Trd, IT 1923 17». DELO Glasilo Komunistične stranke Italije Kdor pričakuje od komunizma vseh mogočih užitkov, kdor si predstavlja pod komu-raj, ta ni bo nikdar I LAHKOZIVCI? KmpiUUmti&no časnpi»»» sopsti n« Evrope j« nagrmadilo o Rundi aad. njih pst* Ut toliko laki. da bi gorel krm do zvnad, ko bi mogli topoli ti mo nainjrano. N Ki svetovno rojita, ki ■o ni vodiU ni« manj s lakmi kakor a orokjom. ai fahriciraia tolikih goro-ataanooti kot Jih J« rodil smrtni turah kapiteliama radi ruskega kmetiško l drtavnego prevrato. S po » ao, kako to na pr. Ho ta vlade Korenskega popisovali Lenina. Majhen mod, ki a« a luksuznim a v tam pripoljo na ahod. ki oaotopi v najfinoJAi in nojnovejii oblaki, ko vsa Ruaija tava boaa m v cunjah, ki go mri mahajo« i rokami, polnimi zlatih protanov in btoaror. .ta jemlje vid gtodlaUsm vaa blsok toga pri-tol .< v ca ta pooooMJono naCimoraoati ! La *c ni toga ven trnka ai ai mogel predstav. Ijati pod iosook skromnega a»k*a, ki se Jo v reonki le skr.val in ki je celo pozneje, ko jo otopil Rusiji na «olo, prihajal v delavski obleki na ■bore. So hujflo ao divjali v razkošju, ta ko jo tnalo povedati meUanako ča aoplajo, Lmdnovi prijatelji; pooebnu tedaj, ko ao dobili v roke neizmerno bogastvo nesrečnih ruskih mogočni kov, knaaov in plemenitašev. Bol J te vikl ao baje vae premagali tako Jo pi-aalo ljubi Janah o « Jutro*. toda napo-sfed Jo njih pre«nagala — moda. Vaa Mookva da jo polna pri letnic raznih sovjetskih oblastnikov, zato vidii tu aijaj toalet, kakršnih san Pariz, Sodoma ovoth, no premore. Razkošje je plaBzvala nesrečno rusko ljudstvo, ki Jo rodi prevelikih sirotkov poginjalo od lakoto, da ao Jo Ao gospodom pri •Jutru- resnično smililo. Kapitalistični tisk Jo hotel na mak Mik moričnti delovne mnoiire da pridajo v proletarski drlavi te huj «o pijavko. Iz hujši razkošni ki in na siHuki na krmilo, kakor Jih Ja bilo vajeno, te da boste morala za to sodrgo delavec te kmet le krvavi pot V menici Jz v istem času Rusija Ur 3SG&SiBŠ )• nU*» -i— ki •> slo iv hujlta sklmto volov, psviroesosocl bvU rvvkcijv naSvta pl—vivs in v-Usvtn. ju. ra j» li-|W>s ki ul-vii- susokoikooi po-MOiilo stivoili volviki ofcroi v srci. mlikarusfcvgo oraralj«, ni bilo nv is so ov voi|v in ov vrsdslvv. ko bi sv ni sk> invvlilf ilovici sovlili. Tv sv tiri v li v wvk volovi. 10 psov pocMIo v bos uvjhu jlil. bitk cvrivtiCni sviirrs- U. Iivsllbv Huoila |v pv bllv prot' —sv—1‘- krvovvsusi IJodstvs boj on udjaolv .n s«rt. Ko bi (O bolvv.. In v »osksSo. M propndlv vol Iv Ul Iv bol v kbvvn boj Uslvav. Irtkvso tivljvnlv proti IvhkoViTju RdvM bo. |wnikl, kvlovd in k—iki sinovi, so ov borili iv nov rod. v kvtvrvni nims nikvkv pravico in tudi nv kruhv vsnk IM, ki sva nv dviv. Sporaivdi I. Ikil Jv kilv ruvkv ssv- ........ vojno hvnknnv. Skupno v vvvSovno vojno Jv sndnln ruvkvum «o-vpodnrvtvu sssrtnv udom. Prišlo Jv Inknu. ki |v sivvr HuviJo vsnk rod voo| vnkrot obishnln. ki PV Jv biU sdv| toliko kulte, kor so kmvi do. podki rnsruiili vtotivoCv rodbin. Prv ovtvli vo vo, podobni unpl|teron. rc Uli v vviikv nov Iv, boo ■ k s. otmvi in svvrci. Svntv Movkvv |ih Ute do 20.000 la to tenov vo ni povračilo povkrbvtl ■n vso to bvdno sravndo. kar sv Jv v kapilalioUtni Knopi ptnlvtaioki ruski vladi tolikokrat ko oCUvio. nv ds bi sv klvvvtviki vpratell. kdo |t kriv vvva Uk tavnvr. vovnn tv«a sla Od lokou ki aaliskinv blokado prizivna U satvla vovatakv vlado dvlnti na to, da ra pn-tma in Isstradvns Ituvilv dvitmv. PriUv |v K. K. Pite-va tkoooratko I« I lu k- polili, u ki |V obudila unvaoslvvan krik n» »vpšullviiteo Kvropv, da naara« .—o tdiTskr s—‘ss- pcvlvtnnkv vlsdvvnv te sura obstojsti kros ks pitalisraa. T»*ovlvi sv Jv nannt dals Mn svoboda, Urar ni bil nibtv bolj --i km iMOMBvkl kapital, ki |o tv konte tekal, da m bo okoristil s us. ■l ■—■ viri bos astro Ruvtjs. Kakor so kaijtoviki Is vnlvd skrajnafn pritiska okara ssdvmlvuitisa rssdv|n n Ja ravsa ralikssv ossnljv popustili od —v.—tv svojih nvtel. so vsndvr storili to v svvuvi. ds jv okros njih Sv IUU IVI n i kvpitalivtitol »ospodor ml rad. ki tev >• osro-nib vndstvv , .atesti tsr te komunistični rad ni l-~gtp- (vs no«, saipok da Iv to Iv. Iv iti tet v« rrva stopnjo. >• dvlvvoko. knvtUkl vrati prkasnv|o drtvvno oblast v ovo)o roko V Rusiji sv daasv vidijo tu in lan rajoni Kostel iKKPi, ki ntt ov svo. M|v|o sv svpodnoovrapokini burtu-j, po svoji soatejvoti. idval vsor n., stevobs Kvrnpv Jo vpst vspvmsvljvn, odtod navdušenj kspnobsuiites sveta, da brez kapitalizma ni tivlje nja. napredka »n kulture, kar je ila nee Ruaija, aovslaka Huaija. to i* davno ni hapitaliatični red, tiati bru talni red. ki ga vidimo, da -e ni kak«-ga zločina ne boji, ko gre za dobičke nekaterih redkih, tiati red .ki delavca ▼preža v jarem nopreeUitcga dola, ped čim tršimi pogoji in pod čim nitjo plačo, tiati red. ki vidi v človeku tovorno ti val. ki mora ubogati in drtali Jezik za zobmi v imenu večje domovine in drtave v rokah meščan eten. Kapi tal iatični rod ima svojo smrt-no napako v tem, da trii- vedno več ljudi od virov, iz katerih dobimo naj-potrobuejše za Človekovo tivljenje. Vedno ve« Je rasnih paarodovali-ev. vmesnikov v gospodarskem procesu in vedno manj delovnih ml tam, kjer •e zajema. Kapitalistična svoboda m le blazno iskanje profite, je tudi tet-nja za čim laijim in udobnejšim živ I jen jem. To ao temelji, iz katerih mo ra pognati roparstvo. Daai z* je «nepaitv«>» v proletarski Rusiji našopirilo, geslo aoveteke dr tava: Kdor ne dela ne je! ni |>odle. glo. Sovet Je v svojem osnovnem načelu ostal trden, ker brez njega ni proletarske vladavine. Vzlic «uepB Atvu» tive ruski komunisti, ki vudi Jo drtavo, skromno, in kapitel laično časopisje Evrope, po vseh neprestanih latstu, priznava to in priznava, da Je sovetski rotim dane« tako trden da Je ni sile. ki bi ga zrušila. Tega poslednjega bi niti ne bilo tre ba poudarjati. Moč sovela Je namreč tu, da človek ti vi z lastnim delom. 2ivi dostojne tivljenje. na e bedi, a tudi ne s izkoriščanjem. V lem nače Hi Je vsa sila. ki se danes kale kot neizčrpna tvorna sila nove delavske Irtave, nove, proletarske kulturo. V metru te sile nastopajo danes milijo ni in milijoni po vsem svetu ter odkupujejo novo geslo z vedno novimi trt vami Ki vedno novo krvjo. Prav tu Je tudi razlika med vsemi agpgtiBai ijami proletariate, miomi, stičnimi in paevdoaocialističnimi na eni in kamna lati na drugi strani. Med tem ko so Šli prvi po poti burtuazije, m lahkim udobnim tivljenjem poea-ssanikov, hoče komunizem dvigniti iz rastoče bede ogromne mnotice trpečih, ki Jim ne bo ve« brlel pred očmi varljivi meščanski vzor rezko, tja, ampak vestno, resno tivljenje lju. di, ki hočejo ravnotešja. telesnega in luševnaga. Kdor pričakuje od komu nizam vseh mogočih ulitkov, kdor sdali, da bo Uvel brez dela, kdor si predstavlja pod komunizmom nekak neščanski roj. ta ni komunist in nik-kar as bo. Tak Je aebiterot, udan s trs steni, človek, ki nima smisla za sočloveka in ki te bo izdal in prodal za Skledo leče. Naj večje poraze je doti-mio delavstvo prav rodi takih nemo aaf vef/af i udi za ifiusniliit/ere polomre Lepo In prav. Vprašanje le U. «*r te l/utnoilmi te « Irm t a 4o fot fr n kile §otl pravilu nnmref. tla M aa radi videli vile. Hall kul «aM«ae tadoUl Všsašn ? I'tanka ki lo te Ir Ir prlhudnloti raimoiala Saprrdulrmo pa vendar, tudi II klor tki rad ir uitanovi ta sfrer « Ireml ratrrdt Samo aa Anotelkrn, natadulrfa tefj m Poli. ker rnltlllo plenulro trlo odprarHl Ml Sl Anglrtrm irrtovatv na) ne naredilo Uta koraka. Ali nll ne vidl)o. kako U o- V Rimu se ustanavlja nova sociali stična stranka. l'stanavljajo jo btvtl maksimalieti Alesaandri in Trnberto Biancbi. Prvi je znan kot vsHk revolu-cljooaml goflač. Drugi pa kot ustanovitelj rudarskega konzorcija v Flronci. ki je pogorel. Stranka ima namen jemati v poštev ■praktične razmero* in sc udinjati fašistom Novi socialisti so narodni in se bodo imenovali « sicer nbanti v kslnsm orjuin i. pmdu tujirf se sindikalne demagogije, ki so se )e naučili pn »rojih italijanskih tovariših. • gibanje ima kljub tema na sebi prelet razredni znaša) V direktno borb,, m. •lopui nadalje tudi rudaril irboveiskih ra vtflev. ki kompaktno stavkajo le nad rn msari Tudi nje hoče moseniska kapusu sušna preni.unkopan CMba v zvezi z na mdno. vjado v Pr.«rada z gladom pmiliu tegel na delo pod naravnost zJočinaho-ode-ruškimi |M.g«iji V Kiremašneui gsepodar-pololaju se nahajajo nadalje šeiez ■•čarji. uradniki m »ploh drtevm nauiben el. ki slujijo le dolgo v meadnein gibanju Na enodnevno proiratno sUvko. ki so jo proglasili m ki je kljub pn^tovadi po »Zakona «. zaščiti drtav,. in ussoiuteriMnii uslutbencev drtevm h telesni« na Hrvat skan, sijajno uspela js vlada udgov«.rile s militarigaclju in mobiuzarijo šeleznlčar jev. Tako vlada »krbi za sl mrva .»v..budn« domovine., katerih upravlčsin zahteve je prisl 1 jem. priznati celo samo vladno m me-časopisje. Delavstvo js prisiljeno iti v boj v katerem as velba za m.ve bofbe. ki mu jih bodo vsUils gospodarske raansre. ki postajaj« bolj In bolj uesuoeiie Nate bratska stranka 1» D. 8. J.) razvija v drlavi živahno agitacijo m se boli in bolj utrjuje tsr zavzema polagoma zopet posiilje. ki jih je inu-ia mlada Ko lična stranka pred .tlbtnan«.. V Srbiji ee vršijo te dni občinske volitve, za katere je uidi nate »Iranka postavila svoje kandidat« Izmed važnih političnih vpra ten] »e Mri nate »Iranka v prvi vreti z nacionalnim problemom, da sl začna v tem vprašan ju jasno taktiko, ki postaja po trehna bolj in bolj spričo poioata la isdaj-■sva avtonomistično-federalistične opornici-je. ki prihaja aa dan poaebao sedaj, ob Radičevem akrivniataom •begu*. Ora aa to. da Pridobi nate stranka s sprotno nacionalno politiko aa svojo straa roaošarane dum slovsnsksga. hrvašsksga. bananskega In makedonskega delovnega ljudstva, hi se jih znalo rasne ropoaictoaalae. nadvlade oazami igličnega meščaosiva z demagogijo pridobiti na svojo siren, to nacionalno vprašanje, hi.gg je obširno mgmošrtvel« aa tednu rojt ek »ek uu ve Kominterne v Moskvi. je te potek proletarske revolucije ati-a« važnosti in tudi mi. v Julijski Krajini ee pano morali začeti zanimati sanj Mladina p v Jugoslaviji pndno priprav Ija aa prralavo Internacionalnega .golot nege tedna, (od M avg do l sspt). ki bo to leto kar . aajlepše uspel kot Ugleda •ploh js v Jugoslaviji proletarsko mladinska gibanj« na viška vsega našega gibanja Ih tvori najboljšo garancije za njegov uspešni ratvoj. «TM »AiSOIMIk MeStrovič v ■ Ameriko Fetiši ki par MeilrvvU. hi pe pozne Ir Via Krrtipa fr Imel (roje drla ranlaalfe na toda Jr čuie v ljubi lam Hantaia le le dni. zaUlutrna la Hill puročejo. da gre genialni umetnik r Amerika, laka) * Kat mn /upoitevlje ar d« krak«. Srdufgn temu le le zgradil a«gr»eafk v Coklata, ki mm »i al para ok rte m ladrantkrm morje — zdaj mora pa urim I F Lfabllani le mislijo, pe ar morda ileda. da 61 kupili ajsgeee ogre/nae razprla s uateeaj^tai Krittom ler ae la udrta pokazali velike de ae drogi, prt Je zarji l kontinent. Kae ns •domovine, ae da kruha. preMJo njegovi sl čudes strl. nat mu trpeče ljudstvo pokal#. koka »o renil Torej Meltrvvir tudi.’ »sak doa odhajajo sešteti v Amerika, ker ne morejo tlvelt doma. Ali tle pa tuli fcdej de jr od Ari le ta te teaklr. te la le general, kar al mogel ttielt c domovini T Me. lemo al trebe V Ameriko Tla to iUtenl le UMI. ki delajo kaditi t ruko. budist t glavo, poteg letaka. umelnik.poleg k mrliškega fania. profesor' Rogate, dobro jr laku' Dobro je r Jugoslai-f/i rrrtialku ta »rlrpusrsfalku. deševrr In razumnik morala n rada n Po sobno zadnjemu roalr Jrajr « kralfetiru Krko i. Hrralor la Stmenrer Slan Mart le delal v komunističnem manifestu de kodo spodnje plesti mrščeaslro seme ir lene Itmed l^lk. ki Hm le Itvtjeaje ulivanje. pe ni^l nihče hotel verjeti. Dvt redove ris prršlg. pa vidim«, kak j j .rov jr imel. »Vera/ te »frodol drtav er. donet »resda profesor Fčeref je teI Mele na Ham burg. danes gre Mršlrevič za aajre‘fsge Seka nima Jugoslavija prostora r Ime kruha/ Molčimo, gledamo Im Ur.-Rimo zna menja so na nebu. velika i namen m. kn ara •olnee ta. ko takrat, ka se rafali i redni' eeObSHMMM V Jugoslaviji delajo nate, da M proglasili tudi Radiča in njegovo hrvatako republikansko stranko izven sakoma kakor so to naredili proti kosaunlstom. Za Radičem pridejo lahko šs dragi kar ime jugoslovanska reakcija rolo velik apetit Isais mastiMsligi MeimJeikgm LEIt UPRuflttCI pTflBHHtKIl MOSKVA. - Zvezni irvršsvalnl odbor ■Unije socialističnih fedaraUvnih re puhUk» je včeraj UvotlJ nov svet ljud skih komisarjev, ki Ibm vodiU poete U. S. F. R. po novi ustavi. Vladimir Iljič Uljanov Lenin. Čeprav šs bolan. Je Ml ponovno izvoljen prod-sodnikom sveta kooatenrjev. Leon lame nav, Aleksander Rlkov in M. Burtnga ao podpredsedniki sveta In U hodu vodili predsednikove pjete v odsotnosti Le aian. Drugi šiani sveta — ki M večinama ponovno izvoljeni stari komisarji — BO sledeči: Jurij Oševta, zunanje rodove; Leon TrnekIJ, obramba; Leonid Krasta, zunanja trgovina; teržinakl. tol—»ra; Sadre nov, potta In telegraf; Bru banov, prehrana; Koko talko v. Bnaace; Suhndt delo; KuMško na. ddovaho-kaotaba ta t peke ija; Rlkn. Je is voljen przšrodnl-kom sveta anradne skenomtje V pod predsedstvu etn tudi dva nastop-nlka Ukrajine In Kavknotjs: Cuibar la Orbalaovm. Zunanja In notranja trgovina ao sirnega je Leonid Krasta, ki je Ml v soboto brsojavno pravna it l.rodona. naj gro tako) > Moskvo, da nastop« nove elulbs Kakor v avstriisM Bosni •*od naaiu.uni *no stopnjo, na kateri je Ule te prod vojno, kar ni umi«, ta se pomisli na razdejanj«, ki ga jo svetovna v«ja* pri ne« la porobn« varom gori »k ega okra ja. V pouku samem so se izvršile najvarnejše upromembe z uvedb« italijanščine lu zemljepieja in zgodovine Italije In prvem pouku je slovensko učiteljstvo — tako priznava nadz. Kubbu p«, svojih močeh podpiral« poeebne « <•» ral. mkrajrara. (mr n X ■taki poravuU. tad. li*. 15-11 ju lij. IKL ja Ml taafta. -kratalnl MM ta Mtauataj. radMta MM hntatta. tam poten ra taUM prtrafa« M-jtataial NI jta> ta tank. tata* a (•npotaju, tata j. taauta fttaU. tal M (• tar. takta! arak prateul a »URjak. Ta pritaji It ptaprtatat akta. O'takta ta , taaatel ta Mtata.ll Pktaktak. taj (ta ta tanin juutal ra |t kadi ta taMRa na. PMrtata. kd. M Ml taki P-'»rad »karaok, ta Marata tak |r tatatatak. k‘tara mi Vtik autatak ta trka« Mta takkk. 0 dontaklk ra frantal praraiR ta p« rak«, ta akta. kitatakna prn—ta •* wk|» PurtaM M tak nmp.1* "*»■ .npta k« iratak uki.H« ata 'ra prkMM. .ta j. uradi* taktaaatak*. a •arak < rakun ■..»nun ptajntata. ta- vesiii s« za w> —irrflfmd znaki. Tu j» stepu« na puseritee -j -------------- učiteljsko dructv« . p-tan**. ||fl>f,a ^ kot predeednih drnetva in --------------r~~" urtleljstv. v te, Uteham svat« preo-dai nadatririba VaeeUcju. te pt legovšečna kar počenjajo s Furlanom In te b tem«i »k iteijstvo ne bo —“nTi V ečte vM Gugiielma je tahoj postni sšm*» risi za vro kar ao ptsail * apam it in kar ga je tako rnatmriU. da js postal irie poprevte. Motet js >um i mu lir«trak* v .Štanjel, kar as zna pn v ter šte svetu ni posrečile, vendar pn K «*detranil « mesta vodttstjs .te a te ljudeh« šote tov Psherja. ker ga js ' eno • Hreščakom Lčitslj Furlan js medtem dobil obljub« m mesto v gj-•kem okraju. (IMjuha pa os js kmnšs preklicala, gotovo redi spšstk. ja I* izredni svoji .idloenote *e je mef sne umsni zahvalili, te ao ga naposled vendar nastavili v Nada njun eahz. Mari ao oam gotove stvari skrite, vendar ni neverjetno, te js rit. Gugftešmn, prodno Je odšel is Korone v Postojne puterbel. da .teane m sjm »ga te-•lednika učiteljsko drnetvo In aritslj stro zažsntbsgs ukinja zaznamovano bot ritno nroarno diteri, bor aš msš-alo »pričo njegovih. drro*i Itiišljtrib dejanji in te ae je o priliki «pebnšz na acnotM^ah^ria^ “ Iz oaziare maščavahsurii It sšl učžtešj pod nadzorstvom, in v zveri z vnzro naštetim Je tudi aretacija in »par M-rih krotkih uežteljev. Hirontn v januarju oz. februarju k L v troanu težavne varnoati. v resni n redi gmobteb gmotnih koristi, ki as m tete v asvar nostl O priliki aretacijo se js «18«» Hreščaku reklo, te M m maral piterid pred tori muskec kor js tar. Furlan proti njemu »e majhen krivec. Ta M m mogl« razložili »e na en način, te Ji udtoU Hreščak vplivni re tov. F url ta ■ v vam, tadi v taro. ka menda v prot vreti. 4a se je vae k. m p. rij g.tiizM pn g*4ovn stvar, da Imaje Iri šigzšbi. M Jih ja teMzijttvi re Krona presta Is In Jih še prestaja - ošatBj tar. Fretoan nem to lobarejs M pn vsa«, te as tem Ure ndpašštejt. — rir as mavte v škodi, ki M Je bila trpela drtavre Maja urite nevarno preritem vna agžtan js učiteljstva, ampak v tbsdi. e kateri sa MM nekateri preprtead. te ja trpžye sami redi nasprotovanja učteljsv pred nek* len m podjetjem. Višek pottričm* umetnosti In moraM ja, te ae it adaab-nih interesov agredi nevnrestt tebavaš ideji in te se prirod '«hka tež m listič na afere, ki aahteva vodna nevtb triov In v katere igri sa dama tjngja. ki ae jim se sanja ne. iz kzkšaigt e« pustnli politični in taka umite aa vrsto IjudL Danes, ko vidiaso. kako podaj« ena m drug« osebe, ki se šs »corej obla HM in vreaasniM. ki so u*i»ato neomajamn, dari nsrozlušsne zaupanje od agot^ bi ki se gospodarite absolutno v risana državne ideje, v reretce zMenMjajač j* v svoje interese, moremo vanj ' gMv-orm pokazati stvori, kskrite m v reemkei. z namenom, opoaortH avtoriteto knkgnih dejanj so mostni ljudje brez moralne k vaUdkarije. ki je nujne potrebna na take »amih meatib. knksr nesrečne pa«»«dtro rodi tebro vero v pušcajsnje oseb. ki se znajo tegteb vsaki .»dgcvoroostl s rim. te se sakrin kaja s srtjo Mzaijivo utenežj* drinvi, koristim Itahj*. Učiteljstvu hresa In Nežreniske brit* veno ni la ne more bM dragam kat učteljatv« v goriškom okraju M omot U enostavnega roti ega da daša ped »stisni zakoni In v enakih ritetrel INvklte učitelja je lab. te teetafl stan na ■pšošno ta ljudi ki grida nanj* ven javtnvet In ki Imajo tudi tudi riga mucn« razvit čut anvaazK K |» M tudi no MM mresti i ggi‘ g—M ja učtiol] ztušbroa laka adrimate kmn tari M Ml gotov, te as no ba manteM v res Miri vetrom Krejrvar rt temi ne aa urišoljatre redna »le B Amreevte »včeuum. kakor M naš rta* m* te Mast druga abrM In teugtga deta kot noč M dan ruti paril dftnvfki mn vsa tetri tej. Htobnari ririjanja. . Nsrovu«. atlltlltžvz juHjtea Krajina M taka omajane, te M vrtele v rt*n te Mante palanjtnja Mtb. pn naj al redi sanje ansnona pridsbšH mupunja ritjih ebbvašL drinvi koriecna tejtaji. t. predvsem ni Inho nagaptaaza. te M Uho atvari^ ^ ■tebrevtte ^n^^shriDe^ ^ •tare« v. fepre v ^ Jlta^ je tenn ^ pohna^ moč. ro^bteTsOMiMBBjNi te tenbnr te- dl nsmitesH pcabritem In aaaritere sjsen. Tn pn a daritev gag ni v ribnbl ti -TMli •mA uUj IMi ukkkalj ja po toHZRu drt*v||an A J* »*P«*W člotok. U l»« »o* mA to Uk« pravico. T» pn»u ze BMNt« Uc«r omejevati ta utesnjevat!. m^LdLITL »1 SUhoh poereCllo M pzuvlti ta učiteljev poHilžR* »»»U«. Red zžegfro« avstrijsko vladavino js Uio tatatajtaM mogoč« mA ta “ >• posluževalo ■\ojth pravic. Teh državljanskih pmvk tu« 1 Ulita hi »IMta kratita ucito^u. kraHJo lik P* *••* birokrati. U ribarijo v kalnem. •Moke pme I« mojih krapov ! Sicer...» »kar -mo. ironij«, •..vratniki lmw, rotolsdsjalel t PoročUo nadzornika Rubbij« w * tak uvajanjih najtops* potrjajo. »*o patih latih reform < preuredi- vadno zadevajo človeka v iivo la radi njegov« hoseerrsiivaoH) aa nam uradno po«rja. da ta pomično-moral no nastopanj* učl-taljatva v anjvecjesn aiovanakem okraju Italija naoporazno To Ja predvsem do-kaa. da bo prtele tu vaodar enkrat na menit« Hharatae tradicij« Italija do va-(Java. h da M Jih tlačil* oaaba. ki bi po krivem uživale aaupanja oblasti. I kpttae navedenega se kale v Uttko lamajti hzrt vee ata. ki pa Ja l*vrWI o ta v Notranjski. Ali Je talo potreba da lati tu eolsko politiko « zapori* So-dtaM ta obsodilo aaprtih. ampak oboo-dtto Je iredentist kan afera, ta katero ta Mio nikjer najmanj««* dokaaa L'metna zgradb«. poatavljeaa na ta sr boe tataraae m Je srulila do tal. in prottdmvao propapande učiteljstva Je Mio aspnstail toliko, kolikor Ja najde mo v puroetfu nadsornika v goričkem okraja, eafbe. ki potovo ni osumljena sovraštva nasproti ItaUJL Da M J* P« u dopatao. Je Mio trtam dovolj trpljenja, in m danes ne kata. da M Ml lepa trpljenja kotam. Na podla«! mnenj uesb. ki so alorabljala uilvataa ■aupanje. «re danes slo daljs. »aaiedu-JsJo se v dveh okrajih nedolžni ljudje, ki imajo to aearaee. da so uta tel JL Prvi. ki Je vrati. Je tov. Furlan, cigar rod Maa sicer ta zdrava. a ki mora. hvala maščevalnosti podtapa uradnika, v samoten kraj. kjer bo taljeaa bivati v nedra«eni. vlažnem stanovanju. Kdo pride m njim. «a ne verna, a kolikor prodre tajnosti is uradnih prsato rov na dan. bi morali slediti te drugi. Tisti pa. ki o tem odločajo, niti najmanj ae slutijo, v kakšni usodni sves! Je vee ta neoručal rasvoj stvari, kakšno Je oaadja le velike afera, ki Ji ne vidimo konca. O vsem M mopli povedati le vee. a morda ta to pravo mesto. Kar smo navodil. naj aadotea, da apeliramo v imena morale in civilizacij« na poepoda prefekta v Trstu, naj revidira to mučno sadevo ter napravi konec prepanjanju radi pravire in radi drtevnih Interesov I o rov* i rntnsHTVA . Mi »mo fr Jeaaerfe. ko m sečcfi sestreli udiltlje •e krasu, povrdeft. de fr frrdrafUesi m mo premeta ta de so utuetje tmfell leviti, ker se dejanski podprefskl fraie saeai terorist Hropi, koft agitacij* proti tlarbai iadrugi od hetere on ftet. Ko-Uho ja NI njegov «trak upravičen a« vemo. ml si tmo pa. da afrgovr fcortsli le niso koristi-Italije Koliko ja mol ko rislU dr levi. kale aaf*ol/la to. de fr •sejejo kratki kmetje proti n/emu radI roja Ih odfkodaia. Teke ratmerr. kakor jih ja vpeljal te človek ae Frara. so M«e enkrat e avstrijski Kosat, dll bodo koristile Italiji, »a ko U U videlo Pomaže vesti INiii Jtinnski taski" i Trsts Je veljala dotas dem ae pneuiu narodu« u slanam in k«« tebe Je je.to nedavno pora Je nzmraf razkrilo. da dobi .narodne mtaaovs. U ml U Jono v ital Itr ud vlade mod tam ho aadraeam aibč« neCv pomagati. da M semenja!« denar, naložen v Ju •aatovtjt Letadnji občni sbor narodov banke )» sbudil silne pesoftaost la tudi raskrtl. ds Js varuh vssh bančnih tasuh lahk.ea-vl no krodtiiranJe denarja In itotabe. ki se ph sraisdill kantat faakrtoosrii Uo kun •a L MU. Je namreč samo S miujooov taSJm Ur tsgnbe Dvomljiv* terjatve sna baje M milijonov USJM Ur. V srak MM Je. da so člani npravne*« atam in ravnatelji banke dajta! sami asM ta svojim podjetjem i .e rosna« kredite. IU Jih danes ai mogoče izterjati Draži vo Borshl et C* kjsr j* sodeloval direktor jadranske banke Je dolžno približno • mi hjsnsv Ur. dratavo AurlU. kjer Je tal sr« v«« ravnatelj Kata. I ia pol miUJoaa Ur dratavo rtatkaa MNuOZ Ur. ravnatelj Kal. •moto Ur. ravaeteti PlMer sseura ur Itd Zlorabe so tale rasno* rune /raven kr* diiov kres kntja. so ravnaieljl banke pi ■ali vettae vsora sebi v kortst Gospod Ka-mena rov V Je B. pr k»mtm I MI dal o- MM Ur. v reenin j« bil tak kun delnic na sni ih tao lir Rav nalet] KamenarovlC se je. IM» ‘1 da so - posabili obračunan prt banki njegov« delnice I« I im? 8vo|i banki Je dolov«al tesno K ta issa Caes prod vojna Banka pa ni terjala povračil« po dnevni vrednosti krone, ampak po atshem tečaju Stal Ure Ravnatelj Kata ra Je peCal tadi > valutnimi »pekulamami in st je dal pisati tsesra nemShlh mark sa nasm Rr v trna. ko ni Mia marka te ata ved vredna. Md. Rasmerjv med obema ravnateljema Ka-msnarovtaem in KaiCem Je sploh ugane len. Proti Kairu je Mio to uvedeno kasen mo pmtapaals radi itvrtane prevar« IMS ara ur in radi posbndaae sleparije v sneeku 1» mi tl Jenov lir Vtlta k s »en« k e mu postopanja Je Kamonarovta potrdil Kosce sa ravnatelja v Trnu ta mu dal prohura (p»lao mož) Tudi etradh« Kaira v« pa prncoaa Je pta/aU Jadro neke banka MdJM ur Detataarji banke so ta davno vedeli, da eo ajsh detnlce kesa vrv itn i«tl in tsgubijs-ne 'tekal tednov prod občnim tb>rom eo peeSaii dr ja Wiltana la dr Ja diavtha h Stavnemu ravnatelju Kamena rovtaa. bi Jim Je povedal, do je banka faUtaa Po doipem prerekanju m Js prtdlo do dogovo-«a s ravnateljem Kasnenarovicem. na) ra na eMnem (bora banke sbero odbor delal Carjev, bi H dehti pooblastilo. da ra peso vejo aatdgovsr c latu upravnega odbora in ravnatelji banke. kJ se aafcmtit potom Po iepa pa ai prtdlo. prt obrnem sbora m Js zhloaito popmiu piadC pravepa hržčan shapa vrasli Ji n ja Ce« vee srak« rasnih Fn tal pril tki ram videli joeuetovsaske bankirje v drob taborih tnl so Mii sa na- banhirji. ki M banko P rev mu la spravtu rasi b življenju dnipt proti Zmasali »o ppvt ker da bnaha v Italiji ae mero MU v rabah inosemekeea kapitala V«odar pa ds M MM ta©da ta M ne imela kapHals radi Ji tapvslsvlje. hi se lahko uperaklje v ban« Italiji sa a Jen promet i fapoeia vije Kdaj je esscno rožene tudi to in ne rodarae dvakrat, da M ae Ml« kontne se rodila dslea'bMto «ajs stvari Fred ijnd prvePi mora naenrof nerodne pnepada e- stesi ruta in neomadetavane. salo se vu potajuj« la skriva, dokler aila korupcije •ataa ne bruba« na dan. V Ule velikim lažem m kata narodni kapital delovnemu ljudstvu v vsaj napoti neprestano ISTv Uo raško«je. sa užitke, da «lreže vsem •trastem, ki jim Je riovek podvržen Prt tem nv posaa nikake vesti in se ne Mreži zločinov Vidi le sebe. delavčevo življvuje mu Je toliko vredno kol življenje uti Ko prtdtpa svojo stopiasno sveetobo narodu. tp«k u Ura la slepari mednarodno m Mje delavca kot ladajieo narodnih koristi Jutri bo pripravljen potepniU ca na vokala, kar Js silpo nevaren narodu ia državi, to •S pravi, prevladovanju tlvatsluh napo nov v lakortiTevaleu. ki js pohodil moralo m rut sramote tor se vrgel v žrelo naju-mosanejžim strastem, sa katero mora suženj Istiskati krvave kaplje svojepa sdrav Ja la življenja. Sivela družba, ki hiti v vrtincih strasti la (tortno* kopati svoj veliki crob! d. scea je e •uurtis« arsio preaiagal v avbe nerodno rassodlta«. ki na) st sodil« dr. W Ulema, rod« uri trije J rahor/a kat se-ifupaike nttuijetea JWednJi. ki lUar n« vse« eee »tvert preresno, j« aeslevta ne urrdatitvo .Cenike tirata. pumo. e katerem je proall. naj ki okjaeUl nje goro m ne-aJe e nastopu g. poslance Protettira! ja pran mproeoaju la storeMjaaju ter pove lastno sodbo o »nažneett neroda« politike v Jul. k raftal • (tonike tirala. Ujeva a« priobčile ter ea ja UgaporUa. do J« Mio neko metporaanmljanje pri vsej »Iran Prat komode* IsAed. Kaj PO. te M tlelo N ta M vseto dr. WUtone a fciežC« T Mo. potem ne M Mie nikake go naaporaiamljtnja Maš* naeporasnmtjenje M pa tateda na tlalo. te ki raieodiUe dr. Hi l/ana epi o* a« okaodilo t V lem sbtaeju M najbrž« rakUt apel kake saj« roseedižC«. A tudi pri lem M ta lahko pnuo do na »porotami Jen/a In tako dalje človeku s« t m ti« ta poitMh« - neeporo-sumifenj. ki Je s vsakim dnem kalj - politika mttnor n« vrfrr Beeae pot ta man) demagogije, pa kodo na »por* en ml lenta ta mo ak teki nemopota ’ fn bo veC tudi e« pekev I GLASNIK MLADINE IrinHiliBkiMi (26 »v*. • 2 MpUmbra) kakor jr n*4tm todrugom. ki berejo •Frotateroko mladino., ga sneno je dotočen leden od dna M avgatla de 0 septembre M mednarodni Ule tal teden komuniiticn* mladina Pomen tega tedna je Ml v Frol mladini te dovolj jatno obraslo in. i odo-maja la. da v kratkih ketedak ponorimo pomen ta namen lega ledna, ki ga moramo tudi ml v Julijski krajini primerno proslavili, kolikor je pat v mejak donel njega položaje mttgote Glavni neme« lega tedna je torej predetem Mm dnUko,etnet ta propaganda med proletarsko mladino ta nadela hemonlsfirnlk organiiaell. sa fut-podarrkt kol detanke mladine proti milila rUmu. predvsem pa proti raakeiji Po vtem svetu bo to leden manlfeitlrala komuni-triTna mladina ta ta natrla In le »akter c Nam. v Julijski Krajini n« magote prostatah »teletnega ledna., kakor ki mi to te-UH. ae komo mogli jarno manlfeitlroti kol te ko manifestiralo v dm-gih dete lak •Kalani leden, tadobtva sa ns torej drug pomen Propaganda »e ha mogla er«1/1 edino le r meja* manjM* (cstonfeo*- M naj jlk po motnosti skličejo nate »skrije at okrolja. Ta teden naj se posveti torej predetem notranjemu drl14 in notranjemu ulr-jeranju \alr sekcije naj pregledajo Vilince enojega delovanja, naj primerjaj« dobljene renti la le s nalogu m, ki jim ji* je paetaril Petrini Jsvrtavalm Odkar, naj »i postavijo konkretne cilje ta Miljo hodot nosi v okviru oblimi* narodU. ki so ji* prejela, okrotnl odbori naj udejsirljo r tem fednu delo. ki so pa prmeti posebno fiede ustanavljanja novih sekcij I krajiA. kjer obstajajo pripravljalni odbori li. skupine, naj bo nalaga da se p telesnem tednu« oreanistra/o sekcije To naj bodo glavne smernice glede na le organlialirnr naloge v lem tednu Kar »r Ude propa«a» de. so nota sekeije. odbori In posamrtnl dlani obresan« ratllrjall nule Časopise in drugo gradivu ki ga bodo prarotatnn prejeli med neurgpnltlranimi mladim 1 proletarci. ribufoM v nji* s ustno agitacijo razredno »atest uvaja/I ji* v razredna d rutina, posebno palnjo treba posvetna ženskem. k« ji* bomo morali polagoma spraviti it pasivnosti m napravili is nji* aktivne koeUeljiee In dobre Članice n«JI* orpa-nlsacij V glavnem naj se v letata jem .telesnem lednu« in fen tirno In s podvojenimi silami Isvrll ono. »a kar so aail odbori, sekeije ta todrugi prejeti podrobne J la navodila že preje. Tako najprimerneje pro slavimo nat mednarodni < žele Sni leden• Dežela! 1»vrže«alta odbor iraMkttliimtli sisn« vrovrom^aro ^^a^m^^^uv t sem sekcijo« / Vsem sodrupom/ Ker ra Je oavsHc veta rasnim posl vam to malo aabcij odtvato. da M at ustanovile rodno vodstvo, tor da M rodno vaakl tnrasc od ra ur nato tedensko lak ata rane snvske sindikatu. Je ia-to prlalljva spurariu vsa ata rt)« aa eleder« One oežtoljv. ki M «0 U. avgusta t 1. ne Imenovale evkcljek««a odbora la M M do to«a tona poalato na talalžtvo v Gorico sta tisti ko rodno plaTajorih žlaaov. kakor tudi vpisani’ brvspooelalh tovarlžsv bodo Is brtaans is Imenika toga sindikata T« avkcij« bodo sguMto vas dosedanje pravic«, tor nv bodo vabljen« na »satan hs To etallSTr je moral sindikat savasu Is enostavne«« rasi.««, kor tudi osntralnž odbor sabto* a od nas v Istem roku statistiko r lanov fr sindikat ne napravi v totosn roku - kar pa nv moro brv* sakrjj — pa raka Uta usoda kod avkcije Th Je isbrto Is trsne Zategadelj vtkimo vee sekcije, da aa pravijo rianake imenike, v katera naj v pl žejo rodi brotpooelae tovanže ki hutajo postati »slroma ostati Claai — da tsvoiljo odbor 1 t d ter da dopožljejo v UM raj »sna tonem roku s fnkaslraniml »noski na bia aajnlka v Gorico Za uapoe.avltov sekcij ni potrobim določeno žtovllo Članov Tudi naj manjto žtovllo Članov sad aiuje sa uelano vitov skupi ns TovnrlM pa morajo napravi U vso potrebno agitacijo, da m žtovllo Cia nov pomnoži BmpoeeUu Člani, ki at rod no. raaki teden prilepi)« brospoevlne snem ha. ki jih dobijo brssplaCno, imajo mn rianake pravice Po 11. avgustu t I. bo tajatžtvo sklicalo samMiak rasli sekcij, ki »o na ta naCin pernato rodne Članice sindikata Na tem ss- stesiku bodo sekcija BuluCtto srasrai« * ss ■••daljno klinnr siiMtikaia. rovldlrsl« iidatke I t d itokcije naj se pri Imn totaoni dolu ubr naju sa pomot na iRJniživo. bi jun Js vsd no na raspotaso lasniSivo Kvaka • lav b inskih delassav s Oaeiet. 1 mm. ia———grl ▼ai pgavrjamlhl, nanpuibl I« Mia W4|i, hi a. psofoli Irrudo da Jih raa-daU|g Malim, Ki R»an proH1 UMa ŠL refctalm pobom ro| R—udoma gagto- ^ TulTDUdPB. Glasovi z detel« ČtmwtaFitatk •••grataR ■ LaSamt*-H> 7ac dolgo ni bilo v Delu noitotiajra triasu ia nado vaai iu zdelo s« j« te, kakor da bi val pomrli. Jiaj ftiv IJonJa v raanici mnogo ni. vso se drži liskam kislo. Temu Je vzrok velik* brezpooelnoat. ampak ravno la bi morala nadim ljudem odpreti oči. Mnogim j« tudi odprla, a veliko pro kasno. Delavci, trpini, ki at« garali pod znani ai voditeljem J( Hlsv-lu*tio Zadruge, vam veljajo io bouodo! Za čaoa aadnjUt občiiMkib volitev no vam vrgli par vinarjev v oči, tako, da Me s t«o> aažajili svoj razred izkoriičanib, kamor str spadali tudi tistikrat ia n« aanio sedaj. 1'odli st« bili takrat, iidajicr. Pri iuw at« likali, da smo vam zaupali colo glasovnice, a drugi dan at« bili nori ve aalja, ko bo vam po pasje ponudili kozarec vina v prualavo zmage nad ubogo sodrgo, ki Je hotela prijeli obrili* k e vajeti v roko. Sanu vemo, da nad župan bi bil odstavljen in ot«aio njega bi gospo daril ■ Komisar*, kakor ae Je to zgodilo v Solkanu in drugod, kjer im« deiavitko občinsko zastoj** v ruka). Saj z nate strani s« Je tl« samo za demonstrirat za idejo komunizma in za proži«t naže vrste. Imhko rečemo, da amo te vedno v večini v naii občini, samo LivlJanja J« malo zato priporočamo toplo zo-pež enkrat nakim možem, naj oe ne pustijo popolnoma ubviadau od svojih Mm iu naj Jim onkrad povedo, da on« aa nimajo vtikati v nate delovanje. C« pa tega niM* zmotni, tadaj Jc najbolje, da M vi naročite >taapu-lir* in s« vpiiet« v »tretji rod*. Bomo la vseeno tli naprej brez vas po za črtani poti, ki J« tudi vam znana. Vi pa. delavci, ki st« delali pod II. Stavbeno Zadrugo, oprostile, če amo vam enkrat to očitali, ker nas boli src« že vedno radi vatih nelepih de Janj. To vam Je zopet kola. da lahko spregledale, da kapitalizem in njega pomagači vas rabijo 1«. kadar bi o« radi po vaJUh hrbtih splazili na kak. •aa Molčat hadaj lahko spoznate da aa koaartafc vina, ki abs ga opili, motat« skoraj na kolonih prositi tvoj aaahtgsnl denar, kakor M prosili miloščino. Mogoče vas kodo v kratkem aopot potrebovali, da takrat vas preslepijo zopet o čim drugim, ker blagosloviJonim možem ae lahko sanpa, oni so pMMmi. so pa tudi u-čeni. ča Ja ljudstvo neumno. Bodita oprotoi, kar hudič in bog ai rada podat« rok« ko gra sa korita kapitala. Zdravo’ ■Hudičev rop« Js pok tonsko ožvital aaasga vitem Humorja. Pa ga J« doatl prstna lo Ta patriot 00 odira samo k ra tkib kmetov, »pozabljal m Js tudi aa italijanskih vojakih. To Je bilo mod vojno. ko so vosih italijanska ujetnik« po •stosnirt v notranjost Avstrije. Takrat Je pridno hodil na žatosnUko postajo in barantal m kose obiske. Vojni ujetniki no MH larni in 00 m koacok kruha ali ra ničvredni avstrijski denar dali tudi kose svoje obtoke s sebe Vas Sežana se Je spotikala, ko Je nosil sam domov cunjo. ko Jih J« pri barantal od revosov vojakov. 8milil se mu Je denar, zato pa Ja vojakom v stiski pobiral, kar m mu J« sdalo kaj v rodno. Kako Js s cunjami kromari) naprej, bo sam najbolje« vedel. Juda ni nič bolelo, če so Italijanski vojaki posneje p ros tajali mraz bron radostna obtoka Podlo Jo to, da Jo mož dobro vedel, kako je v Avstriji. k«kžn< pomanjkanja, pa Js vseeno golil vojak«. Ali je to tako na svetu, mož, ki Je slačil Mali Janška vojak«, Js sdaj vitez Italije. Evvlva I Prt nv *• u niso nekateri zgamaiili Z* utrinek« volitve «o se podajah narodni« kom t« kuta rac vina 10 (laaovali sa »o- j vratnike detsvi« m kmeta Zakaj? Ker so 1 jita narodnjaki mctaasii. ds ms narod ja I v«ra v nevaraotai. to sia.u>«ju za svoj« 1 ljudi, za koroontot« Kd.. pa je narod? Ali I km«tj« m delavci sil nantaro trobužani ? ’ In *«ra? Ali je ta u*. da ■« obvarujejo k» I saunl? Dutat srdih dejaa) so irokužnifci 1 to taaražili pa jih Boe to ni plačal Krt- i sta» je dejal da *e 1**1,. visoki ponižali I in nizki povižali. ali leea nauka » prižnic | ni »Užali, ker sa Veliki aeCejo 1 Mi pa. ki smo brocbožri kakor asa zmerjajo, verujemo irdbu v ta naok liu pnzia ura ko bu Kn«uu»«a rasni«« obv« liala Pa »aific. rdeCa ta*ta« a p> b» uveljavita. drusi ms'. , Kaku »o rasnterr tetk kaže najbolj ta j d.«udek Keku nedeljo »e je rteki narod njak prerekal, da ta rad delal pu 16 ur ne < •lan sa li Ur Neki nat »ouižljanik j« ugovarjal in proteetiral Kaj naredi narodni delavec T l dan natoro SMiužljenika pu o brazu Pa zakaj’ Ker J« tal zr«*ea neki tretaižaeu izkonžCevaler. narodni deioda Ja tor KakSin. Cazt u Je pntoibii v uto« Iz kuntCevajra u zaMepijeai. slron p-.dajar' VCasi «aw> ai • »tavko n-kollkn pomaca-li. da a«au lato živeli, zdaj imajo narod njaki emu »vubudo. nam zniža ju pince m nas morejo na rosta. pa to jr »lepih Sird Ali Uidi • prot kanu in tetasno uto proti posameznikom *e niC n« doseže zato hranimo svoje moCi sa borbo prou vsema razreda iskoriACevalcev Dane* nas ttaCljd. pa m Mano tudi nu zravnali pokonci Ta krm bučno vračali Vet delate,, Crai vrb nad Mrtio V nedeljo. M. im so karabinjerji zaprli nekega tukajšnjega delavca. B. ker jc Cimi ljubljanski kraiaiu Ust *Gln» »*»bu d«. Idrijski tenenie ga j« dal sa ta zločja prepeljati v Idnjake zapore FraMvaistvo je valed takega samovoU-nega p.«topanja skrajno ogorčeno, ker de-aedaj ni Ml UM prepovedan in ae je popolnoma brez afcrbi razprodajal tmtaMva M na ta način roda oplodila nato Uadstvo. da M ne sopato več po ram Sarm čara Ptaju. Sploh vlada v naAi vrai aajbroaob- ksraMnjerjev Ml poaivljaata nato ljudi, da se ne dado »Sladiti po lakom nasnmaaju ki mora prenehati takoj, ko bodo go.p.Mje začutili nekoliko odpora La pogumno m neustraženn naprej’ Nekateri opazovalci Opomba urednldiv« Okt e Sten t »mo. da je »apru .odrug te spel «4 ir Codl Postavimo. da je dovtip oblasti duhovit kdor bere .Glos 11 obad*, kar v lokajo f ajtsi • Podprefeki Gugleimo je ndtol. ker je imel preveč masleno glavo in žror Boke a« moralni strani ia mislim, da »e tudi mi delavci ne jokamo po a)«m kaj je parkrai lauo pokazal, kako nas emu Na vem to bo tadanu g>*pud kaj bulji, ker mora delali po receptu, vendar pa mu priporočam-da se nam predstavi v praviCnejdi hzCt kol njogov predata in da at^r pužCa vpUvau »d raznih gospodov in Mradtuokv. ki mislijo. da Je nji k glavno delo pri šakali predstojniku razne izmiki jene Mvart Po-teimo enega gospoda imam« za z«k> »umljivega. tudi to je tako pnjaarn ta Ijnbea niv Nas ne zanima, kaj pito v rasne Mar žuazne časoptse. ampak bolj njegovo slikanj« in vohanje in 1 zimi.joti ne • koten ml nameruje »pravljau nedolžne Ijndl v nearoto. Ml kot pflprooU delavci ma>. da •o laki madrtarji •odaiijemu eteiamu dobrodošli s umski tudi. do M bita njih dolžno«! delati, kar Je družb, dobro in bs-rtatno Butični go*i> -1 ki je menda profesor. M moral »o vedeli belj kot ml. ki zono kaj ja prav i« kotam pse js pravo. iku bolj kar shoda astotc mnvssm suma nu«. M so najbolj heezztM +apnd bnd»- • malo manj pvtjaoM MakMdMI .ravb 1 tj ato s. Sotj dtov«dRi m c »Stoto S ažim mutsraajzm. kar drugsto ras Reta bodo »oži grapedto vzdeb. ds Mala la lo »indak kui ae jim kažete Morda zrn ra- ' psBsJsž sem* armadi to žH-zgs B«m ta Mi sto«4 f rSensr f Mzm TikajtoAr^n^govma a« M »ra pssde-«i Zato moo anslili da se bede zodt ntoe msutnrv sUAjdmla Fa ae ata ae tki Utaji ■ki zakon .. umiMi deiavtob« ra nož •muf Se vidi. da je umaj to nosa pro- • raca fr M že več deial. aa daa. pravita. m to vsi zasl ožili Mi pa sztobana. ds Je leto toliko zlsb<». koRbac vat sa ZSZMMSa ‘o M sa as d« ob idpaCiti vsak dan. li pm i arah M več naredili k. r H ornb toženem svuje pisav v in pusdraelm n*1 Zvon#te Nedavne sam stotoma ae Irnaam ds-tau. bal ksd js Mia ta. tema. Mas. *zpR i ia. da c utam it« ta taj « epedia fcoostr. I du IM4M čnu sam Kepa urar Ftaae je lamudnji topota, da k« j« zoprne* na avalu sretaa? Kaže Mn« ud ras bi reka« •guspud« .« irosi- k*|t iraafa pura da*-puv« 1 sv* žu, ionu pežetra mgz Air m j« lomu laku' Niti um až»a »»osat Bakle k« j« zapravo »reta«’ Sveta« en sadto tnala d ječi, a. hoj* ne ramni»d«. m* ta bnga cttl žto j« lad itd. tim e* vasažs. •kač«, airvagn. igraju a«, em um* mam »rosi, Imdimn 1 nu pupot maže dječace v«e«u. igrajmo »e itd. pa če nora »rtjsusz laku lvp» pruuzid da i sanu si rimi anali koku prolazi Vrlo Uopa ideja, vmiltn 1 os. A tooaa da * •e voaetimo* iivorn kokavaan ataajn taUT Prtueak od avta »trsna poraz SS setom žis prid« lan.. n«znamo kome g roden. MU »kopu niti Jeiunu. »vadije Mta* rad ds-bro p,-tiralo rječ S »ra s Ura O tod je ns trstuna. ps jož da se >eiHni ? III »e valjda »udi po sebi taj ratožaslto vrb »voj« plato, vidi s* i aa tora« ds tom dv« služkinj*- m kuharica, pa ss mera I veselili A nu? Ksd taj g nadte a—s seans rud« sam jun »tarežiaaiu czkra. pa m mž ato pazftr- Drusuvl IvrasfsM. boji zse ta* toHB kod sdravog rasuara. ne daRs ee raendtaM pokazan pat ds knaatoeg azžzRsdMRto A taj pot »e seve kemmtorara «vt tamaž pu lokavi M etaCn* frase CM SR a drapta«. nato novine komualsntoK ara de to Md potekat l »vjetto u temno) radi. a te nože redov« drogovi' tn zpadate modla a*a medjo strounju Ksmunttzm mtatns j* »vu taptočer- 1 »tri zt sto« ral« P* de useti 1 vas u osuje obzllj* Tuliki to Kmutta ta Režke dodna ia sevom« tabel Rsdl ubthce češpelj M leote.knJMs «Zto radum. ker ga R! mogue« tauagML D »U so vam I« »vraoraU. da M Izžgita Mgto m »užili fr n» znate, vam Oetoszt m de-lavke u Brd lahko pomagata in vos naseda tega doka FodpmMti ra prtprasItaR deto-ti takta detavcuv in delavk tor jto P«tP» ijati 1 eden ah drugi kraj. kar pn nas a* vadne ledne la j« drovje tndi po rajni pn-k»nton.. Kdor m zanima ah žeta nstaito lupljenja 10 »užraja tožpeij. kar js to krae ŽI GI pr COLLMhIG. Patenta C Osrmera urnilc* ovewažrvA DoptMuks U Capaeana pniimi stsžags f, * »u** Ul Rento INtručiio t U " ta ’ ttabarat — dobro zavarovan* N« prošnjo li Itotapsvtžs Mjnvijnnsn. da ni tnsrnoiani v nthnbi trasi > degž-aom is Tolmin«, ki »zra pa preje« M t Migih rob in objavili *• l*'ita RAZNO Poleti porabijo meeto ogromne ■•« Mm ledu m oblata'hoj« Jedi to MAC-1 toM m Ja tod agravljsl paoimž e Mde-atc*. dandanes gs prottrajaj* Mi M* Najbolj tona narta Je proizvajanje * pv-nsučjo potne ki m MnaRK« sRumtob. fr ae ta po to« to tobucags v»am)a spre mlaja v pila. jemlje to. Da m to godi ntpruztora. «e pito sn pet spreminja v amoniak. FeMSbto to sa to posebni stroji, to knto^ m zfRMn amoniak »v pito r raMk preotor. Manr dno J. bston (ptotov radnjsk) i rato-ž mentolov P*u J• toko mraM. * tan 1 oda v kssznn ds 1» toepdsl C »*Rm! j* tih hT—potom, ds to ra* ns amrara V n|se* potom peta gaH prta matične potode Z pMZta rad« M to fta-•ti ds zmrzni kar se zgodi tekom tl un M **M a ■*«« |rm*V *>n4| M- B **»*» **.<•*«»• M. U - KU*» V«—» . Izda jsl sij t a Kimunisžicra zunaBn ItoHJa ndgorarat uradnik : Frat Obes DzBznt uanknm-toR PODLISTEK ■ DELA« ■ D. AMN: Jtirjz fmrl Cevor il«veaski lafelifcsd In prtžei ta žto la stali Je dna pa vsi : črnci rudarji iz Idrije, it Trbovelj, it plat tov guronjahih. it Kaplja is Borovelj, od Nabrekla* bali kamenarjl. devtaoki likarji. nosači it luke trtsžk«. sključeni tkalci, atrujorji-smrdljivci. mUnant Is zidarji It Renč ia Stož. ki M družno t venčkom poti ia ral. ki poznamo utlshe ta •anu brat vmt Cmiuto ds ta tluU raž dan is pripravi u zzno bal In nakovalo, ra« je t osmi ut za sami. M era ksiego n Je delavcev-kovačev ai t satsi IR t« nemi raa. aiovetobe inteligence i Rožast eapust« ta nami Meeto. d* M MU prvi. sta daleč m nami. kjm ni s« kakav ne nakoval O. da. bdiie is poalu-žate. to verne! fr bo zapelo ss nakovalu, bost* t sami. ž« pa bomo odartil * praz-na — tast« z neti mi »->vrofnlkl Otirate s• plaho okrog »«b*. »1 tnanei« oči is tdihujete ■O. da nam j« prtu do svoj« podobe f D« M Jo zagledali pred seboj !• Danes Itčete ral že svoje podob«? Nikoli to ni bil« podoba nsžega naroda. na» črncev rudarjev, kovačev, iz plavžev, sa bratiosklh kameoarjev- devinskih rtbsr Jm. pol nagih nosačev, sključenih tkalcev smrdljivcev strujarjev. mlinarjev in mož«, ki orje is seje in raeb. vseh nas. ki nosimo okove tako Jaana. Kakor Je dara« taka J danes vemo. ds nas Je *P0 to do sedaj goljufalo Is tat« nosimo kladivo la hodimo »vo I« PM- Ns ran vetrove nas vodt la pol ta ate nw| si za aai as aa vztahs, se sa zapadn. VI p« jecljata brus nmdt ia brez vere v trza ■O. kaj bo t nami, vi mejnih! žurjs. Celovec, Maribor Ooztea. Tret?. In su vso ne rasumomo. ker smo »Usi. ker nosimo svojo rara v snu Is kor J« ran trat nož Ra M po razm eram tako. drage maja Tam v daljni zadnji Indiji, ns Kalkuti živi intelektualec vseh mtdlektualoev to ve se Rsbtndranatb Tagore Iztočni »vet ga smatra ta »'etega moža Njegova dela •o sama svetost btvaittve duha so. ki nadknUutoJo ras. kar »mo doeodaj M-tali v svetovni Utsrstun In Rahtndra rtaih Tagore, indljtoi »raU and. se ni odtrgal od nas. črne maae. kovačev novega •veta N«, prvi Je m*d nami. zastora nam nota ia kaže nam pot. Is kladtvu nosi aa rami. da bo udaril tudi som po Is Mahal mu Oorkemu menda tudi na toru k at«, da ni eden Izmed vas Sastavu-noto Je raž mod svojimi v Povjetski R« siji. Ali vidite daass čudeže ruske latah malega ras s »rojim narodom Kar je asm k sam objestno prihrumelo, to ao •amo borni oMaakl fevdalne dob* la prat n* pene to le porajajočega e* ruskega me-žčanstvs. Umrts J* ta sužčaszba ruska inteligenca to prodno se j* Mia porodita Poznate U »zzlzla Pranraa (izgovori Trezna poznate U Barbtnsa? Rožnate it ia dva franeoafcs duževna vsiihans in pnzaats M ostali trap francoskih raian-mev. M Mata bakto gesus teaads » *m mesi fraatzzkzgz praietsnata? In 11 nam ar jecljata aeodtočzst Ut •• vi >Mi zm» umetniki, mi nuno politiki « Otu nosijo visoke vzravnani 'rdeto tasta ve »rojih narodov, ker vedo. ds *• p»raj« v to) revoluciji sov »vel nova kultura in ds mora MU to novo življenju v pni vrati p rol tv.-d njihovega dela. njthuvegs kis diva. AH n« gra dano* n Mvljeaj« »m* »»ra in vseh ustih to nrporojcnth atilijouov ki prihajajo m nami? Is vi. umetniki tn vi intollgenU. vi stnoto tn muram aro od strani gledati ns »tračne bolečin« tod« M-gsm»k»gs naroda in »• esbavau ob njem. kakor Nera eh požaru Rima* In vt n»tali ta da ru b» aaža črna nu* detaraev mimo gledal z tn trpel«, da »e M v »volj kotnadlteu nmlajato ob gledanj« m epa suvanju u daljav* kako oas mrje sa »ro-bods in Magor map* Ctovestro ta važo? 1’ra Mje dvsnajti tntalebtnalct zzajl ’ Kdor m 1 nazsi ta prah norama Cio veta vu Toda nekoliko ras je. ki beom pnžU n-gurčeni k meni. tor mi potekat* - Krivice nam dotok dragi AR nimno pnžli k ram. ta vzeU vato rdeče to«t Ume ožje la ah as pohlzdzmo rodne srojega o-buis os brusnih sada nora vera’ (Ubil)