320
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Presvitli cesar darovali so zopet 25.000 goid. za Korošce po povodnji poškodovane. Darovi za Tirolsko in Koroško v ta namen se pridno nabirajo.    Mesto Praga privolilo je  v ta namen 8000 gld.
Tukajšnjih krogov, bivajoeih posebno krog starega Salzgriesa in Leopoldovega predmestja, poprijel se je zadnje dni velik strah, ko so čuli o dogodbah sosednega Požuna
— Cesarjevič Rudolf in nadvojvodinja Štefanija vrnila sta se iz Ogerskega, kjer so bili veliki lovi na medvede.
Praga. — Postava, s katero se ima obema rektorjema praškega vseučilišča podeliti osebna poslaniška pravica v deželnem zboru, se je sprejela; druge razprave zadevajo gospodarska vprašanja. Velik strah^dela govorica, da se ima svota zemljiškega davka za Cesko memo prejšnjih sklepov precej zvikšati; trdijo, da seje enako nameravalo tudi pri Tirolski in pri Galiciji, da se je pa ta znala previdno braniti, v Tirolah pa da zdaj zarad grozovite škode vsled povodnji ne bo moč misliti na povikšanje. Zarad šolskih zadev nevolja zoper ministra Konrada še vedno raste.
Iz Trsta. — Nova nesreča ali pa hudobija dogodila se je novejši čas na ladiji „Gallegiante", vsled katere bila sta dva moža od vojaške godbe zelo nevarno poškodovana. — Ali je bilo nesreči krivo to, da se je prezgodaj in na tesnem prostoru  vnela raketa za ume-
talni ogenj, ali pa je bila zopet med vojake vržena bomba, še danes ni dognano. Uradni krogi trdijo, daje le nesreča, drugi pa trdijo prav odločno, da so na ladji našli kose prav take bombe, kakoršna je bila vržena dne 2. avgusta. — Preteklo soboto razglasila so se v gledišči Politeama Roseti medalije in druga odlikovanja za razstavljeno blago.
Požun, predmestje dunajsko imenovano, podonavsko mesto na Ogerskem, imelo je od pretekle sobote naprej velike nemire zoper j ude. Delavci in druge vrste ubož-nega ljudstva napadlo  je judovske hiše in prodajalnice in napravilo  s tem škode,   kakor   se zdaj trdi,   okrog 5000 gold. — O vzrokih teh dogodb težko je še danes zanesljivo povedati, ker časništvo,  večidel v judovskih rokah, mnogo pretira, mnogo zamolči,   tako,  da bi se mislilo ,   vsega so krivi kristjani. —   Stvar pa taka nikakor ni.   Oderuško   postopanje judov na Ogerskem in v Galiciji pripravilo je  skoraj vse kmetijstvo in ne-judovsko obrtništvo na nič z višino obresti,   ki morajo vničiti vsako gospodarstvo; ljudstvo trpi in trpi, kedar pa je mera polna, pa skepi, in akoravno bi bilo nepo-stavno,  naravno je;  da se srd ljudstva obrne zoper zatiralce. — Mogoče je, da se je ljudstvo tudi šuntalo, pa dokaz temu,   da   podpihovanje ne izvira od one strani, na katero se je kazalo, namreč od poslanca Simony-a in Istoczy-a, je to, da strogi vladini komisar Jekel« falussv,   ki  ima   neomejeno   oblast   v Požunu   in na razpolaganje nad 10.000 vojakov, ni še najmanjega koraka poskusil zoper imenovana poslanca. — Po novejih poročilih je  preganjanje judov  v Požunu^ zatrto,   toda tembolj se širi v njegovi okolici v vaseh Šentjur, Reče, Warberg, Stampfen, Landschie itd.   V nekaterih krajih sprejeli so vojake, ki so prišli merit, s kameni. Toda, kakor smo koj začetkom omenili, poročila niso zanesljiva, ker so viri judovski pristranski. Začetkom se je poročalo o večem številu umorjenih judov, navajala so se imena, drugi ali tretji dan pa se je vse  preklicalo  in celo pokazalo, da edini mrtvi bil je kristijan, kmet iz požunske okolice,   ki je prišel spremit svojega sina vojaka in katerega so judje končali; sploh se noveji Čas trdi, da so požunski judje nezaslišano predrzni, razžaljivi in da se na gorski   del mesta,   kjer bivajo sami judje,   ne upa več iti drug človek.
Iz Egipta.  —   Na kolodvoru pri Kairi vnel se je vlak poln streljiva za vojaško armado.   Nekateri trdijo, da se je vlak zažgal po hudodelniku, gotovo pa je, da so nekateri Egipčani pripomogli, da se je ogenj širil. -Turška vprašala je angleško vlado, ali se ne misli kmalu domu vrniti s svojo armado;   ta pa je nek dostojno pa prav odločno odgovorila: „da hoče o svojem dejanji m namenih v Egiptu Turški vse o pravem času naznaniti, kar zvedeti ima ta pravico po suvereniteti, ne oporečeni od nikogar,   da mora pa Angleška odločno željo izreči, da bi   se   z opomini   in  siljenjem takim naznanilom ne presegavalo in s tem se podaljšal stan ,   kateri se more zboljšati   samo   s hitrim dejanjem  brez  druzih vplivov. Tudi   zarad   druge   zadeve  vnel se je   hud razpor med Angleško in Turško.   Prva najela si je delavcev in pripeljala jih je v Egipt ruska ladija; Turki branili so jih izkrcati; ker pa je morala ruska ladija naprej ,   poslala je delavce na deželo,   kjer   pa jih  zdaj Turki stražijo. Zoper to Angleška protestira z vso odločnostjo, ter zahteva odstranjenje zaprek do večera ,   sicer   bi  bila si-ljena k drugačim korakom,   pa,   kakor najnoveji telegrami poročajo, ta stvar še ni poravnana.