LETO V.
17.marca 1952
ŠTEV,89.
STARI IN MLADI
La tretji strani objavljamo pod "Razgledi11 prispevek,ki ob razčlenje Vanju na Se ..emigracije s pesimizmom zre v bodočnost. Črnogledost se nam zdi Pretirana. Toda bolje je,da pride na dan.
Nekaj mora vsakomur udariti v oci: da ni kontinuitete med staro in Hado generacijo. To ni le v slovenski politični emigraciji; Se hujSe je v hrvatski in. srbski. Med obema generacijama zeva občutna praznina.Posle Hce tega se počasi Se nakazujejo. Ko stara generacija odmira,z njo odha ja jo stari politični delavci s svojim znanjem,poznanstvi in izkušnjami. :amesto da bi po zgledu dalekovidnih. političnih osebnosti pravočasno po= skrbeli’, da bodo za seboj pustili politično vzgojeno in osebno šolano na= sledstvo,ki' bo s- svojim delom vsaj organično, če Se ne tudi vedno miselno, Nadaljevalo' delo Očetov, puščajo za seboj praznino. Po sili razmer poča= si stopa v to praznino mladi rod, brez izkušenj, brez znanja, brez poznan stev. V trdih prizadevanjih si bo nabiral znanje, ob neizogibnih napakah si bo pridobival izkušenj, z dolgimi leti si bo ustvaril potrebna poznan stva. Kolikšna nepotrebna, izguba časa, sil in ugodnih prilik. Komu v ko = Nist in komu v škodo? Komu v čast.-in slavo?
Toda ali ni rešitev problema vendar enostavna? Zakaj se mladi rod e Nostavno he pridruSi starim politikom, zakaj preprosto ne vstopi v njiho= Ve organizacije? Kakšni vzroki so,da do tega še ni prišlo?
Mislimo,da v begunstvu veljava starih strank ni odvisna od njihovih speljanih organizacij, ampak predvsem od njihovih Se v predvojni dobi u '^el javi jenih prvakov. Dvomimo, da bi nove v emigraciji nastale samostoj = Ne skupine,ki se morejo politično in organizacijsko na poln demokratičati N-^Čin izživljati, ohranile z vključitvijo v stranke isto optimalno mož =, No st akcije. Ali ;ne bi morale (bolje: bi posamezniki morali), iz strankar 5ke discipline, omejiti svojo delavnost predvsem na priznavanje in moral= No podpiranje starih strankinih prvakov ter izvrševati morebitno narodno politično delo po naročilih strankinega vodstva,ki so ga postavili pred= v° jni prvaki?
Oba rodova se pa razhajata tudi miselno. Zadnjih enajst let,zanj P?jbolj kritičnih let je mladi rod bil priča tolikerim porazom stare po= ^itike, tolikerim nerazumljivim'nastopom in tolikerim napakam,da se ne Nore mirne duše in lahkega srca zapisati starim politikom. Res, niso ti
®ega krivi; svetovni razvoj,ki je šel svojo trdo pot ne glede na male Narode in države,je imel gotovo svoj vpliv tudi na našo domovino. Toda : ;li bi mogli tako strašno "gor’ plačati",ko bi imela stara politika več ^Nisla za narodove zahteve, za narodovo razpoloženje, za narodne posebno za rastoče družbene potrebe, za nepodkupljivo in nepokvarjeno upra=
■O. tfo vi a a-ITT o n n o o rl a + \rn . iz a nVirO M a TV)'’ P>rip Ir ripSplp“? Alk bi §0 đrŽ Q VS
mo
f-'-a tako hitro sesuti-kot hiša iz kart, ali bi kri mogla tako hitro in
5o
ceni teči, ali bi se bratomorno klanje moglo razplamteti v takšnem ob= |egti - ko bi pred. tem bilo več časti, več svobode, več pravice in več 5u.bezni? Pa več-pameti In odgovornosti!
Štiri leta emigrantskih vlad - koga so kaj naučile? Nekdo od nepo= L^edno poučenih je dejal,da predstavlja to tako žalostno poglavje,da ne fl^rLrskati po njem. Dogodki so to poglavje v posledicah obsodili, - t( Kakšno spričevalo!

Sedem let emigracije: stari narodnostni spori se niso olaj Šali,star1 pogledi ne dosti spremenili. Titovega razhoda z Moskvo par let sploh đo^ jeli nismo, tako neumno smo se vdajali manj vaanim zadevam. Ko smo se o^ svestili,je bilo v mnogočem pozno; pa Se zdaj mnogi niso spoznali te^e tega vpraSanja.
Ob takšnem grobem povzetku pac ni čudno,da ne pride z lahkoto do mi seine zveze med-generacijama. In to ima posledice v organični povezavi. Malo mlajših ljudi je,ki sodelujejo s starimi; toda večkrat čutimo kot da njihovega vpliva ni. Več mladih ljudi se je predalo ekstremom: to tali tarizmu ali nacionalnemu separatizmu.Spet jih ni veliko,ki ubirajo sreda njo,zmernejšo pot. Znatno pa je število tistih,ki so opustili misel na o svobodilno delo; vse bolj se bližajo izseljenstvu.
Izgledi niso torej na splošno nič obetajoči. In če v takšnem mraku pod vplivom različnih okoliščin in činiteljev tu in tam zasvetijo lučke, če preberemo sprejemljivejše besede,če zaslišimo razumljivejšo govorico, če vidimo,da se kje pogledi reformirajo in posodobi ja jo - zakaj bi to ođ bijali? Ne smemo tega precenjevati; a prav je,da napredek zabeležimo, njem razpravljamo, opozarjamo na pomanjkljivosti, iščemo boljših rešiteV? stavijamo dodatne predloge, vlivamo upanja. Seveda je to delo dolgoročni in zahteva potrpljenja. Toda ali ni končno prvina demokracije razprava,^ skanje, dopovedovanje in prepričevanje? Res, eni demokrati si dajo hitre je dopovedati od drugih; tudi so eni bistrejši kot so drugi. V.takšnem razpoloženju,pri katerem stara generacija ne zna pritegniti mladih in kjer mlada generacija na splošno ne zaupa starim - kjer potem tudi ni of ganične zveze med njima, se zdi vloga in naloga tiska pomembno in odgovU1 na. Na primeren način, more manjšati prepad med obema generacijama. Ostra ali napadalna beseda gotovo ne bi imela posebnega uspeha. S silo stvari ni mogoče' predrugači ti c. i>o neke mere ima vsak svoj prav: starim ni lahko prelomiti s preteklostjo, v kateri so živeli, uspevali,se uveljavljali» Mladi ne morejo planiti v naročje starim,ne morejo jim podpisati prazne menice, ne morejo se jim zapisati z dušo in telesom, ko pa je bilo đoži^ vetje kritičnih enajstih let tako katastrofalno. Toda jasno je,da je koP promis mogoč leče obe generaciji nekaj popustita. To pa je - kot smo do^ slej videli - najkritičnejša točka. Öe bi stari spoznali,da so jim mlade sile potrebne za kakršenkoli širši nastop v tujini in da je v interesu, lastnega naroda,da mladi ljudje aktivno sodelujejo in soodločajo v poli^ tičnem dogajanju; če bi- mladi spoznali,da imajo stari kljub neuspehom mnogo prednosti,prevdarnosti in izkušenj in da ni nobena ekstremna misef .*nost rodila pomembnih sadov,- bi neka rešitev bila mogoča. Ta se zdi najboljša in za vsako stran sprejemljiva,če bi se stare stranke in nove^ skupine sestale v skupnem odboru, kjer bo na demokratičen in gotovo naj^ bolj učinkovit način mogoče razgovarjati in se dogovoriti za; skupno del0'
Lučke,ki zagore in prinašajo v mrak nekaj svetlobe,pomaga jo k tak^ rešitvi. Seveda mnoge ugasnejo,ker jim je zmanjkalo zraka ali pa je doß0 rel stenj. Toda ob ponovnem mraku je lahko spoznati,da je bolj prijetno, živeti v svetlobi. Tako pridejo novi, ki bodo luč na novo prižgali .Po čad3-se bomo bližali jutru in soncu.
Na svetel dan bomo stopili združeni ali razdeljeni. Če bomo vsi skn no iskali gori-'o, bo naš nastop združen. Če ga bodo iskali le eni, drugi pa ne, je razdelitev nujna. Končno gre za zgodovinsko odgovornost,kdo :g.
: deli tev povzročil. Ne bi radi videli,da bi po mnogih porazih na staro neracijo padla tudi ta poslednja sodbo; pravtako ne, da bi mlada gener^ cija vstopala v življenje s pečatom nepopustljivosti in skrajnosti. (Ri" slimo, da služimo skupnosti, če nadaljujemo v dosedanji smeri.)
ZAŽlGiLEC ŠKOFA OBSOJEN
KLIC 'TRIGLAVA
53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Pred novomeškim ljudskim sodišČeni je bil obdolžen Avgust Lenaršič i2 Trebnjega,delavec,star komunist,d9 je 2o.januarja polil škofa Vovka.2 bencinom in ga zažgal. Obsojen bil na deset dni zapora pogojno z0 eno leto.
Izhaja l-in 3*ponedeljek v mesecu.
RAZGLEDI	' NE ČAKAJMO !
Öe ne bi bil izrez teko zlorebljem ođ komunistov,bi krstil odnos Klica Triglava do raznih begunskih odborov za formalizem.Kadar ima^oprav 'ko z najmanjšim znakom,da bi se uredili begunski odbori, ki bi bili pro= tiute7. Titu, list ne uporablja ostre prešo je, ampak se vdaja lepim šel jam. Vsaka izjava (ali imenitnejše deklaracija) in vsako rahlo politično zga= hjenje povzroči neizmeren odjek. Klic Triglava sicer mnogokrat razburja begunske politike s svojimi pogledi, pa. vendar ima do samih politikov ne sorazmerno in nezaslušeno spoštovanje in obzir.
Res je begunske narodne 'odbore v sedanjih razmerah mogoče primerja= ti z vlado v urejenih Časih. Le anarhist bo proti vladi kot taki,In ven*= ■dar tvegam iri se izrečem proti odborom.
To ni staro nasprotstvo do Slov,narodnega odbora ali dr,Kreka ali Slov,demokratske stranke,ki bi ga vodili politični predsodki.Kiti ni iz» raz mladeniške ..objestnosti ali zagrenjenega sovraštva do priznanih poli» tikov.
Popolnoma uvidim pomen zvez .in poznanstev,ki jih.imajo predvojni po litiki na Zapadu. K jiho ve predvojne izkušnje in ime,ki so si ga pridobi» li, jim edinim daje priznanje.
Velik je pomen narodnega odbora. Kot je bilo večkrat povdarjeno,da* je kot demokratična -zamena za diktaturo upanje na svobodo; velike vašno* sti je kot nadomestilo za Tita. Vse to je bilo mnogokrat zapisano in ne bom ponavljal.
Beguncem naj bi bila svoboda domovine najvišji cilj.Ne mislim iz se bičnih razlogov,da se bodo vrnili in gospodovali, temveč iz zelo plemeni tih.nagibov,da bi Slovenci lepše šiveli v bodočnosti. Tudi o tem je splo Sno soglasje in se begunski listi in prvaki kosajo,kdo bo lepše povedal. Ni mogoče brati misli,da bi mogel soditi,kdo ima te besede le na jeziku, V srcu pa mu je svobodna domovina deveta briga. Pač pa je.mogoče soditi iskrenost po dejanjih. Visokemu cilju bi se morale podrediti druge manj= še zadeve. Tukaj je preizkušnja. Tukaj se'pokaš e,ali so vse le besede -ali pa zares prepričanje in dobra volja. Ali je zlaganost ali.odkritost.
Pri tej preizkušnji grozotno propadejo naši Begunski politični.vodi telji. Ne sodim jih po enostavnem, dejstvu,da ni enotne.protiuteši Ti tu.V izgovbr bi navajali silne načelne razlike med strankami in. narodnostna hasprotstva med jugoslovanskimi begunci.
Golo dejstvo je,da je Tito za vse narode v Jugoslaviji eden.Ne ve = 1ja za en narod (Jugoslavije) različen način,da se reši komunistične dik ta ture kot za drugega. Ni mogoče,da bi Tito še vladal v enem delu Jugos= lavi je,ko bi bil drugi še svoboden. Ni: pametnega razloga,da ne bi bila za vse in vsakogar proti skupnemu na.sprotniku najboljša skupna borba .Ne malo čudne so v tej zvezi -čustvene- ižjave, kako so Srbi pred vojno zati= rali in ustaši med vojno klali.Čeprav naj bo desetkrat res, nima nobene zvezevs sed.anjim vprašanjem svobode,ki jo bodo dosegli vsipali nobeden.
Še manjše in neumestne so zapreke,ki jih imenujejo načela. Ko so A= merikanci snovali jugoslovanski begunski odbor, so se vsi potegovali,da bi prišli zraven. Presega zdravo pamet,kaj morejo doseči republikanci,mo b-arhisti, federalisti, centralisti, klerikalci, liberalci, če domovina ni svo bodna. Svobodo bodo ušili vsi ali nobeden.
Še'slabše je izključevanje mladih in delavnih. Stari.poli tiki si^s starimi strankami laste monopol pri politiki. Hiša se podira, stari moa, Podpira, a omaguje, vendar se ne umakne mlajšemu,ne pomaga mu.z.nasveti, bi poprijel z novo močjo. Oba bo podsulo,vse skupaj bo poginilo,ako '&e bo stari pametno odjenjal.	_	,	.	.
Česa manjka,da ne pride do sodelovanja vseh proti komunistični diktaturi? Skupen cilj je jasen. Ovire namišljene. Ali ni dobre^volje,tem= Več grozotna sebičnost in samoljubje? Ali ni spoznanja,temveč strašna slepota in omejenost?	....
Stari politični voditelji so udarjeni tako ali tako.DovolD J§ pri = lik,da pokašejo nasprotno.A niti enega primera ni,da bi se to zgodilo.
Računam s politično realnostjo, z razvnetimi strastmi in predsodki Pri ljudeh,ki jih morajo politiki upoštevati. Morda ne.bi bilo niti pa = metno niti izvedijivo,da bi sklenili splošen sporazum in skupen^Jugoslo= Vnnski odbor. Ni treba,da bi osnovali skupnost v nasprotju z načeli, ki

se jih trdo dr" e. Neštetokrat bi m šli skupno točko zn nastop proti Titu. Klic Triglava je nudil na ducate primerov.
Toda ničesar ni. Niti najmanjšega znaka ne. Včasih Leremo o preosno vi Slovenskega narodnega odbora ali o razširitvi Jugoslovanskega narodne ga odbora. Vse to le daje prav mojim mislim. Ako bi bila prava volja, bi bil SITO ' če davno preosnovan in bi delal s polno paro - kakor tudi vsak drug odbor,ki bi: hotel. Pa ni in noče. Zaključek more biti le eden - do* sleden, odkrit, nespoštljiv,surov in brezobziren: stari politiki so le še voščene figure.
V sedanjem času naj nastopijo delavni ljudje. Vem,da mladi ne pome** ni jo nič. Treba bo' dolgega truda,da se ustvarijo poznanstva in zveze.Tre ba bo prizadevanja,predno bodo priznani. Let, v katerih se bodo starali, si pridobivali izkušenj in se uveljavljali. Stari bodo umirali.Namesto da.bi učili mlade,jim svetovali in predajali delo, gonijo svojo. Zanje, se svet ne suče."ive še v starih časih,ki so seveda minili. Toda Bog va=* ruj,da bi tako govoril! Saj smo vendar protikomunisti - in po nekem be =* dastem mišljenju moramo biti najtemnejša reakcija. Sodobne resničnosti ne priznajmo! Kajti potem bi se morali smejati,kadar kdo govori o ‘sloveft skih strankah v begunstvu - po enajstih letih nesvobode - kot da bi bile večne ustanove.
Spoznajmo in priznajmo kruto resničnost! Osamosvojimo se! Cimpreje - tem bolje. To ne pomeni preloma. Pomeni le konec obzirov, koiiec čaka» nja in upanja, da se bodo stari vendarle zganili.
Rekli bodo,da sem nespoštljiv,nesramen in vse drugo. Ne mislim,da sem v slabih 30 letih popil vso učenost. Rad bi doživel,da bi mi kdo. od politikov razumno odgovoril. A preveč pričakujem. Rekli bodo,da vsakomuf ni mogoče odgovarjati. Saj nisem nič in ne pomenim nič. Kako naj izgub-' 1ja jo čas na nepomembni osebi? Govorili bodo o domišljiji smrkavcev in o naših voditeljih,ki naj jim zaupamo. Zaupamo na kaj? Na. prazno besedo?
Na prazno besedo kot med vojno,da bomo sprejeti^od zaveznikov? Kot so ve trinjski domobranci zaupali,, da grečo v Italijo' Ali kot smo zaupali,da bomo za prvi božič doma? Komu naj kaj zaupamo brez podpore in brez razi0 g O V?
Nezaupanje se spreminja v obup. Mnogi,mnogi .se ob besedah,kot so rnj e,le še namrdnejo, da jim ni nič mar. Mnogi pa imajo usta polna besec^ o svobodi, a prazna srca in glave. Vse govoričenje, pomanjkanje odkritosti, vse prazne besede ali zgovorni molk vodi v obup: doma se ne bo spr^ ‘menilo, mi pa se bomo navadili tujine. Komu bo potem še mar? Kdo bo stcO-re prijemal za' besedo? Takrat bodo itak že odšli po večno plačilo«
J.&*
• • • o o.O o o • • •
Br .Mirko Roš, je 8. januarja prepel prvi častni doktorat ljubljanske niške visoke šole (na stopnji univerze). Dr.Ro.a je slovenski rojak iz ^ Hrastnika,ki zdaj poučuje na tehniški visoki šoli v Zurichu(Švica).Pose duje šastni doktorat sedmih tujih univerz,pri 15 znanstvenih ustanovah je častni član,pri petih redni član in dopisni tudi prinpetih.Obenem 'direktor Merilnega zavoda za preiskavo materijala v Zurichu. Njegova stroka je: teoretično raziskovanje nevarnosti statičnega zloma _in utruD nosti materiala;raziskovanje dograjenih objektov in konstrukcij ter nj ^ preizkušnja.Njegovo največje delo je most "Esta Holmer" pri Stockholmu razponom 300 m. Njegovo delo je bil v vojni porušeni viseči most cez vo v Beogradu;zdaj je izdelal načrt za novi most isto tam.	>
Jože Plečnik,akademik in univ.profesor je prejel drugi_častni doktor ■ arhitektonskih znanosti dne 23»januarja.Mojster Plečnik je preuredil praške Hradčane,zgradil 1julijanske_?ale,zdaj pa dokončal načrt za slovensko Narodno skupščino v Ljubljani.	_	1r,V
Dr.Matija Murko, mednarodno poznani slovenski slavist, je umrl IJ.feiu^ Pravi . Bil j e ča'štni doktor 1 jubl j .univerze .Poučeval je na đuna j eki, gr^-ki in praški Karlovi univerzi ter univerzi v Leipzigu.	v
Ing.Dušan Sernec je umrl v Ljubljani 15.februarja.Bil je prvi ban uu ske banovine in kasneje minister.Med vojno je bil elan Vrhovnega plen Osvobodilne fronte in v Titovem NKOJu. finančni pover jenik. 'Z dr.Buđis^ ’ljevićam in Mandičem je postal 7.marca 1945 član kraljevega namestnic u dokler ni ob proglasitvi republike■29.nov.1945 stopil v pokoj.
TITO KRŠI PETINDVAJSETI ÖLEN (Dopis)
Prepovedana je zloraloa cerkve in vere v politične namene - pravi čl, 25.ustave FfR Jugoslavije. Ko komunisti redno vzdigujejo vik in krik in navaja jo. poimensko duhovnike,da "izkoriščajo vero v reakcionarne namene", ne pomislijo,da pri tem sami zlorabi ja j-o vero v svoje-lastne politične namene. Pismo CK KPSlovenije(gl,KT 87) "za izboljšanje političnega dela organizacij KPS" pravi-, da je potrebna'"odločnejša in vsestranska ter s±= stematična borba proti vsem poskusom reakcionarnega klera in drugih estan kov klerikalizma in belogardizma... Treba je zavreči mišljenje,da je vpra šanje (te) borbe... predvsem vprašanje administrativnih ukrepov posameznih državnih organov (Uprave drčavne varnosti itd.).To je predvsem vprašanje dosledne politike in borbe..."
Kdor bi bil v zadregi,kako izgleda ta borba,ki naj osvobodi "ljudske množice srednjeveškega mračnjaštva" in jih, mimogrede pripomnjeno,uklene v rdeči jarem, z dušo in telesom, se more poučiti v "Slovenskem poročeval= cu"..Primeri,ki•so večkrat odurni, tudi kačejo, kako je,moči zlorabljati verske reči. v komunistične namene.
Poročevalec piše o ihanskem župniku Zajcu,da se je pri verouku "igral" z deklicami iz četrtega razreda osnovne šole:"ščipal jih.je,bo*al po vratu in jim nato počasi segal za prsi." Poleg tega je počel še "pov= sem neverjetne stvari".Bralcu se razširijo oči v pričakovanju perverzno= sti.Slovenski poročevalec- nadaljuje brez sramu:"O otrocih,ki ne hodijo v cerkev, j-e v šoli govoril,da so ’grđi’." Poročevalec se zgraža nad župni= kovimi vprašanji v spovednici,ki jih "sploh, ni mogoče ponoviti", in zaklju Suje,da bodo "edino- starši,katerim niso mar lastni otroci",te še pošilja=
• li k župniku. :
Sledeča žrtev je župnik Godnič v Vrtojbi.Velik njegov, greh je,da je "živahno delaven": položil je-pod v cerkvi, zasadil je nova ■ dievesa, izdelu je pastirčke, in ovčice, ustanovil je knjižnico in je "pravcati založnik versko-propagandnega materiala", Njegova "'ljubezen’ do ljudske oblasti" je prišla na dan,ko je nekje napisal:"Tudi mi smo krivi".Poročevalec po= stavi pomišljaj in zlobno.pristavi:"Krivi zato,ker trpimo to brezversko ljudsko ..oblast in se ji ne upremo, ali ne, gospod Godnič?" "Med ljudski o = llasti sovražno dejanja.gre tudi njegovo poučevanje verouka",za katerega ni imel'oblastnega dovoljenja.SeQal je versko nestrpnost,ko za Novo leto ui obdaril otrok nevernih staršev. Versko svobodo razume prav po-svoje, kajti "kjer le more, pritiska na ljudi,..:, da dajo krstiti otroke", češ da "Juda ni treba imeti pri hiši!" To ni'vse, piše Poročevalec’in izraža pre Pričanje,da mu bo "ljudska oblast pravočasno preprečila nadaljnje, sovraž.= fro delovanje."
"Örv Vdobski fari" pri Domžalah je župnijski upravitelj Tekavc.Enot Uost Dobljanov gloda- pö Poročevalcu - tako,da mlade- zakonce nagovarja k cerkveni poroki-. "Pridita vendar v cerkev,- Tako začenja,končuje pa druga ee,lisjaško in zahrbtno. - Niti. ni treba,da prideta v cerkev,poro čim vaju K-tudi. brez prič,kar doma-.-" Bralcu,ki ne razume,kaj naj bi bilo tu narobe, 'Pojasni Poročevalec nekaj vrstic nižje: "župnijski upravitelj Tekavc:: išče katakombe v dobski fari in vsiljuje cerkvena opravila... v kmečke hiše predvsem zaradi tega,da bi ustvaril videz preganjanja vere in cerkve v na ši'državi." .
Sledi še opis "največje predrznosti in naravnost hinavskp ’skrbi’ za duše", v katerem zloba Poročevalca dosega nove meje. Stvar je taka: umi = ^al je star komunist Pavel Starin - -Goga in župnik se je trudil,da bi ga pregovoril, na j. se ^ pusti prevideti. Pisal mu j.e končno pismo, iz katerega Poročevalec navaja nekaj lepih odlomkov, s surovimi komentarji in kat.ere= ga krsti za "grob poskus posilstva svobodne poslednje volje." V pripisu š-upnik ponuja, da bi prišel v civilu,da bi tako staremu komunistu prihra= hLl javno zadrego - a Poročevalec vzroji,češ da' "znova išče 'dokazov’,da je pri nas vera preganjana."
Ukinjenj e verouka v šolah je-moralo povzročiti precej mrmranja med ljudmi,kot'kanejo; omembe v Poročevalcu.Isti dan,ko je bilo objavljeno na Vodilo,ki ukinja verouk,je priobčil kot nekakšno opravičilo razgovor z "bivšim izseljencem-. Tovariš,ki je živel pred '40 leti v Ameriki in pred 20 leti v Franciji,je pojasnil, da tam v šplah ni verouka. "Uvajamo le to, kar so drugod po sv,etu že zdavnaj'uvedli" ponavljajo spet nekaj dni kasneje
"Slovenski poročevalec" je na podobne načine zabeljen nekako vsak teden. Včasih se zateče po snov med begunce. Obregnil se je ob čupnikn Mrkuna iz Barbertona,ki je nabiral med ameriškimi rojaki za svojo bivšo dobrepoljsko faro.Nesramen članek pravi,da cerkve v fari denarja ne rabi jo in namiguje,da ga bo čupnik sam pospravil.
Vendar Poročevalec ni vedno tako zgovoren o duhovnikih. Ko so začga li škofa Vovka, je tiho molčal pet.dni vse do naslednje sobote. Isti dan kot angleški listi je prinesel v spodnjem kotu druge strani Tanjugovo pot11 ročilo iz Ljubljane.
"...treba(je) ostro obsoditi vse poskuse provociranja Izpadov,ki lab ko to borbo kompromitirajo in ustvarjajo videz,kakor da gre za preganjanje vere in posameznih verskih predstavnikov," piše če omenjeno pismo CK KPS dva tedna kasneje.
STRAH IN POGUM
Zakaj se smejita*? - vprašuje ljubljanski šaljivi list "Pavliha" pod sliko dveh režečih se dedcev in odgovarja: "ker premišljujeta o blaženi krivdi tistih,ki so brali knjigo "Strah in pogum",preden je izšla." '
Novo knjigo novel^Edvarda Kocbeka "Strah in pogum" je izdala Državna založba Slovenije. Štiri zgodbe govore o partizanskih dogodkih,razmiš Ijajo in se zapletajo v vprašanja krivde,strahu,gonov in poguma.
Strah...	....
Prvi odziv je bil ugoden, v glavnem pa molk. "Morali smo se najprej oddahni ti,naloviti sapo, ker nihče od nas ni verjel,da je v naši ljudski državi... mogoče,da nekdo... niti sedem let po končani ljudski revoluciji vrže toliko blata,toliko podlih insinuacijttoliko neresnice na to bof bo,na ljudi,ki so to borbo vodili" je pisal "Spanec" Rudi Janhuba v "Slot* Poročevalcu". T dolgem članku,ki je silovit napad na "strahopeten udarec z nožem v hrbet",očita Kocbeku,da se skuša oprati svojega koraka v življ6 nju,da se rešuje ter se opravičuje,da je zašel v partizane.
... ali...
Knjiga je grdo potvarjanje partizanstva in daje partizanstvu sramo= ten pečat,piše Matevž Hace.Kajti v prvi zgodbi opisuje Kocbek strah ile= °galca, "pozabil" pa je "obravnavati kolektivno junaštvo". Medicinec in likvidator Damjan vodi "ljudomile pogovore s špionom Štefanom" v drugi 'zgodbi". V tretji se izpoveduje izdani partizan izdajalskemu kaplanu. V četrti si komandant pobeli ujeto izdajalko in vlačugo,v katero se pred 'njeno smrtjo'zaljubi ves bataljon.
...pogum?
"Pri Kocbeku sta opisana izdajalec in izdajalka kot humana človeka? komisarja pa kot mesarja,.." Opisuje ju na "sovražen in sadističen " na^. čin. Hace se sprašuje, "kako je mogla pri nas iziti taka knjigo,polna žira in sovraštva do komisarjev" ter zato "knjigo s tako zoprno in sovr-T7 no vsebino_odklanjamo". Morda iz strahu. Kajti nedvomno je bilo treba n® kaj poguma’za izdajo knjige "v stilu Mirka (Javornika, Cirila Žebo ta, Casa^ /vin žalostne bratovščine okrog škofa Rožmana in 'Slovenca’". Kaj se b° izcimilo iz te zadeve? Janhuba je trdno prepričan,da bo delavnoljudstvo znalo krepko braniti tako in slične oskrumbe svojih svetinj.
Na platnicah Kocbekove knjige je narisana hiperbola,dva kraka,ki razhajata. "Pavliha" je na en krak posadil Kocbeka, ki drvi navzdol in skozi ozko grlo pada v strah pod njim.
"BELOGARDIZEM", debelo knjigo Erančka Sajeta,smo dobili v emigracijo naj bi bila komentirana zbirka "belomodrih" dokumentov,ki razkrivajo i2s: dajalsko vlogo slovenske reakcionarne buržuazi je, kot pravi uvod. Saj e pf;*1 vi,da"je tp "zgodovina".Med dokumenti so tudi zapisniki zajetih belo-plavogardistov,listine raznih titovskih sodišč,javnega tožilstva itd. ^ pisanja je zelo daleč od objektivnega podajanja zgodovinskih dogodkovne ključki so zelo eno stranski,pogosto za lase privlečeni.Za komuniste net^ godni citati iz belo-modrih virov seveda niso omenjani. - Edina poziti^ na vrednost knjige je zbirka dokumentov;ta bo v veliko pomoč tistemu ob^ jektivnemu zgodovinar ju,ki se bo lotil let 1941-45.Dokumenti so že zbref ni,-treba jih bo le preveri ti .Ko bo dodal še mnoge druge dokumente, ki 3-^ zdaj-v knjigi ni,bovresnica bolj stopila v ospredje.
JAVKO
Konferenca	G.urednik! V •zaključ=
nem komentarju na januarsko konfe= renco bi mogli ponoviti ugotovitev ki ste jo zapisali crb njenem začet ku: dä bo prireditev imelavpropa = gandni pomen za ono stran Velezne zavese.Kdor je poslušal radijske od daje iz komunističnih dežela,je hi tro mogel ugotoviti,da je morala konferenca tam povzročiti precej prahu.	L.Z.
Gr.urednik! Pisca EP in A C preveč enostransko obsojata dr.Krnjevica. Ke pomislita,da ima dr.Krnjevič ne ke razloge za svoj nastop.Se danes po tolikih katastrofah stari srbski politiki,ki se naziva jo jugoslovan ski,ne .priznajo obstoja treh naro= dov in njih polne enakopravnosti in vrhovnosti-.Kaj je vendar bolj na = ravnega in bolj pravičnega,da o Hr vatih odločajo Hrvati, o Srbih Sr= bi, o Slovencih Slovenci!? To je^o snova,iz te osnove je treba započe ti vse poskuse za združeni S_HS na= stop. Medtem ko daje Tito vs"em na= rodom Jugoslavije v njihovih usta= Vah "pravico do odcepitveVlondonski "jugoslovanski" politiki zamišlja= jo s-h-s sodelovanje na vnaprej od ločenem faktu: Jugoslavija je in -bo5 o tem debate ni> na ravni nogi bomo razpravijali, kako bo notranje urejena. - Ha tej osnovi nikdar ne bo prišlo do skupnega nastopa v e= .migraciji. To pomeni vnparej se od reči suvereni pravici vsakega naro da,da o svoji bodočnosti sam odlo= ča.Ako so londonci pri svojem apri °rističnem stališču glede Jugosla= vije izhajali iz predpostavke, da smo Slovenci,Hrvati in Srbi en na= rod,potem je seveda njihovo stališ Če logično. Toda še daleč ne pamet Jlo in realno! .	G.H,
C.urednik! G..AC je v svojem pis= ppd to rubriko (KT 88) zapisal: "Hrvati so zelo podobni Ircem" - in ae enako kot g.BP pritožuje čez hr Vatsko stališče na raznih "evrop = skih zborovanjih",itd. Tistemu, ki Pozna zgodovino angleških in irskii °dnošajev,ki pozna versko,politič= iu predvsem ekonomsko izkorišča ^je ter zatir'anje Ircev od strani ^Uglevev y zadnjih 200 letih,je pri ®erjava Hrvatov z Irci najlepši po ^loh Hrvatom! Stvar ni tako enostav ^a>kot sta jo prikazala gg.EP in A 0.Morda Hrvati pretiravajo v svo ^
MNENJE
jih pritcžLah čes f5a?b0,kot tudi Sr bi pretiravaja v mnogih pritožbah^ čez Hrvate. Toda če hočemo ustvari ti solidno fronto proti- Titu, je treba najprej urediti ndnošaje med Srbi in. Hrvati;' za to pa je potreb no posredovanje od strani onih, ki si takšno fronto žele, ne pa da se tudi ti "nevtralci" v srbsko-hrvat skem sporu postavljajo bilo na hr= vatsko bilo na srbsko stran.Vzemi= mo kot primer odnošaje med Franco== zi in Nemci,ki so pomembni v borbi proti komunizmu.Britanci in Amerik kanci se niso postavili na stran Francozov ali Nemcev,ampak so dela li in delajo na izboljšanju odno= šajev med Nemci in Francozi.Kajti če bo prišlo do francoskega in nem škega odpora Sovjetom, bo o.d njiho vega medsebojnega odnosa odvisna učinkovitost tega odpora. Vzpored= nö~bö prav-tako od odnošajev med Srbi in HrVati odvisna efikasnost ■■ odpora_proti_Titu.]_ zato je prva na lögäT zböljšati~ođnošaje med njimi. Stališče gg.BP in A C je enostrandco.
V.F.
Psihoanaliza «- G.urednik! Res tež =
. ko kaj drugače kot z manjvrednost= nim kompljeksom bo mogoče razlagati v "Slovenski državi" ponovno pri = merjavo Slovenijo s "fickom" Möno= kom (pribl.10 kun in 2o .000 preb.) ter San Marinom (priblV99 km? in 12.000 preb.) Tudi si želim za Slo venijo kaj več vredno neodvisnost in svobodo kot jo imata ta dva,edpn v objemu Francije in drugi Italije
S.P.
Škof Vovk.- G.urednik! Kot vsi po= šteni Slovenci sem z vami vred ogrr čena zaradi komunističnega napada na škofa Vovka; Ne morem povedati, kako obsojam dejanje.Vendar mislim da je bilo v Vašem uvodniku( št.87) nekaj preveč "barab". Kot rečeno je ogorčenje ob zažiganju na mestu. Ni pa treba,da mu daste duška s su rovimi izrazi,ki jih nismo navaje=
' ni v Vašem listu.Vedno moramo osta V ti dostojni in prav s tem dokazati da smo boljši.	A.N o
G.urednik! Uvodni članek o škofu Vovku je v toliko nesrečen,kolikor je preveč uporabljana beseda "bara ba" in "barabsko".Ne izgubljajte živcev,kaj ti KT bo s tem izgubil na vrednosti.	R.D.
Otrok na cesti.- G.urednik!Res .je do smo otroci na cesti,res je,da se igramo. Igrajmo pa se kot otroci Luči, ker svetovni promet hodi či= roka pota, - pota Teme,prefinjene igre sil Žlh in 2ato-hodi, ' -'•.'brez nas in'proti nam. Tako je'delal in tako bo'delal, ker drugače delati ne more.Mi 'otroci pa 1 e'kričimo,mor da nas usliši Bog.
.Ako se kot otrok Luči igraš,ne igraš se kot otrok Sloveni je,igraš se kot otrok Luči'kosmosa.Luč pa naj sveti v Temi} - bodi kačipot Resnice.
Veš kako zabija "Veliki" malega: Postavlja ga v nič', hoče ga osmeši ti v "Inferiority Complexu".To je stara igra "Velikega" proti malemu, saj veš kako vpije tat,da se izne= bi zasledovalcev: Sam stoji kot "Ve liki" in kriši:"Lovite tatu!"
Bodite pa brez skrbi,m^li bo v skrbstvu Velikega,saj to je naravni zakon,ki pa-se čalibog praktično skoraj vedno spreminja iz skrbstvo - v eksploatacijo.	J.Pleša.
Mamutovo glavo so našli ob Nevlji ci pri Mestnem kopališču v Kamniku. Pred vojno so ob Kovljici našli sko ro celotno okostje,ki so ga potem namestili v ljubi j,muzeju.Glavo bo do zdaj dali v novi kamniški muzej.
CVETKE IZ DO-MÜÖIH IN TUJIH LOGOV
"...Kljub naporom Titove diplomaci je,da prepreči, prisotnost članov jugoslovanskega Kraljevskega doma na pogrebnih svečanostih( za pokoj= nim kraljem/uri jem VI), v tem 'ni u spela.Navzoči so bili Nj.Vel.Kralj in Kraljica,Nj.Vel.Kraljica Mati z obema princema,Knez Pavle in Knegi n ja Olga z .otroci. Ta navzočnost je bila politično pomembna in predsta vlja resen neuspeh za komunistične oblastne?e,kar je bilo tudi v tuji javnosti zapa?eno."Iskra, 1.3»1952
"Med častnimi gosti ( na pogrebu kralja Jurija VI) so bili predsed= nik Prezidija ljudske skupščine PL RJ dr.Ribar..." Slov.Poročevalec, I6.febr.1952.
"Popoldne je bil jugoslovanski ve== leposlanik dr.Jö?e Brilej povab^« Ijen v posebni avdijenco h kralji= ci Elizabeti II...ob 19.uri pa je kraljica Elizabeta v posebni avdi= enci sprejela predsednika dr.Iv.Ri barja. - Vse davišnje britansko časopisje je posvetilo posebno po= zorno st prihodu jugoslovanske de = legacije..." SlovePoročevalec,15.2.
TRST NIČ BLIŽJE REŠITVI
Novi jugosl.poslanik v Rimu Vla= dimir Velebit je predložil itali j. vladi novo rešitev tržaškega vpra= šanja. Svobodno ozemlje naj bi uprav Ijal izmenoma i tali j. in jugos-l.gu= verner, z namestnikom druge narod= no sti.Ali pa naj bi bil guverner nevtralec,z dvema narodnima namest nikoma.Ker je preje Tito bil naklo njen delitvi ozemlja,tako da bi zo na B ostala Jugoslaviji,pomeni ta predlog neke vrste popuščanje.Toda g.De Gasperi je predlog odbil,ko je bil v Lizboni na konferenci NATO. Po povratku je izjavil,da se je prijazno razgovorjal z gg.Elanom, in A chesonom.Kaže,da sta mu prijatelja sko povedala,da naj Trst rešita 1= talija in Jugoslavija sami med sa= bo.Lahi še vedno vztrajajo na za = vezni ški izjavi iz 1.1948, naj pri21 pade vse ozemlje Italiji.Na ta na^ čin ni mogoče pričakovati rešitve. Najbrže bodo Italijani sprejemljiv vi za kakršnakoli popuščanja šele naslednje leto po volitvah.Öe Tito ne bo nenadno odnehal,kaže torej, da bo v Trstu še lep čas vse po d® rem.
ZAVAROVANJE KATOLIŠKIH DUHOVNIKOj
30.januar ja so se pričeli v LjuJ Ijani razgovori med slovensko via1" do in Cirilmetodij.skim društvom toliških duhovnikov za sklenitev pogodbe o zavarovanju članov d tuš»5 19.februarja je bila ta pogodba podpisana;v poštev prihaja blizu 500 duhovnikov,kar je polovica yhe slovenske duhovščine.Ljulijanski škof ni dovolil ustanovitve CM dig štva,Sv.Stolica pa je nekaj člane' celo izobčila iz katoliške Cerkve*
TITO NA TELEVIZIJI
V New Yorku so na televiziji of> dajali pred dvema tednoma film. intervjuju Ti ta,ki so ga prejšnj--dan posneli v Beogradu.Tito,ki 3ec precej osivel,a izgleda čil in kf pak,je v dolgem razgovoru izjavil' da se iz sedanje napetosti najbr'' ne bo razvila vojna.To je bilo zapad.dopisnikom najbolj všeč.Me» drugim je rekel,da so res pripri Ijeni sprejeti vrnitev beguncev,5 ne zato,da bi ustanavljali kake politične stranke."Točno je1,1 da "za zdaj" ne misli dovoliti novi * strank.	________^
NAROČNINA ZA KTtletno 24/-,četr^ letno 6/-; za inozemstvo odgoval/ jajoča vsota s posebnim doplačil7 za letalsko dostavo.