»1. Številka. V UuAUanl. i sredo, 3. Julija 1907. XL leto. šs&Ma vsak dan nvnt-vv, Izimii naselje In prmsriik«, imt velja 90 po*ti prejeman za aiitr« iyiki dežele n vse teto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K SO h. Za L|abi|«ao s pošiljanjem na dom za vse lete 94 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en neaet 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec l K 90 h. — Za tule detet« toliko več, kolikor masa poštnina. — Na naročbt £m unodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, — Za »maaaUa se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi na] se izvole frankovatf - Rokopisi se ne vračajo. - f vudBittvo in nnraralstvo jt v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v 1. nadstrn upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t j. administrativne ftvari JJfcseina priloga: „Slovenski Tehnik 11 Sr*4sistTa teltloa it. H Številke po 10 k. PoslansKa zbornico. Na Dunaju, 2. julija. Poslanska zbornica je zasedena skoro polnoštevilno in priznati moramo, da so bile tudi razprave večkot sedem ur trajajoče seje jako zanimive. Ko je bilo vloženih več nujnih predlogov in interpelacij, je nadaljevala zbornica razpravo o nujnih predlogih poslancev Giockel in sodrugov, Nemca Stranskega in tovarišev ter barona Hccka in tovarišev v zadevi ustrahovanja treh nemških uradni -kov-kandidatov. Zgodilo se je namreč, da so trije državni uradniki kandidirali na podlagi svobodomiselnega programa. Dva izmed njih sta kandidirala proti kršč. socijalnima voditeljema dr. Luegerju in princu Lichten-steinu. Pri volitvah so vsi trije propadli, eden le s 67 glasovi manjšine. Zdaj pa je storila še vlada h propadlim trem uradniškim kandidaturam : enega je poslala v Bukovino, enega v Tirole in tretji je dobil poseben ukor. Naravno, da je ta dogodek izzval veliko ogorčenje, ker vlada med naprednimi krogi splošno prepričanje, da so bili ti trije uradniki ustrahovani krščanskim socijalistom na ljubo, ker so se upali upreti tako vzvišenim kandidaturam, kakor je bila ona v osebi Luegerja in Lichtensteina. To ustrahovanje je dalo tudi povod omenjenim trem nujnim predlogom, ki so zahtevali, da naj vlada pokliče disciplinirane uradnike na prejšna mesta, in ki obsojajo tako postopanje s strani vlade. Eden predlogov je zahteval samo, vlada naj predloži čim prej zakonski načrt nove, modernemu duhu odgovarjajoče službene pragmatike c. kr. vlade. Predvsem se je oglasil k besedi finančni minister Korytowski, ki je poskusil braniti stališče vlade. Obkroževal ga je ve ik krog poslancev raznih strank. Eai so mu pritrjevali, drugi so se m\. smejali v obraz in ga tudi na drug način zasmehovali. Slika je bila prav pestra in jako čudna. Celo uro je govoril mož in sproti odgovarjal na razne medklice in reči moram, ne brez duha. Ministrski predsednik je sedel nepremično na desni Korytowskega kakor kip. Menda tudi enkrat ni krenil z glavo. Ko je po dobri uri finančni minister končal, se je oglasil k besedi grof Sternberg. Vse se smeje, poslanci in galerija. Kdo smatra Stern-berga resnim ?! Svoj govor je prikrojil kakor po navadi. Udrihal je po schonbrunnski politiki, vladi je očital, da gre roko v roki s socijalno demokracijo in v dokaz navajal, da so proti njemu agitirali celo okrajni glavarji s svojimi soprogami v prilog njegovemu socijalno demokratičnemu protikandidatu. Socijalistom je predbacival znano frazo rdeče internacijonale in sploh skrbel, da je bilo poleg koristnega tudi nekaj za smeh. Ko je končal, so se razni poslanci — poljski žlahtnik pater Stojalovski na čelu — nazadnjaških strank kar drenjali okrog njega, da mu čestitajo na uspehu. Klerikalec dr. Korošec mu je spravo iskrenostjo stiskal roko in bil celo tako srečen, da je mogel z gospodom grofom izpregovoriti nekaj besed. Upajmo, da se je zgodilo vse to iz dušnega sorodstva in ne vsledtako prozaičnega snobizma Nemški nacionalec W e i d e n -hofer je oporekal finančnemu ministru, da bi se godiio c. kr. urad-ništvu v Avstriji tako dobro, kakor n kjer več na svetu. Povedal je slučaj, ki se je prigodil nekemu hromemu človeku. Nastavljen je bil v c. kr. službi kot diurnist in ker ni dobil celo leto nič plače, a je bil gmotno velik revež, je moral ob prostih urah v resnici s klobukom v, roki po dunajskih ulicah — beračiti. V dolgi razpravi je bilo izrečeno mnogo besed za, mnogo proti. Po konstelaciji zbornice in razpoloženju v raznih strankah je bilo pričakovati, da bo iz veČine vsem predlogom nujnost odklonjena. Omenimo naj jako lepi nastop mladega češkega socialista dr. Leva AVintra. Ne pozna se mu, da ima že 30 let. Slaboten fant, pa izraz njegovega obraza priča o inteiegenci. Najstarejši poslanci so se zbrali okrog svojega menda najmlajšega kolega in priznati moram, da mu tudi drugo-strankarji niso odrekli izvanredne spretnosti. Za svoj govor, (v češkem in deloma v nemškem jeziku) je žel zasluženo priznanje. Seveda je nastopil strogo proti vladi in kazal na raznih slučajih, kako preganja c. kr. vlada svoje uradnike tudi na ćeškem vsled politično strankarskih ozirov. Da se godi c. kr. uradništvu slično tudi v Galiciji, je povedal ukrajinski narodni zastopnik B u d ž i -novski, in sicer preganja vlada tu tiste uradnike, ki se nočejo pokoriti žlahti, pred vsem torej ukrajinske narodnosti. Okrog sedme ure je prišlo slednjič vendar do glasovanja. Nujnost predloga, v katerem se zahteva od vlade, da svoje odredbe glede discipliniranja omenjenih treh uradnikov takoj prekliče, je bila odklonjena. Za so glasovali samo ne^steri napredni Nemci, socijalni demokratje in pa Ukrajinci. Odklonjena je bila nujnost tudi drugemu predlogu, v katerem se zahteva odpravo nekaterih starih določb, novo službeno pragmatiko in preiskavo v zadevi discipliniranja onih treh uradnikov. Poleg socialistov, Ukrajincev, poljske ljudske stranke, nekaterih Nemcev in naprednih Slovencev Ježovnika, Robleka, dr. Rybara Štreklja ter izmed Hrvatov istega kluba: dr. Laginja in prof. Mandiča ni glasoval nihče za nujnost. Naš poročevalec je dobil vtis, da je bilo slovenskim klerikalcem silno neprijetno, da so se slovenski napredni poslanci zavzeli za strogo preiskavo teh slučajev. Dr. ŠusteršiČ in dr. Korošec sta gestikulirala živahno z rokami, kakor da hočeta s tem doseči, da sedejo slovenski napredni poslanci. Naš poročevalec je dobil celo utis, da skušata z besedami pre- govoriti imenovane poslance za drugačno glasovanje. Dr. ŠusteršiČ je dr. Rvbaru nekaj živahno pripovedoval ; Če je bilo zaradi glasovanja, je gotovo čudno, da se upa dr. ŠusteršiČ vmešavati v zadeve oseb, ki niso v njegovem klubu. V tem slučaju je bilo tudi proti taktu. Sprejeta je bila končno nujnost predloga, v katerem se od vlade zahteva, naj predloži čim prej zakonik moderne službene uradniške pragmatike. Prihodnja seja jutri. Prvi govor ljubljanskega državnega poslanca Ivana Hribarja v poslanski zbornici 27. iun. 1907. (Po kratkem slovenskem uvodu, v katerem zlasti poudarja pravice slovenskega jezika tudi v tej hiši, nadaljuje nemški): Visoka zbornical Ne da se tajiti, da je postalo saniranje deželnih, financ zdaj prav nujna potreba za državo. Skrajni čas je, da se zaveda vlada svoje naloge in samo veselo moramo pozdravljati, da je sporočil Nj. eksecelenca minister za finance, da vlada že pripravlja tak potreben zakonski nacrt, ki se peča s temi najnujnejšimi državnimi potrebami. Nujni predlog, o katerem razpravljamo zdaj in ki so ga podpisale vse stranke te zbornice, opominja vlado že ob dvanajsti uri, da svojo nalogo docela izpolni. Mika me, Častiti gospodje, raz-iskavati po vzrokih, ki so pripravili do danes deželne finance v tak kritičen položaj, ali z o žirom na to, da Čakajo ljudskega parlamenta še jako važne naloge, nočem nadlegovati vis. zbornice s kakimi dalekosežnimi razpravami. Pred vsem mi bodi dovoljeno poudarjati, da zadene ravno državo velika krivda, ako se nahajajo dandanes deželne finance v tako dezo-latnem položaju. Sprsvmiitvo telelon iL M. Gospoda moja! Država je umela z neko prebrisano, dejal bi gospodarsko politiko — pri nas v Avstriji sicer ta ni vedno prebrisana, ali v tem slučaju je prebrisanost služila svojemu namenu — vse velike izdatke, ki bi jih morala pokriti pravzaprav ona, navaliti deželam. (Glasno pritrjevanje.) Kot dolgoletni proračunski poročevalec kranjskega deželnega zbora, bi vam mogel navesti v potrdilo svojih trditev dosti dokazov. Omejiti se hočem samo na en slučaj in sicer je to vprašanje deželne kulture, ki je sicer državnu stvar, a jo je zvalila država vedno deželam na hrbtišče. Dovoljeno pa naj mi bo, gospoda moja, da navedem tu jako efelatanten slučaj. Gotovo mi pritrdite, da je najvišja državna dolžnost, skrbeti za povišanje kulturnega nivoa in ljudskega blagra. Za te stvari ni bilo v predp ari amen tarni dobi nikdar potrebnega denarja. Pač so imeli denar za bleščeče vojaške parade in nesrečno povelj evane vojske, ali kadar se je šlo zadostiti potrebam ljudstev, ni bilo v Avstriji nikdar denarja. Ali celo potem, gospoda moja, ko so bili poklicani narodi Avstrije k zakonodajnemu delu, je razumela birokracija — katere politično šolanje se po mojem prepričanju ne razvija vsporedno z evolucijo ljudske volje — vso stvar napraviti tako, kakor je bila prej. Tako zahteva vlada vsakokrat, kadar stori kaj v zadevah ljudskega blagra ali gmotnega blagostanja, da ji priskoči dežela na pomoč z enakim deležem. Gospoda moja, pri nas v Kranjski je taka navada in mislim, da mi nihče ne ugovarja, Če trdim, daje isto tudi v drugih deželah in kraljestvih. (Pritrjevanje.) Kar se tiče dviga kulturnega stanja je splošno znano, da se je znala država oprostiti vsakih izdatkov, ki bi bili potrebni zlasti za ljudsko in obrtno šolstvo. Ker pa je stvar zdaj taka, mi tudi priznate, da je zdaj dolžnost vlade, da poseže LISTEK. Tri grešne duše. (Opomnja k osebam Cankarjevega „Aleša iz Razo rau.) Nobena religija ne izumrje ix»-polnoma. Tisoč let je tega, kar so bili Slovenci z ognjem in mečem po-kristjan jeni, a še dandanes je med narodom ohranjenih vse polno ostankov nekdanji* pagapske vere in kdo ve koliko let še poteče, predno bo,l<> ti ostanki izginili. Ravno tako j«' tudi pri drugih, zlasti med Rusi, dasi so tudi tako prosv iti jeni narodi, ka-kor so Nemci, Angleži, Danci i tri. ohranili mnogo paganskih običajev. Stare bogove je bilo pač mogoče odstaviti in jih poplati v pregnanstvo ali v srcih človeških je le ostal nanje spomin. Dogme zamorejo priti ob veljavo, če spozna človeška pamet njih notranjo ne vzdržljivost, religijozno čuvstvo pa le ostane vedno, četudi se kulturi primerno in vsled kulturnih vplivov preminja. Tudi ljudje, ki so ene vere, so pravzaprav jako različnih verskih nazorov. Vera je pač stvar srca in čuvstva in zato si jo prilagodi vsak svoji individualnosti primerno. Človek, ki si je prisvojil vsebino sodobne dušne kulture ima o verstvu čisto drugačne pojme, kakor kak Bohinjec, v čigar srctJ vzbujajo celo kanibalsk podobe v gorskih kapelicah topla verska čuvstva. Tudi ljudje, ki se načeloma popolnoma vjemajo v verskih stvareh so Lahko v mnogih ozi-rih popolnoma nasprotnih nazorov. Gregorčičev katolicizem je bil vendar ves drugačen, kakor Mahničev, Strossmavrov ves drugačen, kakor Missijev, Schellov in Ehrhartov ves drugačen, kakor Jeglieev ati Krekov. Tako je pri vseh ljudeh, prav brez izjeme. Kmet si vero prilagodi svojim kmetskim pojmom primerno. Od svetnikov hoče, naj ga varujejo toče in vzdravijo bolno živino in če mu svetnik ne pomaga, pride kmalu ob zaupanje. Meščan v kaj takega že ne verjame. Nasproti pa meščan marsikaj jemlje doslovno kot popolnoma resnično, kar je smatrati zgol kot prispodobo, alegorijo simbol itd. Kultura diferencira ljudi tudi v verskih stvareli in proti temu ni nobene pomoči. Počasi a dosledno izvršuje kultura svojo misijo tudi v religijoznem oziru, a, kakor rečeno, religijoznega Čuvstva ne bo nikdar ali vsaj še stoletja ne izruvala iz človeških src. To čuvstvo živi tudi pri ljudeh, ki so se sicer duševno popolnoma emancipirali od ]K)saniičnih cerkva in pripadajo dotičnim veroizpovedaujein samo formalno. To so pokazali različni dogodki, zlasti kažejo to uspehi umotvorov, katerih snov je zajeta iz verskih virov. Ni treba omenjati glasbe, ki ne bo nikdar izgubila stika s cerkvami. Podučnejši so uspehi, ki so jih imeli popolnoma necerkveui umotvori, v katerih so vporabljene religijozne ideje ali religijozni motivi. Največjecra ruskega kiparja An tokolskega je napravil njegov kip izvelienrja svetovnoslavnegn. Pre meten ogrski Žid Munkacsv, je oura nil, kako živo je religijozno čuvstvo tudi med tistimi ljudmi, ki jih oiici-jalni cerkven! krogi proglašajo za brezverce in njegovi računi so se obnesli. M unkaesvjevi podobi »fteee homo« in »Kristus pred Pilatom« sta bili razstavljeni po vseh večjih evropskih mestih in prišlo jih je gledat na milijone ljudi. Munkacsv je obogatel s tema slikama, obogatel pa je tudi budimpeštanski podjetnik, ki je izdal reprodukcije v bar v otisku teh dveh podob. Samo na Slovenskem je ta podjetnik, kakor je pripovedoval njegov popotnik, prodal kakih 1000 izvodov teh reprodukcij. Koliko pa še drugod. Nemški slikar Uhđe je pravzaprav precej skromen talent, a s svojimi slikami, v katerih zlorablja Iz-veliearja v kupčijske namene, si je pridobil velik ugled, odlično mesto v javnosti in lepo premoženje. V literaturi je ravno tako. Sien-kievviezev roman »Quo vadiš.'« je morda najbolj čitani roman zadnjih dvajset let. Na vse jezike je preveden v milijonih eksemplarjev je razširjen in obiskovalci javnih knjižic se zanj kar trgajo. Ravno tako velik uspeh je imel roman »Ben Hur« in Gustava Frenssena lani izišli roman > Hilligenlei« je imel zato izreden uspeh, ker je bivši pastor Frcnssen spisal svojemu romanu dodatek, v katerem razlaga svoje pojmovanje Izvel ičnrjeve oseh«' in njegovih naukov. No, eelo Kenanovo odločim protieerkveno delo o Kristusu spada še dandanes med največ čitane spise. To so pač jasni irr prepričevalni dokazi, da si ljudje ohranijo versko čuvstvo tudi tedaj, ko so le še formalni člani kake cerkve. Kajti ljudi, ki so se gnetli okrog Muiikaesvjevih in riulejevih slik, ki kupujejo ali či-tajo romane, kakor so »Quo vadist«, »Ben Hur« ali »Hilligenlei« teh pač ni šteti med ortodoksne vernike te ali one cerkve. Cankarjeva najnovejša i>ovest »Aleš iz Razora« je seveda čisto drugačna, kakor omenjeni romani. Snov je vzeta iz sodobnega življenja. Nič ni v njej bibličnega, nič ni v njej, kar bi bilo zajeto iz verskih ali iz cerkvenih studencev. A vendar je nekaj v njej, kar zanima čitatelja tudi z religijoznegn stališča. Kamieč versko mišljenje in čuvstvovanje glavnih oseb te povesti. Tri verne duše je Cankar naslikal v »Alešu iz Razora«. Vse te tri duš*1 so skozinskoz verne, a vsaka po svoje in vse tri so grešne. Aleš sam je čisto auimalično bitje, vedno moli, vedno stika po cerkvah, vsak dan čita življenje svetu i kov, zida kapelice in je sploh nad vse vnet kristijan. Toda to je sama zunanjost. Po sreu in po duši je Aleš popolnoma nekristijanski. Ne da bi kdaj dvomil o kakem verskem nauku. Kaj še! Do pičice verjame vse in globoko je prepričan, da je vse resnica, kar cerkev uči. A uredil si je vero po svoje. Božja \segamogočnost in nezmotljivost mu je vzvišen nauk, a vzlie temu so dejanja njegova dostikrat taka, kakor bi menil, da Boga le lahko ukani ali zmoti. Alešovo kristijanstvo je tako, kakor je on sam, namreč aninialično. Pravo nasprotje Aleša je Han i Frčajeva. Njena vernost je idealna, "jej jc vera tolažba in moralna za-slomba in pristno je njeno hrepenenje po popolnosti v verskem smislu. Toda kri ni voda in ko se oglasi njena kri, tedaj zagrne Hana Frčajeva lurško Mater božjo in podobe svojih uzorov, različnih deviških svetnic, ker se ne smatra za vredno, da bi se povzdignila svoje oči k njim. A ko se kaplan vzlic hipnemu poželjenju vmes. Današnja razprava naj jo opominja, da to svojo dolžnost zvesto opravi. Nastane vprašanje, na kak način naj odpomore država. Po mojih mislih je najprej treba dobiti vir temu zlu, kajti drugače nobena operaoija ne more ozdraviti bolnega telesa. In ni težko dobiti izvora tej bolezni. Vzemite v roke proračun katerekoli dežele avstrijske in na prvi pogled se vam že pokaže, da napravijo rastoči pri-mankljaji ponajveč in glavno izdatki za ljudsko šolstvo. (Pritrjevanje.) Smatram torej kot neobhodno potrebno, zastaviti vse sile, da omogočimo deželam plačati te velike izdatke. Govori se, če tudi finančni minister danes ni povedal, da se hoče vlada obvezati v plačilo gotovih averz deželam in kraljevinam ali pa vsaj nekaj podobnega, da prevzame tudi ona nekaj izdatkov za ljudsko šolo. Jaz za svojo osebo bi smatral tak vkrep kot polovičarski, in sicer zato, ker še vedno nismo dosegli vr-hne kulminacije izdatkov za ljudsko šolo, ker se ti izdatki od leta do leta povečavajo z ozirom na vedno rastoče število ljudstva. Danes niti približno ne moremo reči, kdaj se pomiri to naraščanje. Zato smatram kot neobhodno potrebno — in to je glavni namen mojega izvajanja — da prevzame država plačevanje učiteljstva. (Pritrjevanje.) Gospoda moja! Ta po meni priporočana metoda bi odpravila vso bedo učiteljstva. Saj veste Vi vsi dobro, kako si prizadeva učiteljstvo vseh kronovin, da se organizirajo njih plače enotno in sicer tako, da odgovarjajo čvetero nižjim Činovnim razredom državnih uradnikov. Na ta način, ki ga priporočam, bi bilo mogoče izpolniti tako upravičene želje vsega celokupnega učiteljstva. Drugače res ni mogoče. Na ta način pa bi bilo nadalje tudi mogoče odpraviti deficit, ki se pojavlja leto za letom po deželnih dvorcih. Gospoda moja ! S tem pa je zvezanega še nekaj drugega, na kar bi se Vas dovolil opozoriti. Niso samo dežele prizadete na tako slabem finančnem položaju, ampak tudi večje občine in pred vsem mesta s samostojnim statutom. Država je namreč tudi tem navalila vzdrževanje ljudskega šolstva in s tem poslabšala njih finance. Ni se zgodilo samo enkrat, da so se zbrala statutarna mesta na Dunaju, da se posvetujejo o tem in nadalje o vprašanju, kako sanirati svoje finance. će prevzame država uciteljstvo v svojo oskrbo, bi bilo potem mogoče — pravim mogoče, ker, zadevo bi bilo treba prej proučiti — da bi prevzele dežele ostale obveznosti za šole. S tem bi bilo na mah pomagano tako deželnim financam kakor večjim občinam, predvsem mestom s samostojnim statutom. njenega mesa zaradi dobrote njenega srca in plemenitosti njenega mišljenja nagne nad njeno roko in ji jo iz hvaležnosti poljubi, ko se Hana zave svojega položaja, tedaj pa odgrne zopet lurško Mater božjo in druge podobe in gleda nanje zopet z jasnimi pogledi in srečnim srcem. Nekako sredi med Alešem in med Hano stoji kaplan. Veren je to se umeje, goreč za svoj poklic ali vsi verski nauki niso mogli zadušiti v njem človeških čuvstev. Najti zapeljivka svoje matere in jo maščevati nad svojim lastnim očetom — to mu je naloga življenja in uiti trenotek se ne zmeni, da je to v največjem nasprotju z verskimi nauki. Med povzdigovanjem zagleda in spozna svojega očeta izpod monstrance in ko dobi Aleša pozneje samega v cerkvi, pozabi, kdo da je, pozabi, da kleči njegov oče pred altarjem, dvigne palico in udari nevrednega svojega očeta. Čudovito fino in nežno je izpeljal Cankar psihologično karakteriziranje teh treh pri vsi svoji vernosti grešnih duš. Kontrast med tem, kar te tri osebe verujejo in navadno z besedami in z dejanji vsak po svoje posvedočujejo — in med tem, kar delajo, ko se razvije konflikt v povesti, povečuje Cankarjevo karakteristiko do kristalne čistosti. Troje človeških src nam je odkril Cankar v tej povesti, odprl nam je pogled v globine troje vernih, a grešnih duš. »Aleš iz Razora« je v tem oziru pravo mojstrsko delo. K. Gospoda moja! Trdno sem uver-jen, da bo našel ta moj nasvet pri učiteljstvu cele Avstrije vesel odmev in to docela opravičeno, kajti, kakor sem dejal prej, učiteljstvu se godi v tej državi tako slabo kakor nobenemu drugemu stanu. Prepričan pa sem, prav tako, da bi se s tem ugled učitelj stvu povsod zelo dvignil. Učitelj bi imel kot državni uradnik v očeh prebivalstva višji ugled, kar je zlasti v takih deželah potrebno, ki stoje prosvetno na nižji stopnji in so premalo prosvetljene, zato pa gledajo na šolo in učitelje le od strani. Učitelji so vendar pionirji pro-svete, pionirji prosvete, ki vodi do inteligentnega dela, kar tvori podlago ljudskemu blagostanju. (Odobrav.) Priporočam tedaj vladi, naj pri svojem zakonskem osnutku, s katerim hoče pomagati deželnim financam, vpošteva te moje misli. Ne morem si kaj, častiti gospodje, pred koncem spominjati se še nekaj besed, ki jih je dejal minister za notranje zadeve. Gre se namreč za one njegove besede, ki so jih gospodje gotove stranke tako ostro kritikovali. Priznati moram, da se v principu strinjam z onimi gospodi poslanci, ki so izrekli nad ministrom svojo ostro obsodbo (Minister za notranje zadeve je namreč nasprotnik splošni in enaki volilni pravici za deželne zbore in zato so mu socialisti in Rusini ljuto ugovarjali. Prip. poroČ.) ali vzb'c temu se nisem udeležil tistih turbulentnih scen. Konstatiral bi rad, da po mojem prepričanju ni bilo umestno in popolnoma odveč, nastopiti proti današnjim besedam Nj. ekscelence ministra za notranje zadeve na tako oster način. (Medklic.) Prosim, poslušajte moje nadaljne besede. Mislim, da bo z njimi i častiti gospod, ki ga jaz nimam časti poznati, zadovoljen. Še ni dolgo tega, kar je dejal šef avstrijske vlade v tej visoki hiši — lasciate ogni speranza — naj ne misli kdo, da bo vpeljana v Avstriji splošna in enaka volilna pravica. Komaj pa sta minula dva meseca, je predložil ravnoisti šef zbornici zakonski načrt, s katerim naj se uvede splošna in enaka volilna pravica. Če se spominjam te enuncijacije bivšega šefa avstrijske vlade, mislim, da tudi besede notranjega ministra ne bodo večno držale. (Pritrjevanje.) Prepričan sem celo, gospoda moja, da ni več daleč Čas, ko stopi tudi notranji minister — če bodo narodi Avstrije to neprestano tirjali — pred nas s predlogom splošne in enake volilne pravice za — deželne zbore. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Jaz za svojo osebo bom ta trenotek z največjim zadoščenjem pozdravljal. In zdaj končam s ponovnim poudarkom, kako nujno so potrebne deželne finance korenitega saniranja. Vladi pa še enkrat toplo priporočam, naj temeljito premisli moj nasvet glede podržavljenja učiteljstva. (Živahno odobravanje. Hribarju čestitajo razni poslanci.) Glas iz Štajerske. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah: Na dan 30. junija tega leta je sklical okrajni odbor narodne stranke za Šentlenarski okraj zaupno posvetovanje zanesljivih mož vsega okraja. Tega posvetovanja se je udeležilo 40 mož. Predsednik okrajnega odbora je poročal zbranim pred vsem o političnem položaju, posebno o razmerju poslancev, katere je poslal slovanski jug na Dunaj. Po tem poročilu se je razpravljalo o časnikih, pri katerem smo prišli vsi do zaključka, da obsojamo napade na posamezne osebe, posebno še, ker v dosedanjih napadih ni bilo trohice resnice. Sklenili smo, odgovarjati na napade počrnelih listov z molkom. V smislu programa narodne stranke za Štajersko hočemo svojim idejam postaviti temelj le z realnim delom; z delom hočemo iti naprej po nam znani stezi ne oziraje se ne na desno, ne na levo. V tem smislu so se vršile nadaljne razprave. Predmet za predmetom se je prerešeteval. Is vseh razprav smo posneli, da je mnogo spečih moči v Slov. goricah, katere so v stanu prinesti nam blagostanje. V tem smislu so bili stavljeni in sprejeti razni nasveti in predlogi. Zborovaloi so sklenili, da se odpošlje poslancu d r j u. P 1 o j u to-le pismo: Zaupniki narodne stranke lenar-Škega okraja, zbrani dne 30. junija 1907 pri Sv. Lenartu v Slov. goricah (navzočih 40 mož) z zadoščenjem odobravamo odločni nastop državnega poslanca dr. Miroslava Ploja, kateri je preko domačih osebnih in strankarskih bojev upo šte val kor isti vseh Jugoslovanov. Pričakujemo od zveze Jugoslovanov, da bode zastopala koristi tudi onih krajev, katerih kmetska zveza in na njenem programu izvoljeni od malenkostnih ozirov odvisni poslanci ne morejo zastopati. Interpelacije same in kričanje v parlamentu ni resno delo. Takoj pa se je poslala imenovanemu v Ormožu zborujočemu poslancu ta-le brzojavka: Dr. Ploj, Ormož. Vaši možati samostojnosti se klanja 40 zborovaloev. Nadalje je shod soglasno sprejel te-le resolucije, katere naj se pošljejo zvezi južnih Slovanov, da jih predloži vladi in predsedstvu državne zbornice. Zaupniki narodne stranke lenar-škega okraja, zbrani dne 30. junija 1907 pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. I. Uvidevamo potrebo, da se osnuje vse šolstvo po slov. krajih na narodni podlagi. Zahtevamo, da se v vseh krajih, oziroma šolah, katere obiskujejo Slovenci, uvede slovenski učni jezik, poučujejo pa naj se v njih tudi drugi jeziki. Zahtevamo ustanovitev strokovnih šol na drž. stroške. Zahtevamo preustrojitev gimnazij v gornjem smislu in ustanovitev slovenskih realk. Zahtevamo ustanovitev slov. vseučilišča v Ljubljani. H. Uvidevamo kot prvi predpogoj gospodarskega obstanka in razvoja vzhodne Štajerske, osobito Slovenskih goric železniške zveze teh pokrajin s svetovnimi železniškimi progami. Zahtevamo, da visoka c. k. vlada na Dunaju pospeši v kar najpreje že predloženo ji železniško c elo zvezo Purkla-Sv. Lenart-Ptuj-Rogatec, katera bodi Član prometne verige med Dunajem preko vzhodne in južne Štajerske in Dalmaoije in med morjem Jadranskim. EH. Uvidevamo končno, da gospodarstvo, osobito kmetijstvo vzhodne Štajerske propada, posebno v Slov. goricah, to pa vsled visokih davkov in še višjih doklad, vsled ogromne prezadolžitve posestev in ne najmanje vsled pomanjkanja Čilih delavnih moči na eni in vsled bremen povzročenih od drugod izrabljenega proletarijata na drugi strani. Bojimo se gospodarske katastrofe v najkrajšem času. Zahtevamo radi tega nujne od-pomoČi od visoke c. kr. vlade. Zahtevamo moči in rotimo državo, da začne z delom* razdolžitve kmetskih posestev in stori potrebne korake za ohranitev čilih kmetijskih delavnih sil in za preskrbo teh v oslabelosti in starosti. Zahtevamo, da se odpošlje v Slov. gorice na državne stroške izvedenec, kateri naj preišče vzroke gospodarskega propada pri nas in potem s predlogi opozori in pripravi do rešilnih dejanj. Shod se je nato po dveurnem posvetovanju zaključil — v znamenju dela. Iz odsekov. Dunaj, 2. julija. Glavni odseki so se danes konstituirali sledeče: proračunski odsek: C hi ar i predsednik; Kramar, Ebenhooh in Nemeo namestniki; poslovniški odsek: F u ona načelnik, Bobrsjnski in Perner- s tor fer namestnika; legitimacij ski odsek: ŠusteršiČ načelnik, Herold in S c h w e g e 1 namestnika; odsek za podpore: Sohreiner načelnik, Sohraffl in U držal namestnika; imunitetni odsek: Slama načelnik, Funke in Rieger namestnika. Tirolski deželni zbor. Dunaj 2. julija. Zadnje dni so imeli tirolski poslanci vseh strank posvetovanje o tem, naj bi se tirolski deželni zbor sklical pred jesenskim zasedanjem državnega zbora h kratkemu zasedanju, da sklene spremembo deželnozborskega volilnega reda. Konference niso imele uspeha vsled ugovora italijanskih poslancev. Nove volitve prihodnje leto se bodo vršile potemtakem po starem volilnem redu. Konflikt med Hrvati in Madžari. Budapešta, 2. julija. V konferenci neodvisne stranke je govoril posl. Ho 11 o o obstrukciji Hrvatov ter rekel, da je dolžnost stranke, pospeševati rešitev te zadeve v blagor stranke in dežele. Stranka mora podpirati predsedstvo v pravični, a odločni uporabi poslovnika. V krogih hrvaških poslancev se osnuje na Hrvaškem organizacija narodnega odpora do skrajne meje. Iz zaupnikov vseh strank se ustanovi narodni svet, ki bo dajal smer hrvaški politiki ter vodil volitve. Boj se prenese tudi na gospodarsko polje ter se skuša pridobiti hrvaške veletrgovce, naj v slučaju, da postane službena pragmatika za železničarje zakon, bojkotirajo ogrske tovarne ter si naročajo blago iz Češke. Posl. Zagorac je izjavil, da se sedaj ne gre več le za jezikovno vprašanje, temuč poglavitno za to, ali je Hrvaška napram Ogrski samostojen faktor ali ne. Hrvaška se je prepričala, da nagodba ne jamči Hrvaški za njena prava. Na podlagi sedanje nagodbe ne more na Hrvaškem sploh obstati nobena stranka. Geslo je sedaj: z novo nagodbo, oziroma z revizijo nagodbe zagotoviti Hrvaški njene pravice, ker drugače ne more biti govora o kakem prijateljstvu med Ogrsko in Hrvaško. Posl. Barab as je rekel na shodu v Aradu: Ako naj podam politično izjavo, združim jo lahko v besede : „Prokleto slabo nam gre." Hrvatje v ogrskem državnem zboru. Budapešta, 2. julija. Nadaljevala se je podrobna debata o služ beni pragmatiki železničarjev. Cela vrsta hrvaških poslancev je vložila protipredloge ter bi morali vsled tega dobiti zaključno besedo, toda po par besedah je predsednik vsem odtegnil besedo, kar je provzročilo med Hrvati vihar, Madžari pa so se flegmatično smejali. Glasovati bi se bilo moralo po imenih, ker je to zahtevalo zadostno Število hrvaških poslancev. Toda predsedstvo je pridobilo 20 madžarskih poslanoev, ki so podpisali predlog, naj se glasuje šele jutri, a danes se mora debata nadaljevati. K § 1. je govoril posl. dr. Lorkovič, toda predsednik Rakovszkv mu je kmalu odtegnil besedo. Nastal je vihar med Hrvati. Isti prizor se je ponovil pri govoru posl. dr. Vinko-viča. Tudi temu je predsednik odtegnil besedo. Ker je posl. dr. Mag-dič zaklical: To je nezaslišano! ter se za ukor zahvalil, začeli so klicati poslanci neodvisne stranke: „Svinja !a V tem trenotku so skočili vsi hrvaški delegatje s sedežev ter viharno zahtevali, da se žalilec kaznuje. Sledili so grozovito viharni prizori. Hrvatje so klicali: „Ne pustimo zborovati, dokler ne dobimo zadoščenja!" Ker je vihar naraščal, prekinil je predsednik sejo, potem pa ukor i 1 posl. Fernbacha, ki je bil zaklioal Hrvatom dotično psovko. S tem so se Hrvatje pomirili. A ko so začeli govoriti, odtegoval jim je predsednik po vrsti besedo, in sicer je zadela ta usoda poslance S u p i 1 a , dr. S u r -mina, dr. Babić a-Gj alske ga , dr. Popovića, dr. Vinkoviča in Penjioa. Posl. dr. Babica je oelo odtegnil besedo še preden je začel govoriti, češ, da nalašč ni hotel takoj pričeti. Zaradi tega nezaslišanega postopanja je nastal zopet vihar med Hrvati ter so zahtevali tajno sejo. V tajni seji ni pustil predsednik govoriti hrvaško, vsled česar je protestiral dr. Popovič v madžarskem jeziku. Poljaki in Madžari. Lvov 2. julija. Obenem z vse-sokolskim zletom v Pragi so obhajali tudi poljski Sokoli veliko slavnost v Lvovu. Zgodilo se je to zategadelj, ker se je češko časopisje odločno zavzemalo za narodne pravice Maloru-sov. To priliko so hoteli porabiti Madžari, da zabijejo kol razdora med Slovane. Znani dvorezni madžarski poslanec dr. Kovač s je prišel z deputacijo Madžarov na sokolsko slavnost v Lvov. Toda madžarska deputacija najbrže ni bila posebno navdušena, ko jo je pozdravil v imenu poljskih Sokolov Czechovioz sledeče : „Pozdravljamo vas s tisto prisrčnostjo, ki smo jo dolžni gostom. Poljski pregovor pravi: Gost v hišo — Bog v hišo. Toda ubraniti se ne moremo skelečega čuvstva, ako pomislimo, da ste zastopniki stranke, katere vlada preganja in zatira sorodne nam Slovake in Srbe, in ki ravno sedaj zavzema proti našim bratom na Hrvaškem tako krivično in jasnemu pravu nasprotujoče stališče." Zarota v Črni gori? Belgrad, 2. julija. „Štampa* poroča iz Kotora: „Na ukaz črnogorskega vojnega ministra so zaprli v Cetinju dva kapitana in štiri poročnike. Vseh šest častnikov je napravilo svoje študije v vojni akademiji v Belgradu ali v italijanskih častniških šolah." Dubrovnik, 2. julija. V Cetinju, Nikšiću in Podgorici so zadnje dneve zaprli petnajst častnikov, ki so obdolženi zarote proti raznim članom ministrstva. Rumunska si pomnožuje vojsko. Bukarešt, 2. julija. Vojni minister je predložil zbornici načrt, naj se pomnoži rumunska armada* za dva nova polka, tako da bo imela Rumunska IS pešpolkov. Portugalska pred revolucijo. London, 2. julija. Povodom odhoda prestolonaslednika v Afriko je bila konsignirana vsa garnizija v Lis boni. Vkljub temu so bile v pristanišču hrupne demonstracije proti dinastiji in ministrskemu predsedniku. Kralj je baje pooblastil ministrskega predsednika, da sme v potrebi suspendirati vse držav-ljanske pravice, proglasiti nad mesti malo obsedno stanje, oziroma tudi naglo sodbo. Splošno razburjenje in nevoljo proti kralju je pomnožil ministrski svet, ki je brez parlamentarnega dovoljenja zvišal kralju civilno listo za 10 milijonov Socialna vprašanja. Agrarci na Nemškem so sprva silno nasprotovali temu, da bi se poljedelski in gozdarski delavci pritegnili delavskemu invalidskemu zavarovanju. Mislilo se je, da bodo poljedelski delavci raje imeli sedanjo višjo plačo, kakor nado na invalidsko in starostno rento. Dejanski razvoj pa dokazuje, da baš poljedelski delavci ponajveč veliko bolj uživajo invalid sko zavarovanje kakor industrialni zavarovanci in da bi kmetskemu prebivalstvu mnogo škodovalo, ako bi se iz zavarovanja izločili proti dnini služeči sloji. Prvi zakon je naletel manj na odpor pri delavcih, kakor pri delodajalcih, ki so pod pritiskom razmer res često prisiljeni plačevati polne prispevke, ne da bi se mogli nadejati, da bi jim zavarovanci kasneje povrnili te prispevke. Pri reviziji zakona se je znova pojavilo stremljenje, poljedelske delavce izločiti, toda akcija agrarcev to pot ni bila tako živahna. Opirali so se pri tem na dejstvo, da izkazujejo zavarovani v pretežno kmetskih okrajih neugodne ali vsaj manj ugodne uspehe kakor zavodi z večinoma industrialni mi zavarovanci. Ta rezultat pa je vpoŠteval novi zakon ter spremenil določbe glede razdelitve bremen vsakega posamnega zavoda in vseh skupaj. ■V Dali« v prUogi. H Priloga „Slovenatean Harođo" sf. 151, đne 3, julija 1907. Tozadevne skušnje na Nemškem so povzročile, da se namerava za Avstrijsko ustanoviti centrala na Dunaju, kjer se bo izvršila medsebojna kompenzacija raznih dežemih zavodov. Zahtevano izločitev kmetskih delavcev pa je vlada kratkim potom odklonila že iz tega vzroka, ker bi ne bilo mogoče opravičiti državnega prispevka, ki bi v tem slučaju prišel v dobro samo delu delavstva. Na Avstrijskem se brez dvoma pritegnejo poljedelski in gozdarski delavci k invalidskemu in starostnemu zavarovanju zlasti vzpričo sestave sedanjega parlamenta, saj so se za to izrekli ne samo socialni demokratje in krščanski socialci, nego tudi agraroi. Enaki poskusi kakor glede poljedelskih delavcev se delajo tudi glede malih rokodelskih obratov in poslov. Rokodelci bi ne imeli, tako se često naglasa, posebne koristi od zavarovanja, ker postanejo pomočniki po navadi samostojni in ker bi potemtakem tvorili prispevki za pomožno osobje zgolj nepotrebno obremenitev. Trditev, da pc stanejo zavarovanci, zaposleni pri rokodelcih redao samostojni, vobče ne odgovarja resnici, zakaj velik del pomočnikov prestopi kasneje k tovarniškemu obratu. Toda tudi v slučajih, ako prično pomočniki svoj cbrt. bi ne bilo v njihovem interesu, ako bi se oprostili zavarovalne dolžnosti Za te male podjetnike je prostovoljno zavarovanje velike važ nosti; koristi zavarovanja si morejo pridobiti šele kasneje in bi jih morda ne bili nikdar deležni, ako bi se za nje že preje ne plačevali prispevki. Kar se t:če poslov, ni zanje zavarovanje veduo obremenitev, ker često plačujejo gospodarji sami popolne prispevke. Služkinje pa so varovane vsake škode, ker se jim že vplačani prispevki povrnejo, ako se omože. Glede prosto volj nega zavarovanj a se avstr. zakonski načrt docela nebistveno razločuje od nemškega zakona, da se torej v bistvu določbe enega krijejo z določbami drugega. Prostovoljno zavaiovanje obsega: 1. samozavarovanje in 2. nada 1 j no zavarovanje. 1. Samozavarovanje: Vsi obratni uradniki, trgovski na-stavljenci, učitelji, vzgojitelji itd., ka terih redni letni zaslužek znaša več nego 2000, a ne več kakor 3000 mark ; mali mojstri in podjetniki, ki imajo v službi samo dva delavca; delavci, ki delajo doma in ki niso podvrženi zavarovalni dolžnosti in končno vse osebe, katerih delo se plačuje samo s prosto preskrbo, se lahko zavarujejo pri državnem zavarovalnem zavodu ali pri kakšni priznani zasebni pokojninski blagajni, ako še niso prekoračili 40. leta. Določba nemškega zakona glede prve kategorije naravno odpadejo na Avstrijskem, ker se je uvedel pokojninski zakon za privatne uradnike. 2. Nada 1 j no zavarovanje: Osebe, ki izstopijo iz delavskega razmerja, ki je podvrženo zavarovanju, lahko prostovoljno nadaljujejo zavarovanje in morajo v tem slučaju sami plačevati vse prispevke. Ker tudi pri prostovoljnem zavarovanju prispeva država, je v zakon sprejetih več določb, da se kolikor mogoče prepreči vsaka zloporaba. Kar se tiče financialnega temeljnega principa zavarovanja, določa avstrijski zakonski načrt, da morajo delavci in delodajalci plačevati enakomerne prispevke in da daje država določen prispevek 90 K k vsaki zapadli renti. To je drugi temeljni princip zakona, ki se naslanja na prisilno načelo. Delavec je primoran, da se zavaruje in da plačuje polovico zavarovalne premije, delodajalec pa je prisiljen, da odtegne to polovico od delavčeve plače, drugo polovico pa pokrije iz svojih sredstev. D asi je bdo prvotno v načrtu, da bi se prispevki za rente enakomerno razdelile na vse tri faktorje: delavca, delodajalca in državo, da bi torej na vsakega odpadla ena tretjina, vendar se je opustila ta ideja, da bi se dr žava obremenila z eno tretjino iz vzrokov, o katerih bodemo kasneje govorili; vendar pa je ostalo pri načrtu, da morata delavec in delodajalec prispevati v enakih delih. Enakomerni prispevki se dado samo tako razlagati, dokazovanje s številkami za to razdelitev pa se ne more podati in se tudi ni nikdar poskušalo. Invalidska renta se gospodarsko smatra kot nadomestilo za zmanjšanje delavne sile, ki je povzroča delo samo. To nadomestilo je torej treba zavzeti iz doneskov, ki izvirajo iz dela. Ker pa delavno razmerje ustvarja gotovo solidarnost med delavcem in delodajalcem, saj sta obadva udeležena pri dobičku, je povsem umljivo, da se tudi delodajalec ne sme odtegniti dolžnosti, da bi ne prispeval k nadomestilu za zmanjšano delavno moč delavca. Ne bodemo raziskovali, ako se da v Številkah izraziti razmerje, v katerem sta oba dela udeležena pri dohodkih, izvirajočih iz dela, vsekakor pa zahteva pravičnost, da prevzame tudi delodajalec primeren del onih bremen, o katerih smo pravkar govorili, saj je vendar tudi v njegovem interesu, da se okrepi med njim in delavcem mirno in na zaupanju temelječe razmerje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. julija. — ŠusteršiČ in Povše sta imela v nedeljo v Uuionu ustanovni shod „Kmečke zveze" za ljubljansko okolico. Udeležba je bila pičla; medkli-cev, ki jih v nSlovenčevema poročilu kar grmi, ni nihče slišal, te so si poročevalci vse od kraja izmislili. Dr. ŠusteršiČ je govoril v žargonu in duhu Boltatuga Pepeta s Kudeluga. Obsebi se razume, da je psovai, kar je mogel. Psovanje je Šusteršiču element, drugega itak ne zna dosti. Njegov govor je zanimiv samo zaradi tega, ker iz njega spoznamo, kakšne intelektualne zmožnosti prisoja ŠusteršiČ svojim poslušalcem. ŠusteršiČ mora smatrati kmete iz ljubljanske okolice za same tepce, ker njegov govor je po obliki in po vsebini primeren samo za tepce. No, da ti kmetje niso sami tepci, to so pokazali že pri zadnjih volitvah, pri prihodnjih bo pa ŠusteršiČ lahko kaj doživel — če se bo sploh še kdaj upal kandidirati v ljubljanski okolici. Gospod Povše je govord seveda dostojno. Vsebina njeg veSa govora ie pa taka, da jo mora slovenski kmet odločno obsojati. Gosp. Povše je govoril o kmetskih koristih, a za kar se je potegoval, to odgovarja pač koristim graščakov, ogrskih in avstrijskih, nikdar in nikakor pa ne koristim slovenskega kmeta. Tako agrarci zdaj sploh delajo. Malega kmeta bi radi pripravili do tega, da bi šel v boj za korist graščakov in zato mu skušajo vcepiti mnenje, da so koristi graščakov koristi kmet-skega stanu. To pa ni resnično. Na Slovenskem imamo same male kmetije, interesi malih kmetov so pa nasprotni interesom graščakov. Našemu kmetu na pr. je čisto vse eno, ali je srbska meja odprta ali zaprta, Graščakom, ki rede na stotine glav živine, pa seveda ni vse eno. Niti za vinar ni pri nas poskočila cena živini zaradi tega, ker se je srbska meja zaprla; cene živine rasejo, ker je še za domači konsum premalo živine. Z žitnimi pridelki smo še na slabšem. Ko bi morali Slovenci živeti od žitnih pridelkov, kar jih rodi naša zemlja, bi morali stradati, da bi od lakote dobili tifus. Ogromna večina žita (ozir. moke), kar ga porabimo, je kupljena na Ogrskem, če bi se ruska in rumunska meja odprla, bi padle cene na Ogrskem — nam bi pa to bilo v korist. G. Povše je, in to moramo pribiti, zastopal v svojem govoru koristi veleposestnikov, nikakor pa ne koristi slovenskih kmetov. — Peticije za slovensko vseučilišče in srednje šole sta vložila: „Društvo slovenskih književnikov in č a s nik ar j e v" in nG I a s-bena Matica" v Ljubljani. — V ljudski kuhinji se je izvršil „staatsstreich". Dasi vlada ni uslišala Lampkovega protesta, dasi je bil redao izvoljen novi odbor, je stari odbor protipostavno obdržal se v oblasti, sprejemal nove člane, če so bili klerikalci ter razpisal zopet občni zbor, na katerem je oklofutani in opljuvaui Lampe dekretiral: mi smo mi, ergo ostanemo. Večje nepostav-nosti še nismo doživeli, kakor je bil ta famozni občni zbor. Izvoljena je bila tudi gospa Kosova, zategadelj ostane še naprej pri koritu. Nekoliko bo na slabšem, ker nkasirjau Sfcareta ne bo več ime'a. Pa si bode že vedela pomagati. ^Slovenec" bi rad celo zadevo na politično polje spravil, pa se moti. Nastop obračal se je edino proti gospe Kosovi in njenemu monopolu v ljudski kuhinji. Ta ženska svoj čas ni bila na dobrem glasu, svojega moža je živinsko trpinčila in ulica, v kateri je stanovala, se jo je sramovala. Dandanes je silno pobožna in zategadelj bodi vse pozabljeno. Tudi nas njena preteklost nič ne briga. Kar nas briga je samo to, da izkorišča pozicijo v „Ljudski kuhinji" v svoje zasebne koristi. Kdor oskrbuje denar, ki je na- menjen revežem, temu se hujšega ne more očitati, kakor da izrablja svoj položaj v svoje zasebne koristi. To sramotno očitanje pribijemo gospe Kosovi na čelo! V detajl se ne spuščamo. Naj nas toži! če hočejo klerikalci to žensko še dalje v „Ljudski kuhinji" imeti, jim jo privoščimo. Stvar je le v toliko politična, da bi bil vsak naprednjak tepec, če bi za tako „Ljudsko kuhinjo" še kaj dal! — Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko je v svoji zadnji seji izjavil, da se kar najodloČ-nejše zavaruje proti slovenskim zahtevam po ustanovitvi slovenskih šol, Češ, da te zahteve ne odgovarjajo kulturnim potrebam Slovencev, ampak da izvirajo samo iz želje, preplaviti nemško jezikovno ozemlje na Spodujem Štajerskem s slovenskimi uradniki, in vsakovrstnimi obrtniki, da bi se tako utrdili v „nemških" mestih in trgih Spodnje Štajerske in te zavzeli. — Kakor je šibko nem-štvo na Spodnjem Štajerskem in se povsod samo umetno drži pokonci, tako jalovo je utemeljevanje njihovega zavarovanja. Vsak narod na svetu pusti svojemu sosedu, da se sme izobraževati, le nemški barbari pobijajo slovensko šolstvo. Kar so si Nemci pridobili, imajo vse samo vsled svoje brutalnosti in nasilnosti in krivično-ti. Njih moč pa ni večna in nemška slava v Avstriji temni, Slovan pa gre na dan: tudi felovenci bomo dobili svoje vseučilišče in druge potrebne šole, pa naj bo potemNemcem prav ali ne! — Tudi pri nas mora postati drugače I Iz učiteljskih krogov slovenskega Štajerja se nam piše: Čas običajnih okrajnih učiteljskih konfe rencij je napočil. Nekatere teh skupščin so se že vršile. To ni bogve kaj. a nekaj pa je, kar nam pri tem že davnaj teži srce. — Ob teh konfe renči j ah naši gg. okrajni šolski nadzorniki sv ojauradna poročila zgolj prednašajo — nemški. Čemu to? V Gradcu baje hočejo imeti tako! Dobro; pa naj okr. nadzorniki poročajo — če že mora tako biti — v Gradec nemško. A pri nas, sredi med zavednim slovenskim uČiteljstvom, naj se pa poročanje vrši — slovensko! — Par nemčurČkom in vsiljenim nam nemškim učiteljskim osebam na ljubo pa bi oficijalen del konferencije moral biti nemški ?! Kje je to postavno utemeljeno? To pa je povrh še tudi skrajno zapostavljanje našega jezika ter za nas Slovence na naših tleh silno žaljivo! Zato, ker izobražen Slovenec več razume, nego Nemec, se sme še žaliti!! To je Čudna logika! če je bila doslej v veljavi, skrbimo, da ta veljava pcsihmal preneha: to zahteva naš narodni ponos! Da bi ravno Slovenec moral biti povsod — Helot! — Tisti „lei lossen" pustimo enkrat v stran ter postavimo se krepko v bran za svoje pravice! Kdor med nami slovenski ne zna, pa proč ž njim! Nemški učitelj med nami, neznajoč slovenščine, se ji mora priučiti! Radi peščice oholih nemških „kulturtriigerjev" pa naj mi poslušamo nemško poročilo! To ne gre in ne gre! Tudi tu mora postati drugače 1 — Gg. okr. šolski nadzorniki pa naj pokažejo, da so naši. Oni naj se vendar enkrat otresejo spon zastarelega običaja ter naj tisto uradno kljuse poženo tja, kamor že davno spada: v muzej za narodne abnormitete. Narodni učitelj. — G. kr. slovenščina na Koroškem. Nemci trde, da je sedanja pisna slovenščina taka, da je priprost človek ne razume. No, pošteno pisno slovenščino razume vsak najpripro-stejši slovenski kmet iz hribov, pač pa ne razume nihče kolobocije, kakršno pišeio izobraženi o. kr. nemški sodniki po Slovenskem in kakršna je n. pr. sledeča, ki jo priobčuje nMir" kot zapisnik o obravnavi pred okr. sodiščem v Dobrli vasi na Koroškem : „Glavna razprava pred o. kr. sodišču v Doberlivasi oddelek II due 12. 6 07 v Kazenski zadevi zoper I. I. zaradi Žaljenja časti (§ 487, 488 491) I. I. kot obdolženec Navzoči : Sod. pristav K e s s 1 e r kot sodnik Anton W e s i a k kot zapisnikar Friderik Seifritz kot zasebni tožitelj o. kr. notar Schwarzl njegov zastopnik. Za-toženec se spozna dolžen da je zasebnega tožitelja na v kazenski ovadi omeniti način zares obdolžal, vendar ne zlovoljenem namenov, ampak le ker je bil pijan in zapeljan skoz laž-njive poročile v Časniku Mir-a (O tej obdolžitvi lažnjivosti bomo Še spregovorili besedico. Op. ured.) On zvidi praznost obdolžitve natanko, potegne taista nepogojno nazaj in zadosti za to spokorno prošnja za odpuščenje. Zastopnik zasebnaga tožitelja izreče odstopiti tožbe, vendar le, če zatoženi sovršen zadostitev zagotovljeni izrek razstavi in taistega v časnikih : Freie Stimmen, Bauernzeitung in v Miru na svoje stroške razglasi in vse do-tečene kazenske stroške plača. Zato-ženec izjavi, dajestem privo'jen, podaja na to sledeči (častni izrek : Jaz podpisani I. I. v N. izrečem da od mene dne ... v gostilnici A. B v C. proti gospodu Friderik Seifritz, vlastelj na Miklavž dvoru, kot občinski predstojnik občine Sotaraves storjeni oponos : „da je on občina Sotaraves za zakupnik lova pokradil" popolnoma nedokazano in ne res, obža-lim da sem to skoz nič opravični oponos proti gospoda Friderika Seifritz storil, vzamem zato oponos nazaj in zahvalim se pri gospodu Seifritz, da je on z lepim od naprejšnih kazenskih sodnijskih preganjanj in kaznovanj moje osebe odstopil, je. I. I." — „Z liberalci ne maramo sedeti Skupaj", vpijejo vedno naši klerikalci, češ, da so naprednjaki brezverci, pri katerih bi pobožni krščanski zastopniki izgubili vse svoje trdno katoliško prepričanje. Drugod se na-prednjakov ne boje tako. Nemci so ravnokar ustanovili društvo za vzdrževanje in podpirenje nemške narodnosti na Ogrskem. Oklic so podpisali znani liberalni profesor bivši celjski pos'anec Pommer, duhovnik in krščan-sko-socialni poslanec -Soheicher in Vsenemec Wastian. Pri nas seveda ne more nikoli priti do takega dela in je n. pr. na Štajerskem dr. Korošec komaj začeti „Narodni svet" s svojim izstopom razbil. Potem se še Čudimo, če Nemci v narodnem oziru dosegajo vedno lepih uspehov, mi pa ne! — Iz davčne službe. Davčni pristav Franc Lunder je imenovan za davčnega kontrolorja, davčni pristav Henrik Kette pa za davčnega omcijala v X. činovnem razredu. — Imenovanje. Računska podčastnika Matija Dolenc in Ivan Dermelj sta imenovana za namestniška kancelista in sicer prvi pri namestniškem svetu v Trstu, drugi pri okrajnem glavarstvu v Malem Lošinju. — Iz politične službe na Štajerskem! Okrajni glavar dr. J. pl. Supanchich, vodja politične ekspoziture v Mozirju, je šel v pokoj. Premeščeni so: okr. nadkomisar Fran Bouvard pl. Chatelet iz Ptuja v Maribor, okr. komisar Ferd. Z o ffat iz Slov. Gradca v Celje, okr. komisar pl. S oh o nh o fer iz Maribora v Slov. Gradeo, namestniški koncipist dr. Jokesch iz Brežic v Losonc, nam. konc. praktikant dr. M. Ringel iz Losonoa v Celje in kom. praktikant dr. Grossauer v Brežice. Srečni Slovenci, ki imajo take politične uradnike! — Spremembe v finančni službi na Štajerskem. Finančni svetnik Fr. Furreg je premeščen iz Maribora v Gradec; v Maribor pride fin. tajnik dr. Al. Tsohmelitsch Davčni oficijal Jak. Blaž on je premeščen iz \Veiza v Slov. Gradec, pristav Fr. Schuscha pa iz Konjic v Celje. — Odlikovanje. Člani prostovoljnega gasdnega društva v Črnomlju gg. Karel Geltar, posestnik, Josip Jerman, gostilničar, Franc S o h w e i-ger, posestnik, Josip Mat. Skubic, gostilničar, Franc Kolbezen, posestnik, Ivan S t ari h a, posestnik, Ivan Jerman, posestuik, Martin Sohweiger, posestnik, Ivan Geltar, zasebnik, Franc Lozar, posestnik, Josip S t arih a, posestnik in Jakob Schweiger, posestnik in sodni cficijal — vsi v Črnomlju so dobili za 25 letno zvesto službovanje častno svetinjo. — Okrajna bolniška blagajna. Prejeli smo naslednje pismo: Z ozi-rom na notico »Okrajna bolniška blagajna ljubljanska« v štev. 148. Vašega cenjenega lista si ufiojani, prositi Vas, da blagovolite sprejeti sledeče pojasnilo: Sedanje provizo-rično načel ništvo okrajne bolniške blagajne slika moje službovanje tako, kakor bi bilo blagajni na škodo in kakor bi jaz ravnal svojevoljno. To pa nikakor ne odgovarja resnici, temveč z mirno vestjo lahko trdim, da sem opravljal svojo službo vedno tako, kakor mi je bilo ukazano in kakor sem mislil, da je blagajni na korist. Glavno, kar mi očita sedanji načelnik, je to, da nisem kontroliral vsakega bolnika. Ako bi bilo to očitanje utemeljeno, bi bilo težko razumeti, da se je čulo pač mnogo pritožb zaradi prestroge kontrole, ne pa nasprotnih. Res je sicer, da nisem hodil k vsakemu bolniku na dom; to pa tudi ni bila moja naloga, temuč bi bilo to v mnogih slučajih neznozno nadlegovanje bolnikov. Ako je dokazano da je ta ali oni bolnik na smrt bolan in da mu škoduje vsako vznemirjenje, tedaj pač čut človečnosti brani, da bi se ga po nepotrebnem nadlegovalo. Glede tega sem imel navodila, po katerih sem se strogo ravnal. Kontrolorske službe ne bi bilo mogoče opravljati, ako bi dobival kontrolor razne, morda tudi nasprotujoče si ukaze; zato je bilo bklenjeno — ne na tajni, temveč na redni seji, da mi ima ukazovati glede tega službovanja samo načelnik in pa zdravniki. Ko je bil izvoljen g. Camernik za načelnika, mi ni dal no benih novih ukazov, torej je samo ob sebi umevno, da so veljali ukazi prejšnjega. — Tudi se mi podtika, da sem vodil seboj »neko dekle« in se hoče s tem obuditi mnenje, da sem to storil za svojo zabavo in tako zanemarjal službo. A tudi ta stvar j a drugačna. Dvakrat se je pač peljala z menoj moja zaročenka, to se pravi: porabila je priliko za vožnjo, a šla je po svojih opravkih, jaz pa sem izvršil svojo kontrolo. Naznanil sem to tudi prejšnjemu načelniku, a ker mu ni bilo po volji, sem takoj opustil to. Voznik ni nikoli v mraku čakal po dolge ure name. Dve uri sta njemu določeni za počitek, a navadno se tudi teh ni porabilo. Celo čas, ki sem ga rabil za lastno okrepčanje, sem si kratko odmeril; omenim pa, da ni predpisa, kdaj in kje smem kaj zaužiti. Zgodilo se je večkrat, da sem opravil službo v oddaljenejših krajih potem sem pa poslal voznika donirv in sem izvršil službo v bližini mesta peš. Dne 18. in 19. t. m. sem oba dn> va kontroliral, in sicer prvi dan v šišenskem oddelku, drugi dan pa v Glincah, odnosno v celem pod Glinc-3 spadajočem oddelku. Neresnično je, da bi bil kontroliral dne 120. t. m. samo dva bolnika. Mnogim bolnim članom je zdravniško dovoljeno, da gredo na zrak; ako se jih tedaj sreča na ulici, bi bilo nesmiselno, hoditi k njim na dom. Tudi ni resnično, da bi bil kakšnega bolnika, ako ni bil ravno na smrt bolan, popolnoma izpustil. Značilno za ravnanje proti meni je pač, da me je kontroliral načelnik nadzorniškega odseka v času, ko je bil sani bolan, ko torej ne bi smel o-pravljati dela, tembolj ker mu je vsled bolezni na nogi zdravniško prepovedan izhod. Dne 17. t. m. sem bil v Kranju po privatnem nujnem opravku; dne 19. pa sem opravljal ves dan službo za blagajno s tem, da sem raznašal vabila za občni zbor> kar ve tudi sedanji načelnik. Korekt no torej ni očitanje, da sem z lenobo oškodoval blagajno. Naj pa še omenim, da osvetljuje gonjo proti meni nameravana odpoved, ki nasprotuj«! \seui določbam § 4. službenega reda. Ako se uvede proti uslužbencu disciplinarno postouanje, mora biti povabljen na vsako sejo disciplinarnega odseka, dobiti mora priložnost, di se zagovarja in voli si lahko zagovor« nika. Vsega tega ni bilo. Menim, da je tudi to značilno in da ni treba komentarja za tako ravnanje. — V Ljubljani, 2. julija 1907. — Z odličnim spoštovanjem — Anton V i č i č. — Razstava za rokodelsko tehniko. Obrtni pospeševalni urad e. kr. trgovinskega ministrstva naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da priredi v jesenskih me-secih t. 1. razstavo za rokodelsko tehniko. Namen razstave je, predočiti rokodelske obrate z času primernimi tehniftkimi pripomočki ter pokazati tehniško in gospodarsko pospeševanje rokodelskega stanu po obrtnem pospeševalnem uradu e. kr. trgovinskega ministrstva. Razstava se bo vrši h« v strojni dvorani obrtnega pospeševalnega urada na Dunaju ter se otvori due 1. oktobra 1907. Prijave za razstavo je podati do 22. julija t. 1. ravnateljstvu obrt u o-pospeševalnega urada, kjer se dobijo tudi programi, določila, prijavni listi. Prostori so razstavijalcem brezplačno na raspolaganje. Z razstavo so združena tudi primerna predavanja". Vstop v razstavo in k predavanjem je brez- plačen. Da se niau j pivuiožuim rokodelcem obisk razstave in predavanj omogoči, se namerava rokodelcem nakloniti primerne potue ustanove, in sicer le onim prosilcem, za katere so v razstavi važni, splošno še ue znani delavski pripomočki razstavljeni. — Odi kovanje. Njena c. in kr. visokost presvetla gospa nadvojvo-dinja Marija Kristina je kot pokroviteljica deželnega in gospejnega pomožnega društva „Rdečega križau za Kranjsko blagovolila izreči s posebnimi pismi svoje popolno priznanje in najboljšo zahvalo za večletno delovanje v prid n Rdečega križau: I. podpredsednici glavnega društva, go-spej Antoniji Kosler, dalje predsedniku podružnice „KdeČega križau v Kranju, g o. kr. okrajnemu glavarju Alfonzu Pircu, in tajniku te podružnice, g. o. kr. okrajnemu tajniku Adolfu Rohrmannu. — Družba sv. Cirila in Metoda opozarja slovenske rodoljube na praznik sv. Cirila in Metoda. Spomi-njajoČ se teh naših prosvetiteljev in jih časteč govori za našim Gregorčičem vsak zavedni Slovenec: „Oj hva'a vama iz srca, ki jezik naš branila sta, naš jezik posvetila sta!u V obrano naših narodnih svetinj priporoča se naša družba za Ciril in Metodov dar. — Zrelostni izpiti na c. kr: moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom gosp. Šolskega svetnika dr. R. Junovicza dne 1. julija. Ustnega izpita se je udeležilo 31 gojencev IV. letnika. Od teh jih je naredilo izpit 25, med njimi eden z odliko, 2 imata ponavljalni izpit črez dva meseca in 4 so bili reprobirani za eno leto. — 2. julija so se začeli izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču. — V konkurz je prišla trgovka na Gomilskem v Savinski dolini Marija Javoršek. — Nova deželna palača v Gorici bo stala na prostoru starega pokopališča. — Dva ruska visokošolca so aretirali v Trstu in sicer 201etnega Štefana Smolenskega, filozofa na univerzi v Varšavi in J91etnega pravnika Ivana Spakovskega iz Volhinije. Izjavila sta, da sta zbežala v Avstrijo, ker sta se udeležila atentata na varšavskega guvernerja. Spa-kovski je tudi povedal, da je pristaš socijalno-revuluoijonarne stranke na Poljskem in da je izdeloval razstre-ljiva. — Poštni urad v Šent Vidu nad LJubljano je s 1. julijem uvrščen v IT. razred. — Kres bodo žgali jutri na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda nekateri trgovski sotrudniki na Golovcu, in sicer ne na tistem prostoru nad Hradeckega vasjo, kakor običajno nego na svetu gospoda Frana Babica nad vojaškim streliščem. Najbližji dohod do tistega sveta je po poti mimo strelišča na Dolenjski cesti. — Nemški šulferajn je imel 29. in 30. m. m. svoj občni zbor v Mor. Schonbergu. Prišel je tudi minister Prade ter imel navduše-valen govor. Družba ima blizu 1000 podružnic s 100 000 člani, vkljub temu pa so nabrali celo leto le 221,810 kron članarine, za 25.000 več kot prejšnje leto. V preteklem letu se je ustanovilo 157 novih podružnic, od teh na Štajerskem 20, na Koroškem 8, na Kranjskem pa 6. Le Tirolci so tako pametni, da niso hoteli ustanoviti nobene podružnice ter se je uči-teljstvo z raznimi občinskimi zastopi vred izreklo proti ponemčevalni in razdirajoči politiki družbe. Pohvaljeni pa so bili na občnem zboru naši Ko-čevarji, Češ, da imajo skoraj v vsaki občini svojo podružnico. Šulferajn ustanovi v jeseni svoje šole v Velenju in v Hrastniku, razširi pa že obstoječe Šole v Ljutomeru in Sladki gori pri C m ureku. Za ustanovitev nemške šole v Spodnji Šiški je družba žrtvovala visok prispevek, v Kočevju pa zdržuje dve šoli v kmečkih hišah. — Na občnem zboru se je tudi priznalo, da družba podpira mnogo učiteljev na javnih šolah. — Spoznali smo ga! Iz Doba pri Domžalah se nam piše: Pri nas imamo gospoda, ki je doslej živel bolj sam zase. Sem in tja je pod psevdonimom Silvin Sardenko skoval kako neslano pesemeo, sicer pa je miroval — do volitev. Tedaj pa je pokazal svojo zagrizenost in svoj fanatizem. Nedavno ni hotel pri nekem pogrebu brati slovesne maše, ker pripada mrtvečeva rodbhoa ljudem, ki se ne dado voditi na vrvi. Sedaj pravi, da ne bo pustil neke šolske deklice k obhajilu, ako ne odpove službe v gostilni, kjer so volili po lastnem prepričanju. Ako ne bo nehal uganjati takih burk, skovali mu bomo tako pesem, da mu bo zvenela dolgo časa po ušesih. — Nesreča- V RadniŠki vasi v Kostanj eviškem okraju je povozil težek voz 601etno Cecilijo Potnik in ji polomil več kosti. — Poskusen samomor. Prostitutka Antonija Sentič v Trstu je izpila veliko množino strupa, vendar jo je hitra zdravniška pomoč še rešila pri življenju. — Čitalnica v Starom trgu pri Ložu priredi dne 7. julija na vrtu gospe PeČetove veselico. Spored obsega koncert „Ljublj. seksteta", prosto zabavo in ples. — S slepo patrono se jo igral v Hrastniku liletni posestnikov sin Jakob Primou. Prižgal je škatljico užigalio in držal z roko patrono nad ognjem. Pri tem je patrona eksplodirala in odtrgala fantu tri prste na roki. — Umrla je v Ljubljani gospa Agneza Kirschner roj. Piohusch, soproga strojevodja v p. — Lokalni telefonski promet V Celju se — kakor slišim«» — otvori tekom meseca julija t. 1. Tozadevne priprave so skoraj že gotove. — Kap je zadela y Trstu di-dirigenta orkestra gledališča Fenice, Alfreda Grandija. Bil je v par minutah mrtev. — Vodstvo deželnega muzeja priporoča glede kač pri pošiljatvi več previdnosti; odpošiljajo se naj le v špiritu umorjene živali (predvsem velja to za strupene kače), ker nastanejo drugače lahko neprilike na pošti. Poslane živali ne smejo biti ranjene, stisnjene ali sploh poškodovane. Drugih plazilcev razven zadnjič označenih ne potrebuje in jih tudi ne kupi. Vodstvo ne rabi večmodrasa, ker jih ima že zadostno število, ter ga tudi več ne kupi. — Letošnjo vojaške vaje pri 3« v o ju. Od 1. do 31. julija bodo bataljonske, od 1. do 18. avgusta pol-kovne vaje med 11. in 12. brigado, med 55. in 56. brigado pa od 1. do 23. avgusta. Od 24. do 28. avgusta bodo brigadne vaje. Veliki manevri se začno 30. avgusta. Do 2. septembra se jih bodo udeleževa'i sledeči oddelki: 11. in 12 brigada, brambov-ski polki 3, 26, 27 in lovski bataljoni 7 in 29. Pešpolk 7, bos. hercegovski polk 2, lovski bataljon 21, dve bateriji 3. top. polka in pol eskadrone 4. dragonskega polka bodo imeli od 8. do 13. julija vaje v transportu topov po gorovju brez cest. Rezervisti in nadomestni rezervisti se skličejo k velikim vajam na dan 19. avgusta. Dne 2. septembra morajo priti vse čete na Koroško, kjer se prično manevri. Dne 3. sept. je počitek. Od 4. do 7. septembra bodo cesarski manevri med 3. in 14. vojem. Dragon-ski polk 4 in huzarski št. 6 se ne udeležita teh manevrov. Pač pa se prideli 3. voju za ta čas dragonski polk št. 5. — Poljub in polento je zahteval v Trstu 40ietni deiavec Peter P e t e-n a r od lastnice izkuha Marije P o -lan o, seveda oboje zastonj. Ker pa ni dobil ni enega ni drugega, se je mož razjezil, skočil v izkuharico, ji raztrgal bluzo ter razbil Šipe na oknih. VroČekrvneža so aretirali. — Zažig. V Marju pri Mariboru so aretirali 42 letnega Jurja V i s o č-nika, ker je na sumu, da si je za-žgal gospodarsko poslopje, ki je bilo vredno 800 K, a zavarovano za 3100 K. Visočnik je zelo v dolgeh. — Na c. kr« ženskem učiteljišču V Gorici je napravilo vseh 35 gojenk zrelostni izpit. Z odlik o za nemški in slovenski učni jezik go-spice: Olga Tomšič iz Skopega, Gizela JevŠček iz Trsta in Marija Trdan iz Kanala; z odliko za slovenski učni jezik in z navadnim redom za nemški učni jezik gospice: M. Godina in Ana Macarol; z odliko za slovenski učni jezik go-spica: Ivanka Lapanje, z navadnim redom za slovenski in nemški učni jezik gospice: Marija Zepič iz Gorice, Aclela Šmid iz Zagorja na Štajerskem, Gabrijela Dekle v a iz Gorice, Marija Novak iz Gorice, Marija Drašler iz Ljubljane in Ivanka Mozetič iz Pulja; druge z navadnim redom za slovenski učni jezik. — Kres bodo žgali narodnjaki jutri zvečer v spomin praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda na hribu nad Cešnovarjevo gostilno na Dolenjski cesti. Spuščale se bodo rakete, pelo se bo in grmeli bodo topiči. Po kresu bo prijateljski sestanek pri češnovarju. — Preprečen ogenj Ko se je v nedeljo neki fant v Zagorju igral z bengaličnim ognjem, je padla goreča užigalica na slamnato Šupo Franca Moteza. Takoj nastali ogenj so pogasili v najkrajšem času, sicer bi bil napravil velikansko škodo. — Zrelostni izpit na držav i gimnaziji v Trstu so napravili sledeči Slovenci: gg. G oru p Karel, Mihuletič Fortunat (z odliko), Perhaveo Rudolf (z odliko;, P uric Karel, Rebek Marij in Zalokar Vekoslav. — Slaba spričevala sta dobila 10 in 13 letna sinova trg. potnika Antona Bariča v Trstu in zbežala v svet, ker sta se bala očetove palice. Upajo, da se vrneta Še pravočasno domov. — Smrt vsled neprevidnosti. V Montoni v Istri je 18 letna dekla Karolina Gec iz Trsta kurila s petrolejem tako neprevidno, da se ji je užgala obleka in da je dobila take opekline, da je umrla za njimi v tržaški bolnišnici. — S ceste. Danes dopoldne sta se na Sv. Petra cesti splašila konja Rohrmanovemu hlapcu Ivanu Glavanu ter dirjala čez Marijin trg. Ko prideta v Wolfove ulice do hiše štev. 6, sta z vso silo zadela v tam stoječi premogarski voz in padla oba na tla. Druge škode pri tem ni bilo, kakor da se je en konj na zadnjih nogah nekoliko opraskal. — Ko je zjutraj ob sedmih hlapec Anton Hajnrihar peljal na Dunajski cesti čez tir električne železnice s premogom naložen voz, je baš takrat pripeljal električni voz in zadel v Hajnriharjevega s tako silo, da ga je prevrnil in se je prednji del voza zdrobil. Konjema in vozniku se ni ničesar pripetilo. Voz je bil last g. Josipa Turka in ima ta škode do 100 K. — Ko se je peljal včeraj popoldne po Marije Terezije cesti s kolesom delavec Jožef Petrič, je skočil vanj neki pes in mu raztrgal hlače. Lastnik psa je znan. — Priporočljiva gosta. Včeraj zvečer sta prišla dva pekovska pomočnika v MarČanovo gostilno na Rimski cesti. Ko jima je zlata kapljica zašla že v žile, sta si skočila v lase, potem pa je eden zgrabil za steklenico in svojega nasprotnika ž njo tako udaril po glavi, da ga je telesno poškodoval. Gostilničar je imel na steklenicah 3 K škode, sovražna si peka bode pa pobogalo sodišče. — Na policijskih oglasih je razstavljena slika 221etnega zasebnega uraduika Siegfrieda Knopfa, kateri je na Dunaju ogoljufal neko zavarovalnico za 1400 K, potem pa neznano kam odnesel pete. — Delavsko gibanje, Včeraj ae je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 41 Slovencev 35 Hrvatov in 20 Ogrov. 18 Slovencev je pa prišlo nazaj iz Heba. — Izgubljene in najdeno reči Izgubil je železniški delavec Fran Cerar srebrno uro z dvojnatim pokrovom in srebrno, oklopno verižico. — Trgovski sluga Jernej Cajhen je izgubil prost bankovec za 10 K. — Izgubljena je bila včeraj na potu od kavarne Evropa do kolodvora zelenkastorjava taška, v kateri so bili ključi, denarnica in vizitnica lastnice. Odda naj se pri lastnici v hiši, kjer je kavarna Evropa. — Meteor, mesečni pregled. Minuli mesec rožnik je bil prav topel in zadosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povpek v Celsi-jevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 14 7', ob dveh popoldne 23 6°, ob devetih zvečer 181°, tako, da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 188°, za 10" nad normalom; največ 29*8° dne 23., najmanj 7 4° dne 5. Opazovanja na tlakomeru dado 73.") 0 mm kot srednji zračni tlak t. m., za 10mm pod normalom; najvišje 7400 dne 27., najnižje 727 3 dne 1. — Mokrih dni je bilo 13, padlo je pa 103 3 mm dežja, od katere vsote pride 33 0 mm samo na 23. — Nevihto smo imeli ob dveh, meglo ob 5 dnevih; med vetrovi so najbolj pihali južni. — Tekočega meseca mal. srpana pride luna dne 22. ob polnoči v zemljino obližje. — — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes v hotelu „Llovd" (Sv. Petra cesta), društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vinarjev. — Jutri se vrši dru-štveni koncert v hotelu „11 i r ij au (Kolodvorske ulice). Začetek ob polu osmih zvečer. 01 ani so prosti, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. Novi vinski zakon stopi v veljavo že po letošnji trgatvi. — Velik požar so imeli v mestu Neunkirchen. Zgorela je tudi cerkev z samostanom. — Splošni štrajk poljedelskih delavcev se začne 25. t. m. v Vzhodni Galiciji. — Minister Marchetje zbolel za influenco. — Pomotoma je ustrelil svojo ženo v Aschu bogati zasebnik Weinkauf, ker je v temi mislil, da so tatovi v hiši. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca junija 1907 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 956 strank 652.028 K 82 v, 843 strank pa dvignilo 473.022 K 48 v V II. četrtletju 1907 se je dovolilo 67 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 1,155.489 K, dočim se je 5 prošenj za 145.000 K odklonilo zaradi nezadostnega pokritja. —- Ljubljanska kreditna banka. Meseca junija t. L se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 1,509.043 K 94 v, vzdignilo pa 1,135.055 K 35 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem junija t. 1. 7,836.032 K 88 v. — Splošno kreditno društvo V Ljubljani. Denarni promet meseca junija 1907: Sprejemki 168.626 K 95 v, izdatki 168.967 K 74 v., skupaj 337.594 K 69 v. Skupni denarni promet v 1. polletju 1907: 3,303.087 K 70 v. Stanje hranilnih vlog in tekočega računa dne 31. junija 1907: 1,157.941 K 83 v. — Obrtno pomožno društvo reg. zadr. z omej. za v. v Ljubljani je imelo v mesecu juniju 1907. 1. 203.825 K 63 v denarnega prometa, in sicer je bilo stroškov 100 438 K 45 v, dohodkov pa 104.451 K 66 v. Končno stan e meničnih posojil znaša 351370 K 36 v, hranilnih vlog pa 275.020 K 05 v. — Emetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. junija 1907. Aktiva: Gotovina 54.360 K 32 v, naložen denar 1,876.390 K 60 v, posojila 9.790.780 K 93 v, prehodni zneski 4969 K 16 v, inventar 5378 K 24 v, zaostale obresti 31. dec. 1906 89.145 K 36 v, vrednostne listine 403 961 K 75 v, zadružni dom 205 541 K 38 v, zadružni hiši 133.470 K 96 v, zadružno zemljišče 109 242 K 32 v. Pasiva: Deleži 26.072 K, hranilne vloge 12,122 338 K 23 v, rezervna zaklada 180.796 K 86 v, pokojninski zaklad 19.749 K 46 v, predplačane obresti 31. dec. 1906 26.777 K 14 v. Upravno premoženje 12,673.241 K 02 v. Denarni promet 30,675.380 K 16 v. Telefonska in brzojavno poročila« Dunaj 3 julija. V poslanski zbornici se je dane3 vnela velika in strastna razprava o galiških volitvah. Sprožil jo je poljski socijalnidemokrat dr. Liebermann, ki pa govori slabo nemški Govornik je ljato napadal vlado in poljsko žlahto ter navedel veo eklatantnih slučajev kršenja volilne svobode Za njim sta govorila Okunevvki in zionist S t and. Seja še traja. Dunaj 3 julija. Ju g osi o vanski klub ja soglasno izvolil dr. Laginjo drugim načelnikom, v parlamentarno komisijo pa je izvolil še poslanca Bal jaka in Biankinij a. Dunaj 3 julija. J u gosi o vanski klub je izročil ministrskemu predsedniku baronu Becku spomenico, s katero ga prosi, naj v smislu nagodbe nih zakonov na nagodbena pogajanja povabi tudi delegate Hrvatske. To spomenico je podpisalo 150 državnih poslancev. Dunaj 3. julija Krščanski socialci so sklenili, da ne bodo vložili nobenega nujnega predloga in da tudi v zbornici ne bodo glasovali za*noben nujni predlog. Dunaj 3. julija. Načelniki kluba imajo v petek skupno sejo. Včeraj je bila pri ministrskem predsedniku baronu Becku deputacija češkega kluba, obsto ječa i i poslancev Klofača, Prašek a in dr. Hurbana, da intervenira v zadevi protokoliranja nenemšk h govorov. Budimpešta 3 julija. V da našnji seji poslanske zbornica so Hrvatje nadalje vali obstruk-cijo in jo še raztegnili na zapisnik. Ko ja bil prečitan zapisnik zadnje seje, so trije hrvaški govorniki v svojem jeziku gra jali sestavo zapisnka. Seveda je bil ta odobren. Vložili so tudi več interpelacij v svrho obstruk-cije. Tuš kan je interpehral za radi odgovora, ki ga jb dal mini strski predsednik Wekerle glede smeri vladne politike na Hrvaškem. Preds da k J ust h je izjavil, da dobi Tuškan ob pol 3. pop. besed j za utemeljevanje svoje interpelacije. Več predlogov, naj dobi besedo prej, je Justh zavrnil in je posl Peni ću vzel besedo. Le tako je prišlo do glasovanja o železničarskem zakonu, za kateri gre boj. Naslov zakona je bil pri imenskem glasovanju sprejet in začela se je specijalna debata o § 1. Budimpešta 3 junija. Parla mentarno koalicijsko ministrstvo Wekerle-Kossuth je v današnji seji poslanske zbornice ab diciralo kot parlamentarna vlada. Ob dvanajstih se je dvig nil trgovinski minister Kossuth ter izjavil, da vlada od predloženega zakonskega načrta o že-lezničarski službeni prag matiki umakne 2. do 58, k § 1. pa je stavil predlog, naj se ostale točke uveljavijo nared-benim potom. Vsled tega nepričakovane a vladnega koraka je bila presenečena vsa zbornica Kossuthu je pleskalo samo par vladnih mamelukov, večirja neodvisne stranke pa je bila naravnost frapirana, da je vlada sto pila ta fpclzko pot protiustavnosti. Hrvatski poslanci so Kossuthovo izjavo vzeli z največjo ravnodušnostjo na znanje Seja se je nato suspendirala. Madžari mislijo, da bodo s t?m sredstvom udušili hrvaško cbstruk-cijO. Dasi večina neodvisne stranke ni zadovoljna s tem vladnem korakom, vendar S3 splešoo sodi, da bo zbornica sprejela Kossuthov predlog in da bo na to zasedanje odgođeno. Budimpešta 3 juli a. Splošno se je opažalo, da med Kossutho vim govorem ni predsedoval Justh, marveč podpredsednik Ra-kovszkv Iz tega se sklepa, da Justh obsoja vladno nasilstvo. Avstrijska specijaliteta. Na želodca bo eha j očim ijudem priporočati je porabo pristnega ,MoUovega Šeidlitz-praska", ki je pre-skuSeno domače zdravilo in vpliva na želo dec krepilno ter pospe Silno na prebavljenje In sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo VBak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah ca deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom. 5 16—d 't neobhodno potrebno zobno Cremč vzdržuje zobe čisis, bele in zdrave. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznan« Taio-cMni tistim iatera okrepćuje lasišče, odstraniule luske in preprečuje izpadanje las. I nlrklt nlra z navodom I krona. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lekarna Milana Leusteka i Ljubljani, Resljeva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jnbil. moRtn. 10 - 27 Darila. Upravn štvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Karol Završnik, v učitelj v Dupljah K 3 40. Gosp Herrisch v St. Petru na Krasu K 862, nabrano pri pečenju janca pri Ambrp-žičevem mlinu od gostov s Slavinje in Št. Petra, ker se je „bumfu premalo obnesel. Gosp. Josip Rohrmann, c. kr. notar v Cerknici K 16, mesto venca na krsto g. Frana Werlija v Cerknici. Gospod dr. Pogačnik v Cerknici 10 K, mesto venca umrlemu prijatelju Fr \Verliju. Skupaj K 38 02 Hvala! Za dijaško kuhinjo v Ljubljani: Dijak R.idolf Krasna, 11 c. na c. kr I. državni gimnaziji v Ljubljani, nabral in sam doložil K 4 90. — Lepa hvala! Umrli %o v Ljubljani. Dne 28 junija: Mikso Šacar, pleskarjev sin 6 mes. Hramlniška cesta 13. Božjast. Dne 29. jur.: i\\ar Mole, pekinja. 46 let. Karlovska cesta 30. Jetika. V deželni bolnici: Dne 25 junija: Ivana Bogataj, mestna uboga, G9 let, vsled raka v jetrih. Meteorolositno porodio. 'lilna nad morjem od i Srednji vačni tla* 716 0 mm "3 Cas opazovanja 8 tanje barometra ▼ mm 2 6 o. ► Vetrovi Nebo 2 9. 7*8 7 18 8 BT. Jug Jasno 3 7. *j. 730 2 16*0 sred. zah deš i» ri. POP. 733 0 16 3 ar. szah. sk.oblaC'iio Sredaja včerajšnja temperatura: nor male 19 2. —- Padavina v mm 3*9 Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja ob smrti moje ljubljene soproge, gospe 2201 Jttarije JWole Bposestnice ter istotako za izkazano časteče spremstvo pokojnice k zadnjemu počitku, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. Predvsem pa se najsrčneje zahvaljujem si. pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon" za prekrasno petje, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev. V Ljubljani, 3. julija 1907. ■ Franc Mole pekovski mojster in posestnik. Zahvala. Povodom prerane smrti najine preljubljene, matere, gospe Uršule Hočevar roj. Tomšič se tem potom iskreno zahvaljujeva vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama izrekli sožalje in ki so s svojo udeležitvijo na poti k večnemu počitku izkazali rajnici zadnjo čast. 2206 Prisrčno se tudi zahvaljujeva vsem blagorodnim gg. c. kr. uradnikom za izkazano sočutje in udeležbo pri pogrebu, cenj. gg. pevcem za ganljivo petje ter čislani rodbini Hribarjevi za njih nama veledušno izkazano pomoč in požrtvovalnost. V Litiji, dne 2. julija 1907. h\i\m sineva Ivan in Alojzij Hočevar. AGENTI (tudi zasebniki) dober dohodek in izhajanje; niso srečke, ne knjige nii zavarovanje, pošljite ponudbe pod šifro „Znkunft" na anončno akspediciio Gvdri & Nagy, Buda Pešta IV. Magvarutca 8. 1387 9 ob nedeljah in praznikih se išče primerna oseba. Ponudbe osebno v hotela „Vega" w Šiški. 82U—1 se lahko z ustanovitvijo izdelovalnice za Žganje in likerje ustanovi dobra eksistenca. Navodilo, preskrhitev obrti in informacija zastonj. — Dopisi pod »Prva tvorniška firma" ca npravn. ^Slov. Naroda". 2199 Ha Glincah št. 20 se zaradi prodaje posestva po znižanih cenah razprodaja 22 miški Todja inukopnik kopališč. ozor! Alco zemljišče etli ot>r*t vsake vrste, hotel, vilo, gostflnico, graščino, opekarnico, sanatorij itd. itd. v me*t u ali na deželi želite hitro in diskretno kupiti ali prodati, ako iščete hipotekarnega posojila ali soudeležbe, se zaupno obrnite na renomirano Prvo zemljiščno upravo (Erate Kenlltefen-l er» uIiiuik > 2200 na Dunaju, VIII, Albertgasse 30. Prve vrste, strogo reelno, kulantno, največje in strokovno podjetje. Generalni zastopnik Maver, sedaj v Ljubljani, v hotelu „pri Maliču". Obisk in informacije brezplačno. Nič provizije, nič pristojbin. m i Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnelših kombinacijah pod tako u b* »dnimi pogoji, ko noftena dmga zavarovalnica Z asti je ugodno zavarovanje ria doživetje in smrt z > maojšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pnvioo do dividende. let „SLAV1JA" - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - . Rez. fondi: 34,788.837*76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.38375 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vietkoil hIo(tMmkn-norodnH lapraavo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v LJubljani, Čigar pisarne »o v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 11 n Mer & Sclirantz *-* Dunaj, VI., VVindmuhlgasse OGRAJE, PLOTOVI K PARKOM ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROCI, ŽELEZNE POSTELJE. WSSSP Delniška družba združenih piUOUaren Žalec in Laški trg lporo«a avof alltetat izborno pivo. črno pivo JalVDlor". fgar Zaloge v Spodnji Šiški. — Tolofon itov. 187. Tg» 14M->8 tmT PatUlatre na deta ■prafcMM reatavratar gasa. B. Ertlinlk „Maradnl tom", LJnbllana. (Štev. telefona 82.) ~*M K1 0T 35 824 1Y R N ET-BRA H C A tvrdko FRATELLI BRANGA v Ml LANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesni trgovini in v vsaki kavarni. Gimpel pride drugi teden« *£> 04 V gostilni „pri Zvezdi" v Ljubljani ^ se pristna dobra dolenjska in bizeljska vina 8 zarodi uelike zaloge točijo ceneje. * W n Znižane cene za vina čez ulico. Vdani 2152—2 P. Krisch. £es! kupuje po najugodnejših oenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška postavljen Parožaga Deghenghi v Ljubljani lici 1188—^5 Vrsta Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Dolgost v metrih hrastov les od 30-60 K 38 — od 26-29 K 30 — od 19—25 K 26— od 3—4 metre smrekov les od 30—60 K 20 — od 26—29 K 18 — od 19—25 K 16 — 4 metre mecesnov les od 30—60 K 24 — od 26—29 K 20*— od 19—25 K 18 — 4 metre borov les od 30—60 K 19-— od 26—29 K 17 — od 19-25 K 15 — 4 metre jelkov les od 30-60 K 18 — od 26-29 K 16- od 19—25 K 14 — 4 metre bukov les od 30-60 K 17 — od 26-29 K 16-— od 19-25 K 14 — 225 in 4-50 m hrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge Ia K 55—, Ha K 45-—, lila K 35 — m bukove 28 mm „ 2 „ 4 n „ laK 35— Ha K 30—, lila K 20 — m1 hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge Ia K 2 50, lla K 2-—, lila K 1*80 m1 bukove _ 28 mm „ 25 „ 50 cm „ Ia K 1*40, lla K 1 10, lila K 1 — m! Nikdar se ustaviti — to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednostTpri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete, kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno. Z odličnim spoštovanjem 1080—16 ANTON ŠARC specialna trgovina za belo blago in nevestinske opreme na Sv. Petra cesti št. 8. Šivalnica na Sv. Petra nasipn št. 7. čistilnica za perilo ■v ISolod-vorslcili -u.15.cal}. št. S. + higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa -I- vsi predmeti za bolniško postrežbo L Gal TRST. cono 4. GORICA. COKO Verdi 11. 2126—3 o a >o o 1^ * L o a. 1*< o as 1 o 3 C solnčoike in dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR L|nbl|ana Pred Škollio 19, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. ti nakupa si oglejte velikansko 27 sukneno zalogo <§> R. Miklauca v Ljubljani, Špitalaka 26 ulice itov. 5. Ostanki pod ceno! Vid Brotouž Sv. Jakoba nabrežje 25 priporoča cenj. občinstvu Iz mesta In z. dežele kakor tudi ženinom in nevestam 206-27 svojo veliko zalogo; pohištva po najnižjih cenah. Služba občinskega tajnika pri županstvu ¥ Postojni z letno plačo 1410 kroa je razpisana« Službo bo nastopiti 8 1. avgmtuui t. I. Pinmeae proboje, U katerih naj bo razvidno dosedanje nlužb »vanje in usposobljenost posameznih prosilcev, je vložiti najdalje do 10. Julija 1907 pri županstvu v Postojni. Prosilci, ki so poleg občmskepa tajnittovaoja tudi vešči hranilničuega knjigovodstva, imajo pred dragimi prednost. Županstvo postojnske občine, due 1. julija 1907. O- Plkels župan. 2176 a ■nr o"bčn_a zavarovalnica Assicurnzionl Generali o Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron «1-6 Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje meseca junija 1907 od 1. januarja 1907 Vložilo se je ponudb .... 1392 9947 za zavarovano vsoto..... K 10,053.373 61 K 859917.031a92 Izgotovljenih polic je bilo . . . 1255 8687 K 8,801.530-93 K 77-491.560-32 naznanjene škode znašajo . K 790 338 40 K 4,451.143-15 Razpis. Za zgradbo vodovoda v vasi Petelinje, občina Št. Peter, politični okraj Postojna, na 24.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta* ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 16. julija t. 1. ob 12. opoldne podpisaremu Županstvu. 2198—1 Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadptsom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Peteliajah". Ponudbi mora biti dodaia izrecna izjava, da pripozoa ponudnik stavhae pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vklon . Razen tega je dodati kot vadij še 50/o stavbnih strov;>>7 v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po fcnrfini ceni. Podpisano županstvo si izrecno oridri: pravico, ubrat p »nudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebrjo, razpisati novo ponudbeno razpravo. Končna odobritev oddaje je pridržana d.žrlnemu odboru kranjskemu. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v obćiuski pisarni. Županstvo Št. Peter na Krasu, dne 2. julija 1907. N m (od katerega imam samo-prodajo za Kranjsko) za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt, Korboiine] Avenarius Mavec (Gyps) «rs¥ olja in mazila za stroje olje proti prahu Adolf Hauptmann, Ljubljana tovarna oljnatih barv, firneia, laka in kleja. 2131—8 kakor tudi priznano najboljše priporočam po tvorniških cenah —-— Svoji k svojim ! Kdor rabi traverze in železniške Sine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico naj se obrne as trgovino % železnino Svoji k svojim I 1086—25 «5*8?1 FR. STUPICA v LJUBLJANI Idlao tam s. dobi vedno svei MrAaai Ia romaš temeni is sloveBb tovarn davite in trbavellake. Mreže m tlca zi .Je, travniške braaa, plugi, itedfmlkl, tehtale«, fitstllnlee za lito, oprava za mlekarne ter vse poljedeUko orodje Valvozorev trg it. 6 nasproti Krti. cerkve o gre Glavno In edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih ta MMllaov. ^orlkanm stroji ta kolajo Ia obra£aa]o tanrt vodao v nalogi stiiaoro »tatilaic ia gtpoljaov. nT, mm* uUmVtmIL. lii.^ lIVl mmm mmm Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoalemSek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".