogoče Te bode to le nekoliko zt-nimalo. saj druge važnejše r§či izveš iz časopisov. Zato Ti ne bo-dem nadaljnega ražpravljal, ker *£}. ne vem ničesar povedati, kar bi Te interesiralo. Zadnjič sem bil v Belgradu. Delt ma se mi je dopadto; je prav in-teresantno. Toda draginja!! Mogoče se bom še odločil iti službovat tja, saj je vseeno, kje poginem. Končati moram. Saj Te je mo-jjoče dolgočasilo moje pisanje, toda saj ves kako je: sedaj sva o-st&la sama na svetu, in komu naj it izgovorim t ur, jaz moram delati, mo-' Najiskttsejai j?ot&ftvi Skozi vsa ta leta je zbiral Gis-sler ključe, ki so kazali pravi položaj zaklada na otoku. Govoril je z Mrs. Keating. Od nekega prijatelja Keatinga je kupil za $700 neki migljaj. Potem ko je iskal mesece in mesece, je našel ključ, katerega so ljudje zaman iskali slavno "pšico v skalipreko katere je zraslo drevo. Posekal je drevo ter obrnil skalo, da bi nikdo ne vedel. Ž;,*ljenska povest Avgusta Gis-slerja je ona trdne odločnosti in ustrajnosti. Dosti jih je, ki domnevajo, da bega za fantomi, a GLs-sler ni nikak bedak. Zaklad na Cocos otoku je bil vse navladujoči faktor v njegovem življenju, to je vse. Ko se je podal Gissler na mor je še predno je bil star dvajset let, je bil drzen ter pripravljen za vsako pustolovstvo. Na svoji pni ladiji se je seznanil z nekim starim portugalskim mornarjem, ki mu je pripovedoval o otoku La Palma, kjer so baje skriti zakladi ter mu pokazal tudi natanen obris otoka ter položaj zaklada. To je podžgalo domišljijo mladiča. Pozneje se je Gissler seznanil na Havaju z nekim človekom, ki mu je pripovedoval o nekem starcu, živečem na otoku. Ta starec je baje vedel za skrivnost zaklada roparja Bonita. Od tega moža je dobil zemljevid Cocos otoka. Kdo pa je bil ta stari človek f Gissler tega noče povedati. Mogoče je bil morski ropar, a to je stranska stvar. Po njegovih mislih je bil Cocoa otok La PTJalma, o katerem je čul od starega Portugalca. Gissler in njegov tovariš so nato najela neko ladijo ter odplula na otok. Kopala sta. a zaman. Prisi Ijena sta bila zapustiti otok, t njih vera v zaklad ni bila omajana. Šestkrat se je vrnil Gissler na otok, pedno se je za stalno naselil tam Leta 1889 je postavil prvo hišo, kar jih je ked^j stalo tta otoku. Dvignil je zastavo republike Costa Riea. Leta 1894 je bila polovica otoka pripisana nje t m* MHt 1£?7 jo t>4 masmi go- Prenočevalka tatica. V neki noči je prenočevalo ne-\o lOletno dekle, Francka ji je ime, kako se piše. se ne ve, pri posestniku Štefanu Ves na Rodici. Ponoči je pa dekle izginilo, ž njo pa tudi različna ženska obleka, lastnina Marije in Ane Ves, v vrednosti približno 5500 kron. Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Pen Are. Pittsbarfk, Pa. Dr. Koler Je naj- ivnik. M»t ▼ Plttsbarrfcu. kt Ima tt-lsta* prakso t sdravlje nJu rl adravl a ----1» Je Erlich. Ce Imate čfce po Men r grla. t epe rte nja ima, MeCftae ▼ koatdk i MIHs t« Mleti v&m bom krt. Ne tekajte, ker te k* te. t—eoB erldtte la Jaz popet pot i Ml Hytfroeale all * *•- "Molje In iene, nI treba se rezati In ne potrebujete masa". Kapitan Coltlngs je proučil sam svoj« telo in slednjič J a iznašel način, po katerem je postal zdrav, močan in srečen človek. Vsakdo se more posiužitl tega načina, ki, čisto pri pro« t. lahek. zanesljiv I brez stroškov. Vsakdo s kilo bi mora Imeti Collingaovo knjigo, ki mu pove. ka ko se more ozdraviU. kako se more vsak ko posluiiti načina v vaojem stanovanj brez kake telave. Knjiga in zdravila se pofiljejo ZASTONJ. Vse se pošlje vsake mu, kdor Izpolni dolenji kupon, katere za izpolni ln od pošlji takoj. Vabim Vas, | da greste z menoj ogledat si kraj =i E farmarske pridelke in naša zem- ii = ljšča \ I'inetown, North Carolina. || i Jaz potujem iz Chicago v sobo- 3 j to večer, 9. oktobra in ostanem f E nekaj časa na zemljišču, da |i ž rojakom osebno razkažem okolico. | ! farmarske pridelke in naša zem- | | ljišca. Kogar veseli, naj mi takoj | l piše za nadaljna pojasnila o teli || | zemljiščih, kjer raste najboljše | | vrste tobak, bombaž, koruza, vob- |j = če vsi farmarski pridelki, kakor |j J tudi vinska trta. fige. razno sad- |j | je in vrtna zelenjava. I A. H. SKI BIC & COMPANY J I Roont 79, Metropolitan fflock, | Chicago. III. | ............................ IIIIHIIliMHMIlM^ :i»»:iiiinuin;mn»i| 'MP0RT1RANE BRINJEVE JA600E . Najboljše vrste Vreča 130 funtov $13.— •f K naročilu priložite Money Order. MATH. PEZ&nt Box 773, City nail Sta. New York, N. Y. ttmrmiim ..............iiinmiu«*? Suho Grozdje tmportirano Is rtareg* kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebna cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO il 6S Cherry Street New York, K. 7. KUPON ZA KNJIGO O KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO. Capt. W. A. Collingrs (Inc.) Box 94 E. Watertown. N. T. Prosim pošljite ml Vaše BREZPLAČNO zdravilo proti kil; ter knjl-go brez kake obveznosti od moje stranL IniO •••••eeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeesee Naslov ............................ ZAKAJ TRPETI ? Revmatične, nevralgične in bolečine v mifticah so hitro odpravljene s primerno u]K>rabo PAIN-EXPELLERJA & T v o rri i ft k a znamka reg. v pat. ur "Mx. dr. tilejte, tla dobite pristnega—nlaviiega žo več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO trorniško znamko. DOCTOR LORENZ OREČI ZDRAVNIK \ tIH BOLEZNI \ .. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. ^^ Moja atroka je zdravljenje akutnih ir kroničnih bolezni Jaz aan< že zdravim nad 23 let ter imam akuinje v vseh boleznih in ke^ ■nam ilovmAo, zato vaa morem popolnoma razumeti in spozna ti vaio belezen, da vas ozdravim in vrnem mod in zdravje. Sko» zi 23 let sem pridobil posebno skulnjo pri ozdravljenju moški! bolezni. Zato ne morete popolnoma zanesti na mene, moja skrk pa je, da vaa popolnoma ozdravim. N« odlašajte, ampak pridit« čimprej«. Jas ozdravim zastrupil—»o krt, mexulje In I toe po teleeu. botozai v grlu. to-•edenje lee, UlitlM » keeteh, stare rzne, tivfine betom. eeieMoet, belsaaf « mehurju, todceS. jeerak m lelsiou, r—er-lee, revmatllyw. katar, date tile. ee: V eenOelJek. sredan in eettdk «e s. ure zjutraj ee k V tevfclh. «etrftkm ln eefeota* etf S. ure zjutraj Se I. jre zveBer. m nedeljah pm Je a. ure pIpeMne. PO POiTI NI ZDRAVIM. PRiDETE OSEBNO. NE POZABITB 1MB IM KABLOV. Dr. LORENZ <44 Fcm At«. Pittsburgh, pa aSravnlkt raMje tehneče, da «m/uuimj» Jaz amir hrvatske - 1 — - ■ GLAS NAHODA, 2. OKT. 1920 MajHjBHBflijKgM^ r 30 (Nadaljevanje.) v vašem uradu dogovoriti glede eele stvari. Ne, — je hitro dostavil, kot da se spomnil na neko stvar. — Kedaj se bom iznebil svoje neumnosti ? ISeveda spodaj, v njenem uradu. Flambeau se je brez razumevanja oziral vanj, vendar pa je sledil malemu duhovnika v prazne prostore Staneev-evih zdolaj, kjer se je duhovnik sredi predsobe spustil v udobno naslonjačo, iz katere je lahko opazoval stopnjiee. Ni nm bilo treba dolgo čakati, kajti v nekako -treh minutah so prišle tri postave po stopnjieah navzdol in ki so imele skupno le svojo slovesno resnost. Prva je bila Johana Staeev, sestra zamrle. Oči vidno je bila zgoraj v svetišču svečenika Apola. Drugi je bil svečenik Apola sam. ki je po končanih litanijah priplaval po stopnjieah navzdol kot nekaj veličastnega v svoji beli obleki it» dolgo brado. Tretji pa je bil Flambeau, temnega lica ter nekoliko nervozen. Miss Johana Staeev ki je bila temne polti in koje lasje so predčasno osiveli, je šla naravnost k svoji pisalni mizi ter uredila z izurjeno roko svoje papirje. Njene kretnje so lahko vsakega prepričale, da je duševno popolnoma zdrava. Če je bila Johana Sta cev zločin- OPOBUN. Tem potom opominjam vse one. ki mi dolgujejo že dolgo časa na hrani in nekateri v gotovini, da vsak poravna svoj dolg v najkrajšem easii, ker denar nujno potrebujem. V proti vnem slučaju bi bil primoran njih imena obelodaniti v easo-pisih. Frank Peternel, 1315 E. 49. St.. Cleveland, Ohio. — Vaše oči bodo o-lepele solnee, — je rekel Flambeau s priklonom, ki je lasten le lujezemeem. Veselilo ga je napraviti tej čudni, leseni lepotici poklon, ker jo je spravilo to nekoliko iz ravnotežja. Ko pa je šil po stopnjieah navzgor v svoje stanovanje, je rekel sanijlca, je bila v Vsakem slučaju zelo hladnokrvna zločinka. Oče Brown pri sebi: .jo je dolgo časa opazoval z njemu lastnim, Jnlinim ušm€*om in nato, — Torej jc vendar padla v roke onega zarotnika z zlatim oče- ne da bi obrnil svojih oči oil nje. se je obrnil na nekega drugega. SANTA L CAPSULES MID Y Ozdravi katar mehurja in odstrani vae v 24 urah. Vaaka pftria (MIDY Zastopniki "Glas Naroda' kateri bo pooblaHenl pobirati auo6-alno sa dnevnik "Glu Naroda". Vsak zastopnik izd« potrdilo ta stoto, katero Je prejel In jib rojakom prlpo raCtmo. Naročnina se "Glas Naroda1* Je: Za celo leto $6.00; za pol lete 13.00; ca Štiri mesece *2 00; mm Četrt leta $1*0- J ,J T' Varajte se ponaredb. som. — Čeprav je le malo vedel ter se še manj brigal za novo vero, je vendar čul o štrlenju v solnee. Kmalu je zapazil, da so duševne rezi med nadstropjem nad njim te? onim spodaj /elo tesne In da postajajo z vsakim dnem tesnejše. ("lovek, ki se j-* imenova" Kalona. je bil v resnici krasno bitje ter v telesnem oziru popolnoma vreden, tla je veliki duhoven Apola. Imel je skoro velikansko postavo Fiambeau-ja, a poleg tega lepšo zunanjost, obstoječo in zlato-rmene brade, velikih modrih oči ter levje grive, ki mu je plapolala od zadaj. Po postavi je bila to plavolasa beštija Nietzsche-ja, a njegova živalska lepota je bila olepšana in ublažena vsled razuma in duhovitosti. Če je bil že podoben enemu onih velikih saških kraljev, je bil obenem sličea onim med njimi, ki so bili tudi svetniki. Njegova postava nikakor ni spadala v London, čeprav je bil lastnik urada na Victoria cesti in čeprav je izgledalo oko, ki je viselo zunaj, kot reklama kakega optika. Vse te vsakdanjosti niso mogle izbrisati velikanskega učinkovanja, ki je izhajalo od njegovega telesa in njegovega razuma. Človek je čutil, da se nahaja v navzočnosti velikega moža. Celo v lahki platneni obleki, katero je nosil v svojem uradu, je bil mična in mogočna prikazen in oblečen v belo obleko ter kronan z zlatim obročem, kot je vsaki dan pozdravil solnee, je v resnici krasno izgledal tako, da je ljudem na cesti naenkrat zamrl smehljaj a ustnicah. Trikrat na dan je stopil ta novodobni oboževalec solnca na svoj majhni balkon ter čital svoje litanije, obrnjen proti Westminstru. To se je zgodilo zjutraj, ko je napočil dan, natančno opoldne in pri solnčnem zatonu. Ravno ko je bilo v stolpu parlamenta poldne, je videl oče Brown svečenika Apola, ki je stopil na bolkon. Flambeau je že dostikrat videl to pozdravljanje solnčnega boga ter stopil vsled tega v vtliko hišo, ne da bi pazil na to, če mu njegov prijatelj sledi. (Dalje prihodnjič.) Slovensko narečje na Koroškem. Sedaj, ko se bo v kratkem času odločila usoda slovenskih Korošcev, sedaj, ko gre za to, ali bo ta lepa zemlja, ki jo je takorekoč od druge nižje, pa vse skupaj tvorijo eno samo drevo in so zanje enako vredne. Vsi Slovenci na Koroškem, Sta- KRETANdE PJRNIKOV KEDAJ PREBLIŽNO OOPLUJKJO I NEW YORKA. FRANCE ARGENTINA OLYMPIC AQUITANIA LA TOURAINE LA LORRAINE NEW YORK ADRIATIC LAFAYETTE st. PAUL CANOPIC ROCHAMBEAU mauretania LA SAVOIE RE. d'lTALIA PANNONIA I PHILADELPHIA ! venska, ali pa se bo čez nekaj de- roda živi v Jugoslaviji, zato se aquitania ietletij izprenienila v trdo nem- morajo tudi koroški Slovenci panitiveka oral slovenski plug ter jerskem, Kranjskem. Primorskem jo rosil slovenski kmet in dela-,in Prekmurskem smo en narod, in vec s svojim potom. še ostala slo- ker največji del tega našega na- ško zemljo, — sedaj, ko naši na-[glasovanju odločiti edino le **" cretic pri za PREK. WILSON PESARO ki bo seveda ravnotako nemško- „ . . . . . i .i , * . „ avstrijska provincija ali dežela Brown' <,p,oma ,z zanr-inja *a ritual, deloma vsled močne- kakor Tirolska ali Solnograška in se poj-ausila. Mi pa hočemo živeti! «••» pojasnila« Or nit« m na tvrdko Dr. J. Kotnik. sprotniki uporabljajo vse mogoče'Jugoslavijo, kajti veja mora zvijače in laži. da bi slovenske|tam, kjer stoji drevo, drugače Korošce odvrnili od naše matere Slovenije, sedaj je treba opozoriti tudi na eno izmed teh velikih laži. s katerimi hočejo ujeti slovenske Korošce na nemški lim. Naši nasprotniki namreč trdijo, «'a koroška slovenščina ni prava slovenščina, da je nekaj posebnega, da koroških Slovencev Kranjci in drugi Slovenci ne razumejo in Korošci tudi njih ne, in iz tega sklepajo, da se morajo Korošci odtrgati od Kranjcev in ostalih IMPERATOR biti rsgina bi : 6 okt. — Havre 9 okt. — Tr«l 9 okt. — Cherbourg , 12 okt. — Cherbourg > 12 okt. — Havra 15 okt. — Mavra 16 okt. — Cherbourg 20 okt. — Cherbourg 23 okt. — H« I 23 okt. — Cherbourg 26. okt. — Genua 28 okt. — Havre 28 okt. — Cherbourg 30 okt. — Havre 30 okt. — Genoa 30. okt. — Trat 30 okt. — Cherbourg 2 nov. — Cherbourg S novembra — Trat • nov. — Genoa S. n«v. — Genua 11 nov. — Cherbourg 4 dec. — Genoa FRANK •S Cortlantft a a k a c a It. New York Pogubna moč je zlata! Mogočno je, pokorno nm je vse — zvestobe zanj ne moreš si kupiti! Josip Stritar. POZOR, GOZDARJI! Rad bi dobil enega driver-ja (voznika) za voziti drva. Delata se dva tripa na dan. Tudi bi rad Slovencev ter pridružiti Koroški, 2 ali 4 za delati drva. Plača $3.50 3 State Street NevTerk LLOYD SABAUDO Prihod n/j od plutje ta New Torka parnih na 2 vijaka RE D'lTALIA 30. okts*>ra ladajajo ae direktni v osni Metki do Slavnih meat v JaaoalavlIL Brezplačno vino potnikom t. ran Frank r Frank Lanrtcb \ VMIIIIIHIIIIIUIi!ll*lllMIIUIHIilllHIIIIBQt ga zanimanja za take norosti j kon oboževalca solnca, prav k> dišča. Kalon, prorok. je že stal nima rokama in njegov močni cesto. Molil je svoje solnčne liti so bile uprte v solnee. Dvomljiv zemlji, a prav posebno gotovo i. rdečim licem, ki je stal spoda V naslednjem je obs*ajala mog Brown ni mogel gled;.ti navzgoj Apola je lahko zrl celo v opold bstal na mestu ter se oziral na bal-bi obstal pred kolibo Kašperl glc-isrebrno-belih oblekah ter z dvignje-lis je bilo čuti prav dol na bučno je. Bil je že sredi litanij, z očmi, ki |je, če je videl kako drugo stvar na da ni videl majhnega duhovnika [med množico ter se oziral navzgor, največja razlika med obema. Oče ne da bi pomežikaval, a svečenik isko solnee, nc da bi trenil z očmi. — O, solnee, — je vzkliknil prorok, — o zvezda, prevelika, da bi bila pripuščena med zvezde! O vir, ki mirno tečeš po onem neizmernem. katero se imenuje prostor. O beli stvarnik vseh belih, ne-oslabljenih stvari, belih plamen, belili cvetk in belih vrhov! Oče ti, ki si bolj nedolžen kot s o tvoji najbolj nedolžni iu miroljubni otroci, pračistost, v koje.... Neko padanje in pokanje, slično obratnemu poletu rakete, j« bilo prekinjeno od ZHtegnjenih, ostrih krikov. Pet mož je planilo skozi hišna vrata iu trije možki ->o planili skozi vrata ven ter se nekaj časa gnetli drug proti drugemu. Občutek nekaj nepričakovanega in strašnega je napolnil ra trenutek poM>vico ceste z vsakovrstnimi govoricami, ki so bile tem slabše, ker ni nihče vedel, kaj se je ; !?Otiilo. Dve postavi pa sta ostali tudi po izbruhn^tega razburjenja na svojem mestu, namreč lepi svečenik Apola t»a balkonu in nelepi duhovnik Jv rista pod njim. Konečno pa ^e je prikazala pri glavnih vratih visoka postava in titanska moč Flambeau-ja je takoj obvladala majhno zbrano množico. Z močnim glasom, ki je zvenel kot rog, je ukazal nekomu, naj gre po zdravnika in Ko se je zopet obrnil nazaj proti vhodu, polnem ljudi, je smuknil za njim v hišo tudi oče Brown. Ko se je slednji pre-rinjal skozi množico, je še vedno lahko čul slavospeve svečenika, ki je klical svojega srečnega boga, prijatelja vrelcev in cvetk. Oče Brown je našel Flambeau-ja in šest nadaljnih ljudi krog ograjenega prostora, kjer je preje vspenjača počasi vozila gor in dol. Ni pa bila vspenjača. ki je prišla navzdol, temveč nekaj drugega, kar bi moralo priti z vspenjačo. Flambeau je videl pred seboj krvavo postavo ter razbito črepi-njo one lepe žen*keu ki je zanikala tragičnost. Niti za trenutek m» ni prišel niti najmanjši dvom, da je bila Pavlina Stacev in čeprav jt poslal po zdravnika je bil trdno uverjen o njeni smrti. Ni se mogel natančno spomniti, če mu je v resnici ugajala ali ne, kajti bilo je na nj?j preveč stvari, ki so lahko ugajale in drugih, ki niso mogle ugajati. Spomnil st je njenega,lepega obraza, njenega Mmotrenega govora z vso neposredno in skrivnostno živahnostjo, v kateri ravno leži vsa trpkost smrti. V enem trenutku, kot blisk iz vedrega neba, je padlo to lepo in ponosno telo sk.uri odprtino vspenja-če smrti v naročje. Ali je bil to samomor? Pri tako samozavestni optimist inji je bilo videti to izključeno. Ali je bil jo umor T Kdo pa naj bi bil v onih skoro neobljudenih prostorih, da umori človeka T S hri-pavim glasom je vsled tega vprašal, kje tiči oni Kalon. Neki glas, okoren, miren in polnodoneč, mu je zagotovil, da je »tal Kalon tekom zadnjih petnajst minut zunaj na balkonu, da časti svojega boga. Ko je Flambeau čul ts glas ter čutil roko očeta Browna, je obrnil svoje temno lice na stran ter vprašal oworno: — Če je bil torej ves ta čas tam zuuaj, kdo pa naj je potem to storil f — Lahko greva gor in ugotoviva, — je rekel oni drugi. _ Imamo še eele pol tire, predno se bo oglasila policija. Flambeau je pustil truplo lepe deklice v oskrbi zdravnika ter pohitel po fctopnjicsh navzgor v urad dekliee, katerega pa je našel praznega. Vsled tega je planil navzgor proti svojemu lastnemu. Komaj pa je vstopil, je obrnil svoj bledi obraz proti prijatelju ter — Njena sestra! Vse kaže, da je sls ven. Oče Brown j« primal. — Mogoče je tudi ona odšla navzgor k sol učnemu možu, — je - Ce bi bil jaz vi, bi to takoj ugotovil in potem se hočemo Nižja Avstrijska. Omenjene trditve naših nasprotnikov so popolnoma izmišljene in neresnične. Vsi Slovenci smo en narod, ki .spada skupaj; pa naj si živimo na Koroškem ali kjerkoli drugod po Sloveniji. Seveda so koroška narečje malo različna od ostalih slovenskih narečij. Radi tega pa še niso koroški Slovenci nemškega rodu ali 4>okolenja. čeprav živijo tostran Karavank. Vsak jezik na svetu ima po več narečij ali dialektov, kakor pravi grška (ne nemška) beseda. Le poglejte Nemce in videli boste, da ima ravno nemški jezik največ narečij in raznih j>odnarečij. Ko sem bil ujet na Ruskem in ležal ranjen v eni moskovskih bolnišnic. sem imel priliko opazovati, da se celo izobraženi Nemci —j oficirji — iz raznih nemških kra-j jev niso mogli dobro med seboj sporazumeti. Takih primerov je .še več. l>e vzemite Nemca iz La-j budske doline in severnega Nem-1 ca. pa hoftte videli, da se bosta le zijala in gledala, ker se ne bosta' mogla razumeti. Tudi KoČevar-j jev, ki se prištevajo med dobre Nemce, živ kr<*t ne more razumeti. Kar je omenjeno o Nemcih, velja tudi o Italjanih. Tudi v Italiji je več raznih narečij, a vendar so vsi Italjani en narod. Mi Slovenci pa se med seboj prav dobro razumemo in ne veliko težje razumemo tudi naše brate Hrvate in Srbe, s katerimi živimo skupaj v eni državi. Tudi Ruse in Poljake, ki so med vojno delali po naših slovenskih kmetijah. so naši ljudje v kratkem času prav dobro razumeli. In ravnotako se je godilo vsem onim Slovencem, ki so bili v času vojne ujeti. V par tednih so že dobro in razumljivo govorili po ruski. Na Koroškem imamo tri večja slovenska narečja ali dialekte Ziljsko narečje, ki je~eno najbolj starih slovenskih narečij in v katerem so najbrže spisani takozva-ni brižinski spomeniki, rožansko narečje, ki sega od Beljaka do Mohlič. in podjunsko narečje, ki ga govorijo po vseh krajih Pod-junske doline. Vsa ta narečja pa tvorijo koroško skupino slovenskih narečij in spadajo prav tako k slovenskemu jeziku kakor narečje. ki ga govore okoli Maribora. ali na Dolenjskem, ali v goriški okolici, in so ravno toliko vredna kakor vsi ostali slovenski dialekti. Kajti jezik je kakor drevo, od katerega gredo na vse strani veje in vejice, ene na sever, drUge na jod, ene stoje višje, od klaftre. Obrniti se je na: Joseph Jeselnik, R. D. No. 1, Bolivar, New York. (2-4—10) Rad bi izvedel za svojega prijatelja GEORGE TULtL. P*d dvemi leti se je nahajal v In-dianapolisu. Ind., sedaj pa mi je neznano, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake in rojakinje, a ko slučajno kdo ve o njem, da mi naznani njegov naslov, ali ga pa opozori na ta oglas, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Peter Purger, Box 157, Mingo Junction, Oluo. (2-4—10) Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gr-rosa) in Trst. ARGENTINA .... 9. oktobra 2. razred, $200 — 3, razred, 9129 In davka. PRES. WILSON .. 3. novembra Potom Itatkov, Izdanih za «m kraje v Jugoslaviji In Srbiji. Razkoine ugodnosti prvega, druga- ga In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS^ CO. Paseenger Department 4 West Street New Tstk Cunard Line "Aquitania" odpluje 12. oktobra v Hamburg in Gdansk preko Anglije Cena sa tretji rasred v Hamburg....................$125.00 Cena za tretji razred v Gdansk......................$135.00 in $5.00 vojnega davka. ^ Vprašajte pri najbližjem CUNARD agentu. šan Fraodste, Ori.1 Jacob LovHn. Denver, Co1*.: Frank Čkrabec. Pueblo, Ct&k* Peter Cull«. John G*rm, Janesh In A. Kochevar. Balida, Colo.: Loals Costello. Somerset, Cola.: Math. Kernel]. Indianapolis, In*.: Alois Rudman. 1 Clinton, In*.: Lambert Bolakar. Aarora, Hi. J. Verbis, 635 Aurora Avenue. Chicago, I1L: Joseph BostlC, Joseph BUsh Joseph BevOC. Joliet, m. Frank Bambich, In Jobn ZaleteL Maseoutah, ID.: Frank Aujnstta. La Salle, HL Matija Kcaap. North Chicago, DL: Anton Kobal In Math. Ogrln. Sooth Chicago, DL: Frank Černe. Springfield, HL: Matija BarborUL Waukegan, DL: Frank Petkoviek. Frsnklin, Kansas: Frank Leskovie. Frontenac, Kansas: Rok Firm. Ringo, Kansas: Mike Pencil. Kitzmiller, Md.: Frank Vodopivee. Chisbolm, Minn.: Frank GorSe. Calumet, MI eh.: M. F. Kobe in Pavel Bcbalta. Eveletb, Minn.: Louis Gov is. Gilbert, Minn.: I* VeseL Hibbing, tllim.: Ivan PovBe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. Ely, Mian.: Frank Govže in Joseph J. Peshel. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. East Helena, Mont.: Frank Hrella. Great Falls, Montana: Math. Urlh. Klein. Montana: Gregor Zobec. Gowanda, N. ¥.: Karl Sternlia. Little Falls, N. L: Frank Maslo. Frank Pr^o U Collinwood. OUo: Math. S lapalk. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer. Charles In Jakob Bemik. Lorain, Ohfe: Louis Balant, J. 1 Ostanek. NDcs, Obte: Frank Kogoviak. Yoongstown, Ohio: Anton KlkelJ. Oregon City, Oregon t M. Justin. Alleghany, ■*».: M. K la rich. Ambridge. Pa.: Frank JakJa. Bessemer, Pa.: Locla Hribar. Bronghton. Pa. : Anton IpavM. Burdine, Pa.: John Dcniar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pa J k In Md Claridge, Pa.: Anton Jer!aa In giov. Dunlo, Pa.: Anton Oshabsa. Export, Pa.: PnoanSM. 1 * J In ML Forest City. Slat. Kamin. Farrall. Pa.: Jerry Okorn. J$ Imperial. Pa.: ^ ! Valentine PeternoL Greensbnrg, Fx: Frank Novak. Irwin, Pa.: M!ke Pavflek. 4ohnstawn. Pa.: John INilanc in Mike Srbel. Loserne, Pa.: Anton OoolnUL , Manor, Pa.: Frank Peaiv. Moon Bon, Pa.: Frank MaCek In Frank Podaril fek. Pittsburgh, Pa.: U. J&koMoh, z. Jakahe, Ma» rich In L Magister, Ralph ton. Pa.: ^ * Martin Koroochota. Beading, Pa.: J. Pezdlro. Steelten, Pa.: Anton HrOL Turtle Creek, Pa.: Frank ŠcblfTer. West Newton, Pa.: Joseph Jorei. White Valley, Pa. t Jnrlj Previa. WlUocfe, Pa.: J. P»ternell. Black Diamond, Wash. G. J. Porenta. 1 Coketou. W. Vs.: Frank Koclaa. Thomas, W. Va.: A. Korenchaa. ^ MDwakuee, Wis : Adolf Mantel In Josfp TratnOt Sheboygan, Wis.: John Stsinpfel m H. Bvetlln. West Allis, Wis.: / Frank Skok. *J Bock Springs, Wye.: T^wit* Tanehpr In A. Jnatla. i 30 dnevna ponudba Cunard Line Parnik 'Saxonia' odpluje 30. oktobra naravnost v Hamburg. Traiji razred ............................. $120 do $125 in $5. vojnega davka. Vprašajte pri najbližjem Cnnard agentu. za one, ki iele 14-karatne zlate ure. Imam jih od $30. naprej. Veri* žice od $15. naprej. Ker imam ogromno zalogo še iz prejšnjih časov, prodajam tako poceni. Vsak se lahko sam prepriča, ko blago dobi. Pišite, kaj želite in jaz ram pošljem C. O. D. Tako zamorete blago videti ob času sprejema. Prodajam srebrne in pozlačene ure po pH-mernih cenah. Pozlačene verižice Jednotini in drugi priveski od $2. "P^J- M. POGORELC 7 W. Madison Street Room 605 Chicago, 111. ZASTAVE Begaiije in vse društvo* ne potrebščina. Garantirano delo In bta go. Izdeluje po cenah vaš rojak VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA. Cunard Line "Pannonia" «* 30. OKTOBRI v Dubrovnik in Trst Cena za tretji rased: ; t Dubrovnik in Trat .......... .............. |1M in $5.00 vojnega davka. Oglasite se pri najbliinjesn Canard agenta. Najglasnejši pravi Columbia'gramofon. V zalogi jih imamo 459 sliki 3ŽJ$. Cena na dva Cena takega kakor ga Poje ftita na arfljo dalcO Brez eo>nire ga Prave Vaše Kranjsko CoimsMa plošče je pošljemo brezplačno. Naročite si edtno le l—tla gramofon takoj, dokler zaloga na | prvi danu ko iabima Vašo naračilo. Ako ni ▼stari kraj.