flfe IPfc HB fl|	Hfe M A M tffc uhala
BI HM K H S % S fifl	H H H H H H H H Naočnln» a »vstro-ogrsk« kraje
H H Hi H H H w S	■ ■ BB WM H M M H| H H M za celo leto 10-40 za pol leta
%'i' H H M ^B ■■ H	n H HM ■■■ ■■ H m B| H^V 520 K, četrt leta me
^gflr ffiH m WfffM|| HB m	n JH EglMMr mggm ■■ ■■ Ef^K tečno 90 vin.; za Nemčijo za celo
SH M «H! 19 H	m&mSm ^Ba H« H leto t2 K, zsl pol leta 6 K, za četrt
Hi ■ ■ m B	mr Mu N ^r I I il ""*
nuLui	niHruii
H mg nv ■■■ ^■¡¡^ w	w «S w w w w V M mi. sokopui •• w«j.,
w w - —' "	MUUltt. htlltpu p.Utfl.li*.
— Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. tlirl,u pr^SS*10flm"
89. štev. V Ljubljani, v soboto, dre 7. novembra 1908.	Leto XI.
NASLOVA: Za dopi»« in rokopi«. u U«t: OiednUtiO • Bdečegfc Prapora >, IdnbUM». - Za denara. po*i«at™, naročila na liat, reklamacij., inseraU 1. t. d.: UpiavnMtVO «Rdoiog» Prapor»>, Ljubljana, Dunajska cesta štev. ¿0.
Zavarovalni zakon.
V zadnjem državnozborskem zasedanju je vlada na nujno zahtevo socialno-demokratičnih poslancev naznanila, da predloži v jeseni, najbrže dne 3. novembra dižavnemu zboru zakonski načrt o starostnem in invaliditetnem zavarovanju. Državni zbor še ni zbran, toda vlada je ostala toliko mož-beseda, da je izgotovila načrt in ga objavila v uradni .Wiener Zeitung».
Ne glede na to, kakšna je vsebina načrta, se mora reči, da je končna sestava zavarovalnega zakona in njegova objava velikanski napre-d e k v našem socialnem življenju in velikanski vspeh soeialno-demokratičnega delavstva. Sveta in nepobitna resnica je namreč, da se ne bi bil v Avstriji živ krst zmenil za delavsko zavarovanje, če ne bi bilo socialne demokracije, edine stranke, ki se je bojevala za to važno zahtevo delavskega ljudstva dosledno, z vso vnemo in z vso svojo močjo. In če bodo uživali sadove starostnega zavarovanja tudi mali obrtniki in mali kmetje, ki so — vsaj pri nas — vedno radi podpirali sovražnike socialne demokracije, je vendar mogoče, da spozna ta ali oni med njimi svojo veliko zmoto in se zavč, da ima svojo starostno rento v prvi vrsti zahvaliti neutrudljivemu boju in konsekventnemu delu neljubljenih socialnih demokratov.
Druga velika zmaga je v kratkem času vpisana v zgodovinsko knjigo avstrijske socialne demokracije. Splošna in enaka volilna pravica za državni zbor je bila prva pridobitev, dosežena v
dolgoletnih, težkih, žrtev polnih bojih. V polit čnem življenju se nasprotniku nerade priznavajo zasluge; toda težko, da bo v Avstriji količkaj objektiven politik, ki ne bi priznal, da gre zasluga za splošno in enako volilno pravico v tej državi v prvi vrsti in največ socialni demokraciji. V teku šestdesetih let ni Avstrija doživela politične reforme, ki bi bila tako važna, tako dalekosežna in tako globoka, kakor je bila državnozborska volilna reforma in avstrijsko delavstvo vseh narodnosti je lahko ponosno na to svoje delo.
Na socialnem polju je pa vpeljava starostnega in invaliditetnega zavarovanja korak, ki presega giede na svoj pomen vse dosedanje socialne reforme in se lahko smatra za začetek nove scci-alne dobe.
Pomisliti je treba v sedanjem trenotku, ko so premagane največje težave, kako velikanski je bil odpor na vseh straneh, ko je socialistično delavstvo stopilo na plan z zahtevo starostnega zavarovanja. Avstrija ni prva dižava, ki bi se bila pečala s tem vprašanjem. Ko so imeli v Avstraliji in na Novi Zelandiji že davno vpeljano prav obsežno delavsko zavarovanje, so smatrale avstrijske vlade vsak poskus na tem polju nemogoč. Med indu-strialci je pa završalo kakor burja, če je le kdo od daleč omenil brigo za delavčevo starost. Da je industrija že preobložena z bremeni in da bi morala propasti, čim bi.se ji naložila najmanjša žrtev v ta namen, je bila vsakdanja fraza.
Socialisti so predobro vedeli, da so taki izgovori povsem neutemeljeni in da socialna brezpravnost delavstva tudi industriji ne koristi. A za-manj je bilo, dokazovati take resnice avstrijski špekulaciji. Socialistično delavstvo ni našlo nikjer podpore, tudi tam ne, kjer bi je bilo moralo naj-
PODLISTEK.
Nov socialni načrt.
Mlada, še zelo neznana in nepriznana je veda o človeški družbi ali sociologija. In vendar na njej temelji praktično delo, ki mu pravimo socialna politika 1	„
Dr. IvanZmavc v Pragi je prvi slovenski sociolog, ki je doslej prodrl v svet. Leta 1906 je izdal spis .Elementi splošne teorije o delu» (Elemente über allgemeinae Arbeitstheorie), ki je dosegla priznanje prvih svetovnih listov v tej stroki in se je preložila tudi na ruski jezik. Med Slovenci jo je omenjal, kolikor sem mogel zasledovati dr. Henrik Turna v «Rdečem Praporu» leta 1907.
Na podlagi tega spisa je izdal dr. Zmavc letos popularno pisano brošuro «Ozdravljenje socialnega življenj a z uporabljenjem naravoslovja1). Izšla je v Lipskem kot 185/86 zvezek knjižnice «Kultur und Fortschritt» (poprej Sozieier Fortschritt), ki je vsega priporočila vredna zbirka poljudno pisanih razprav iz narodnega gospodarstva in socialne politike.
Dr. Zmavc podaja v tem syojem najnovejšem sociološkem delu ostro, s krepkimi izrazi se odli-kujočo kritiko današnjega gospodarskega reda, kritiko, ki mu jo narekuje globok socialni čut in znanstveno utemeljeno prepričanje, da stoji človeška družba pred svojim bankrotom, ako pojde tako
') Nemško se glasi popoln naslov tako: Die Gesundung
des sozialen Lebens durch die angewandte Naturwissenschaft. Gemeinverständliche Anregungen zu einer arbeitsrechtlich-volkserziehlichen I/> ung der socialen Frage. Cena 50 fenigov (60 vinarjev).
dalje naprej. Na podlagi pridobitev naravoslovnih ved pa dokazuje, kako bi se dalo uspešno rešiti socialno vprašanje. Dosedanji marksistiški socializem nastopa za socializacijo produkcije in razdelitve na gospodarskem temelju, dr. Zmavc izpopolnjuje ta temelj z vspehi modernega naravoslovja, ki je pe-klicano, da ozdravi bolno človeško družbo.
Podajam glavne misli dr. Zmavčevega dela, ne da bi mislil, da je s tem že dosti storjeno, marveč ako navajam vsebino v svojih posledicah tako globoko in daleč segajočega spisa, hočem s tem opozarjati nanj slovensko javnost, naj bere in premišlja o socialnem načrtu svojega rojaka, ki mu dela vso čast in zasluži najširše pozornosti. Predvsem je pozvana k temu mlada inteligenca, ako še ni izgubila vsega socialnega čuta in velja pri njej še kaj znanstveno prepričanje.
I.
Nova knltnra in staro pravo.
Ni treba dolgih dokazovanj, da naše socialno življenje ni zdravo. Naša kultura rodi vsak dan nove bolnišnice in jetnišnice, ki trpi v njih telesno, duševno in nravno bolno človeštvo. Kako temu odpomoči ?
Predvsem je treba, da ima vsako bitje, ki noši človeški obraz, zagotovljeno pravico do nemotenega razvoja človeškega življenja, ako izpolnjuje dolžnosti nasproti družbi. Za enkrat si ne stavimo drugih ciljev nego te, da ima vsak človek, ki dela v prid splošnosti, zagotovljene svoje živ-ljenske potrebe: imeti mora dovolj jesti, zdravo stanovanje, zadostno obleko, imeti mora možnost, da pospešuje svojo in svojih otrok izobrazbo in v slučaju bolezni zdravniško pomoč.
več pričakovat'. Takorekoč z golimi rokami je moralo iti v boj.
Toda izvršilo je svojo nalogo kakor se spodobi. Svojo agitacijo je razširila socialna demokracija po vsej državi, prodrla je i njo takorekoč v zadnjo vas. Leta 1900 je kampanja dosegla vrhunec. Shod je sledil shodu, na tisoče jih je bilo; nabirali so se podpisi za peticije, apeliralo se je na občine, ki prihajajo zaradi podpiranja revežev v največje zadrege. Celi vozovi so odpeljali soci-alno-demokrat čae peticije za starostno zavarovanje z milioni podpisov v parlament.
Osem let je trajalo, preden je vlada končala študije in programne sestavke in zdaj končno je zavarovalni načrt izdelan. Idealen ni, in marsikateri popravek bo še potreben, da bo sprejemljiv. V državnem zboru bodo socialni demokratje storili svojo dolžnost in gledali, da se popravi »n izboljša, kar je mogoče. A že samo dejstvo, da je načrt izdelan in popolnoma pripravljen za državni zbor, je tako važno, da ostane 3. novembra 1908 epohalen za avstrijsko delavstvo.
O vsebini načrta se zmenimo na drugem mestu.
Politični odsevi.
Zakon proti pijančevanju je vlada vposlala predsedništvu državnega zbora.
Ministrska kriza, ki se je izlegla iz velikih težav in je vstvarila težko situacijo, postaja vendar že polagoma smešna. Kriza, ki se vlači kakor morska kača po časopisih v dobi kislih kumar, je sama-posebi smešna. Ca se pa vidi, da nimajo stranke pod milim bogom druge skrbi, kakor to, da dosežejo čim večji plen v kabinetu, da postane čim več njihovih članov «ekselence», tedaj se sme vprašati, čemu so pravzaprav vsa politična gibanja
Novodobno kulturo zovemo naravoslovno in tehniško. Parni stroj, elektrika i. t. d. so čisto iz-premenili gospodarsko in kulturno življenje. In vendar stoji še vedno novodobna, tehniško tako visoko razvita gospodarska kultura, pod pritiskom surovega rimskega prava. Rimsko pravo, nastalo v dobi propada rimske kulture in temelječa na sili, se je prevzelo v zakonike modernih držav, da ureja gospodarsko življenje naravoslovno tako razvitih kulturnih ljudstev. Zaradi njega se mora vzdržavati armade juristov in uradnikov. V ta namen morajo v šoli vtepati v glavo stare jezike in ubijati samostojno delajočega duha. Ustvariti novo pravo, to je glavna kulturna naloga človeštva. A na kakšen način P Vsa kultura temelji na delu in novodobni kultura na tehniškem delu. Ako poj mimo duha tega dela, potem pridemo tudi do prave ureditve moderne kulture.
II.
Svetost dela.
Tudi tisti, ki poznajo le sad, a ne trudov dela, govore dandanes s teoretiškim spoštovanjem o delu. Beremo Tolstega in Zola, zgražamo se v gledališču pri dramah Ibsenovih ali Hauptman-novih, vse zato, da v praksi vklepamo delo v suženjske okove lepo dalje.
Ako se znanstveno dokaže, da se vaa kultura vrti le okrog dela, potem je ta dokaz enake in le večje važnosti za kulturo nego Kopernika dokaz o gibanju zemlje okrog solnca za svetovje. Filozofija dela je naša socialna filozofija. Ah imamo vedo e delu?
Žalostno je, da široke mase in celo izobraženi krogi razvon strokovnjakov ničesar ne vedo o tem
«merodajnih» meščanskih strank. Krščanski socialci
zahtevajo tri ministrske sedeže, Mladočehi tri i. t. d. i. t. d. V takih razmerah je res prav majhnega pomena, ali ostane Beck, ali dobi naslednika, vseeno kako se bodo imenovali novi ministri in koliko jih bo. Kajti že danes se lahko sodi, da v takih razmerah tudi nova vlada ne bo imela ne velikih ciljev, ne velike moči, ampak bo «poleg navade stare» balansirala med strankami kakor dre-ser med zverinami z edino skrbjo, da ga ne naskoči ena, kadar krmi drugo.
Državni zbor ima biti sklican 17. novembra. Če bo res. Napoved takih terminov je v Avstriji vedno sumljiva.
Po severnem Češkem so se ponavljali nacionalistični kravali še ta teden. V nekaterih krajih so bili izgredi prav veliki. Večinoma so se začeli nemški nacionalci zaganjati v socialne demokrate, pa niso imeli mnogo sreče.
Bosenska vlada je izdelala načrt zakona o bolniškem zavarovanju ter je sklicala na dan 20. novembra v Sarajevo anketo, ki ima pregledati načrt. Povabljenih je tudi več delavskih zastopnikov.
Avstrijski kapitalisti so besni, da je vlada izdelala načrt starostnega in invaliditenega zavarovanja. Po kapitalističnih časopisih cvilijo, kakor da bi morala res bankrotirati vsa industrija. Malo-kje so kapitalisti tako kratkovidni in strahopetni, kakor v tej državi.
V štajerskem deželnem zborn se je začela dne 3. t. m. debata o deželnem proračunu za 1908. O tej priliki je soc. dem. dr. Schacherl prav ostro grajal, da se je skoro celo leto upravljalo deželo in gospodarilo z deželnim denarjem, ne da hi bil proračun ze tekoče leto dovoljen. To pomeni kršitev pravic deželnega zbora, proti kateri se treba kar najbolj odločno zavarovati. Odgovarjal mu je poročevalec dr. Link, ki pa ni vedel nič tehtnega navesti y opravičenje grajanih nedostat-kov. Po kratki splošni debati se je prešlo takoj v podrobno. Pri točki deželna uprava se je vnela daljša debata. Posl. Furst (nemška ljud. str.) je stavil resolucijo, naj se reorganizira deželni stav-binski urad. — Na večerni seji se je proračunska razprava nadaljevala. Na dnevnem redu je bil predlog o premenitvi deželne gimnazije v Ptuju v deželno realno gimnazijo, poročilo deželnega kulturnega odbora o odkupljenju lovskih rezervatov, predlog o odstranitvi večernega in nedeljskega pouka na obrtnih nadaljevalnih šolali, prošnje za podpore nekaterim občinam za zidanje vodovodov, poročilo o računskih sklepih za 190G in 1907, ki sta bila oba brez debate sprejeta.
0 pogajanja med Avstrijo in Turčijo piše mladoturški «Šuraj Umet» v članku, ki je baje inspiriran od vlade: «Pogajanja so ostala brez vspeha, ker so se zgodile napake na obeh straneh. Pretrgale so se pa razprave zato, ker je Avstrija vsled izpremenjenega političnega položaja izpreme-nila svojo prvotno pripravnost in je odrekla vsako odškodnino, ker se mora resno obžalovati. Ker ostaja Turčija pri svojih zmernih finančnih zahtevah, je pričakovati, da začne Avstrija zopet s pogajanji. Avstrijo bodo na to napeljali notranji in zunanji vzroki, stare turško-avstrijske zveze in zlasti novipazarska železnica, katero bo turška vlada kmalu preštudirala.»
nauku o delu. Nemški zdravnik in fizik Julij Robert Mayer je prvi spoznal naravoslovne zakone o delu; nemška učenjaka Helmholtz in Clausius sta izrazila te zakone o delu v matematiški obliki. Zakoni o ohranitvi in pretvarjanju dela ali energije so podlaga vsem fizikalnim, kemiškim, medicinskim, tehniškim, astronomskim, biološkim in fiziološkim znanostim. Na temelju tehnologa Maksa Krafta in kemika Viljema Ostvvalda je zgradil dr. Zmavc svojo socialno teorijo, ki sloni na nauku o energiji ali energetiki.
III.
Vzgoja za delo.
Zdravoslovje ali higiena nam pove čisto natančno, česa je treba za obstoj posameznika in človeštva obče. Vsak človek potrebuje za zdravo življenje primerne hrane, dobrega zraka, torej prostornega stanovanja in delavnice, proti prehlajenju in mokroti obleke, ob bolezni zdravniške pomoči. Ljudstvo si mora z delom pridobivati svoje živ-ljenske potrebe. Brez smotrenega dela ni gospodarstva, ni sploh kulture, čelo mrtvo naravo smatra današnje naravoslovje za delo naravnih sil. Ne vprašujemo, kaj je sila, marveč, kaj izvršuje, kake ovire premaguje.
Vsa znanost je sredstvo, s katerim obvladujemo naravo v človeške življenske syrhe. Znanost, ki ne pospešuje življenja, je napačna, mrtva znanost. Vzgoja, ki ne navaja k ustvarjanju kulturnih pridobitev, k življenskemu boju, k delu, ni prava vzgoja. Veliki vzgojeslovec Jan Amos Komensky je prepričevalno navduševal za vzgojo, ki navaja k delu. Vzgoja za delo pa zahteva, da najprej osvobodimo delo okov, v katerih ječi. Dalje prib,
0 položaju Srbije kroži po svetu toliko vesti, da jih je komaj še mogoče registrirati, kaj še kontrolirati. Kdor je prisiljen, da čita vse, kar se poroča o misiji Karagjorgjevičavega Jurčka v Peter-burgu, mora imeti zelo zdrave živce, če hoče svojo glavo le nekoliko obvarovati hudih bolečin. Od triumfalnega vspeha do popolnega nevspelia se telegrafirajo vse variacije, katerih se more človek le domisliti. Izvoljskij je popolnoma zatajil vse svoje diplomatične čine, Srbiji je vsa ruska vojska na razpolago, Peter naj kar ukaže, pa mu da Rusija Bosno in Hercegovino, pa še Hrvatsko, Kranjsko in Primorsko povrh — taka je baharija na eni strani. Jurček je bil sprejet kakor princ, ampak povedalo se mu je z vso resnobo, da Rusija nima vojakov za Srbijo in če hočejo, da se jim ne bo hudo godilo, naj lepo mirujejo — tako se trdi na drugi strani. V tem se Srbija «pripravlja». V Solunu so izkrcali 190 topov in streljiva ter odpeljali v Srbijo. Skupština je imela tajno sejo, na kateri je dr. Spalakovid poročal o peterburski misiji. Kaj — se ne ve. Seveda pravijo, da so bila poročila ugodna.
Nemški državni zbor se je sešel v sredo. Položaj, v katerem se je sestal, je pač izvenreden. Vse stoji pod vtiskom cesarjevega članka odnosr.o intervjua in neverjetnih izgovorov, s katerimi bi radi napravili vtisk, da je bil članek samo po pomoti ali nerodnosti objavljen. Ze v sredo so vložili nacionalni liberalci, svobodomiselna ljudska stranka, socialni demokratje in konservativci interpelacije zaradi objave cesarjevega članka. Zanimivo je, da so se tudi meščanske stranke naveličale kozlov, ki jih Viljem neprenehoma strelja; tako n. pr. obsrga interpelacija nacionalno-liberalne stranke, ki je krotka, da ne more biti bolj, sledeče vprašanje: «Ali hoče gospod državni kancelar prevzeti ustavno odgovornost za objavo pogovorov njegovega veličanstva cesarja v «Daily Telegraphu» in za dejstva, ki so navedena v njih?» Torej tudi meščanskim strankam ne preseda le oblika, v kateri prihajajo Viijemove kolobocije na dan, ampak tudi njegove kolobocije sameposebi. In z interpelacijami mu hočejo dopovedati, da naj neha, delati svetovno politiko na svojo pest.
Domače stvari.
V	razpravi proti ljubljanskim demonstrantom
je bila v sredo opoldne izrečena sodba. Obsojeni so vsi obtoženci in sicer: Ernst Windischerv smislu § 85 a b kaz. zak. všest mesecev težke ječe, poostreno mesečno z enim postom in trdim ležiščem; Feliks Potnik v smislu § 85 a b k. z. v štiri mesece težke ječe, poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno; Frančišek Š t a u t po §85 ab k. z. v pet mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno; Štefan Kamenšek v šest mesecev težke ječe, poostrene mesečno z enim pošto in z enim trdim ležiščem; Andrej Koren po § 85 v tri mesečno težko ječo, poostreno z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno; Jošt Bajželj po § 85 a v dva meseca težke ječe, poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno; Frančišek Parkelj po § 85 a b v tri mesece težkeječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno; Jakob Turzan po § 85 a b v tri mesece težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno; Milan Makar po § 85 a b k. z. v tri mesečno težko ječo, poostreno z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno; Ignac Mravlje po § 468 in 431 k. z. v šest tednov ječe, poostrene z enim postom in s trdim ležiščem vsakih 14 dni; Stanislav Rekar po § 85, 468 in 431 k. z. v pet mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem vsakih 14 dni; Alojzij C vel bar zaradi prestopka po § 468 k. z. v tri dni zapora; Anton Hojnik po § 468 in 320 k. z. v 14 dni zapora; Ivan Kimovec po § 468 in 421 v šest dni zapora. Obsodijo se tudi v povrnitev po njih povzročene škode, ostali udeleženci se zavrnejo na civilno-pravdno pot.
V	razlogih je rečeno:
Dne 18. septembra, ko so se vračali ljudje od tistega shoda, so razbijali in pobili veliko šip. Vedeli so, za kaj se gre. Skupno so vsi ravnali. To dokazujejo klici, da ni pravi. Po tem so se vsi ravnali. Tako je bilo pri «Avstro - ogrski banki». Demonstrantje so bili združeni in so skupaj ravnali. Vse izgrednike je smatrati za sostorilce.
Glede na Windischerja je dognano po pričah, da je res 18. septembra zamahnil. Ni dvoma, da se je udeležil metanja kamnov. To dokazuje tudi Jančigajevo pričevanje, ki je rekel Windischerju: Odstranite se in ga svaril, ker ga je poznal, da je vroče krvi. Kriv je tudi prestopka, ker je rekel Gerloviču, bodite tiho, dobite sto kron. Obtežilno je, da se družita dva prestopka in je hudodelstvo dvakratno kvalificirano. Olajšujoče je razburjenje.
Pri Potniku po Gerlovičevi izpovedbi ni dvoma, da je on zamahnil in vrgel kamen v kazino. Sicer je pa izpovedala priča Juvan, da je pobral le pesek in ga vrgel z namenom, da opozori nase nekega prijatelja. Mogoče je to subjtktivno mnenje priče. Ravno priča Potokar ni videl, da bi bil Potnik katerega poklical. Klic občinstva: Za Gerlovičem je bila tudi tema. Tam pri kostanju je bila tudi tema
in ni bilo mogoče videti, kaj da je pobral. Obte-ževalno je, da se v dveh slučajih druži hudodelstvo, olajšujoče pa je razburjenje. Glede na Štauta je merodajna izpoved policijskega stražnika Gerloviča, ki ga je videl, da je tolkel po vratih. Obteževalno je, da je dejanje kvalificirano v dveh slučajih kot hudodelstvo.
Andrej Koren je po izpovedbi priče Franca Vrečarja zamahnil proti vrtnemu salonu in so tudi šipe zažvenketale. Obtežilno: dvojno kvalificirano hudodelstvo, olajševalno, da je bil razburjen in nekaznovan.
Za Štefana Kamcnška je glede realke dokazano po izpovedbi priče Gerloviča, da je res zamahnil, in to priči tudi njegovo lastno priznanje, da je vrgel. Njegove bajke, da je vrgel škatljico s pečatnim voskom, sodišče ni verjelo. V začetku tudi ni nič govoril o tem in si je to, ko je videl, da mu prede, izmislil. Priča Mencinger je povedal, da rad renomira. C-j bi ne bil udeležen, bi se bil hilro pohvalil, da je bil tudi zraven, ker je bil pa res udeležen, je bil tiho in ni hotel renomirati. Kamenšek je bil tudi pri kolodvorski restavraciji, kjer je škode 60 K. Bil je nekak kolovodja. Priči Dovečar in Kham sta izpovedali, da je hodil po Predilnih ulicah, odkoder so prišli ljudje, ki so govorili, da gredo razbijat kolodvorsko restavracijo, Vernik iti Vrbnjak sta pa izpovedala, da je hodd okrog, da se je prepričal, če ni nobenega stražnika blizu, da je s salutiranjem dajal znamenje. Sodišče se je prepričalo, da je bil Kamenšek v tesni zvezi s storilci, katerim je dajal znamenje, tembolj, ker taji, da bi bil hodil po Predilnih ulicah.
Jošt Bajželj je metal kamenje na Bambergovo hišo. Priča Telban ga je videl, ko je zamahnil in je pri aretiranju še imel kamen v roki. Metal je dne 18., ko ni bilo nobene nevarnosti. Zato je pri njem samo § 85a. Obtežilnega nič, olajševalno, da je nekaznovan.
Franc Parkelj je sam priznal, da je vrgel kamen, in ko je hotel še drugič zagnati, je bil aretiran. Realka je bila razsvetljena in priča Otilija Junowicz je izpovedala, da ji je kamen priletel tik glave. Obtežilno: dvojno kvalficiranoJiudodelstvo, olajševalno, priznanje.
Jakob Turzan je metal pri «Tonhalle» in pri realki, kar je izpričal priča Goričan. Brezdvomno je bila tudi nevarnost za ljudi. Priča Sehaupsrl je povedal, da mu je kamen letel tik glave. Obtežilno dvojno kval f hudodelstvo na dveh poslopjih, olajševalno: nekaznovan, razburjenost.
Milan Makar je priznal, da je pobiral kamenje in izpovedal je tako priča Grošelj. S pobiranjem kamenja se je tudi udeležil in pridružil demonstrantom, ki so kamenje metali ter je tudi odgovoren za tisto dejanje. Obtež.: dvojno k?alif. hudodelstvo, olajš.: priznanje, razburjenost. — Oprostilo se ga pa je prestopka po § 320e, da je povedal Grošeljnu napačno ime.
Ignaca Mravljeta je videl stražnik S tar, da je dvakrat vrgel pri Perschetu, ko je hotel tretjič, ga je prijel. Škoda znaša 56 K. Vsi udeležniki skupaj so odgovorni. Prinnal je tudi sam. Obtežil-nega nič, olajševalno: priznanje, da je nekaznovan in še ne 20 let star.
Stanko Rekar je že bil tudi 18. pri kazini. Sam je priznal, da je bil pri shodu. Vmešaval se je med demonstrante. Od kazine je šel dalje k «Tonhalle» in drugam. Dne 19. septembra je bil tudi v družbi v Janeza Trdine ulici, kjer ga je orožnik Steklasa videl, da je pobral kamen, nakar ga je aretiral. Drugi so šli potem k Jaxu razbijat. Dne 18. ni bil zasačen, ali pridužil se je demonstrantom. Obtežilno: velike škode, dvojno kvalif. hudodelstvo, olajševalno, da je bil razburjen.
Alojzij Cvelbar, Anton Hojnik in Franc Kimovec, so bili vsi zasačeni dne 20. septembra in niso bili v veliki družbi.
Gvelbar je bil sam, ko je razbil okno pri Gantoniju. Zato se je proti njemu postopalo po § 468, ker je tudi škoda samo 2 K in se ne more dokazati, da je bil v sporazumljenju s tistimi, ki so razbijali dne 18. in 19.
Isto je tudi pri Kimovcu in Hojniku. Pri Som-nitzu je par ljudi razbijalo po uri in je bilo razbitih šest šip. To je tudi pesamezno dejanje in ni v zvezi z drugimi in tudi škoda ni velika.
Hojnik je bil pri svoji ljubici v Šiški jn se mu ne more dokazati, da bi bil v zvezi z drugimi. Pri nemški gimnaziji so bile šipe dvakrat pobite, a Hojnik je bil drugi dan, ko ste bili ubiti samo dve šipi. Pač pa je kriv prestopka po § 320, ker je povedal orožniku Mart. Modicu napačno ime, ko ga je aretiral.
«Domoljub» zopet laže o socialnih demokratih. Proč s tem lažljivem časopisom! Širite naš delavski tiskjl «Domoljub» se imenuje v 45. št. samega sebe: «ostudna in nizkotna klerikalna cunja». To je tudi resi
Bosanski deželni zbor. Kakor poročajo iz Sarajeva, bo bodoči bosanski deželni zbor štel 80 članov in sicer 52 izvoljenih in 28 virilistov. Pravoslavni bodo imeli 22 izvoljenih članov in 4 vi-riliste (štirje melropoliti); mohamedanci dobijo 18 izvoljenih članov in 7 konfesijonelnih glavarjev (šest muftijev in reuul-ulema). nadalje 4 zastopnike veleposestva in 6 županov kakor virilistov, skupno torej 35 zastopnikov. Katoliki bodo imeli 12 izvoljenih členov in tri škofe kakor viriliste, skupno
15 zastopnikov; razun tega bodo imeli pravico glasovanja tudi štirje sekcijski načelniki, ki se prištevajo katolikom.
Radi trpinčenja vojakov je bil obsojen v Olo-rnucu dragonski ntmojster baron Blumencron v strogi zapor na dva meseca. Nekega vojaka je pretepel z bičem dva dni pred smrtjo.
Radi «veleizdaje» in «zarote» aretirani Srbi so že tri mesece v preiskovalnem zaporu, a še doslej niso bili zaslišani. Na sprehod smejo na dvorišče samo vsak drugi dan, ne smejo kaditi in ne čitati. Raditega so začeli štrajk z gladom. Profesor Valerijan Pribičevič že šesti dan nič ne je in ne pije in je njegovo življenje v nevarnosti. Njegov brat Adam se je na šetnji od slabosti zgrudil. Aretirancem se grozi, da jih vkujejo v verige, ako ne opuste štrajka z gladom. Hrvaško časopisje je protestiralo proti takemu postopanju.
Za obrtno sodišče. O prispevku mestne občine k najemščini za prostore ustanavljajočega se obrtnega sodišča v Ljubljani je poročal na zadnji obč. si ji občinski svetnik Knez. Dolgo časa se ni moglo najti primernega prostora. Sedaj pa je iz-poslovalo nadsodišče v Gradcu primerne prostore za letno najemnino 500 K. (Kje?) Ponudba se je sprejela.
Otrok zgorel. V četrtek, dne 22. m. m. je pasel Matija Dajčman iz Mavirla ter si zakuril. K ognju je prišlo tudi 9 letno dekletce, katere je vzel za svojo. Ko je šel Dajčman zavračat živino, se je vnela dekletu obleka, ker je potegnila huda burja. Predno je mogel prispeti Dajčman na pomoč, se je dekletce tako upeklo, da je še tisto noč umrlo.
Hrvatski socialni demokratje so začeli energičen boj zoper Rauchovo absolutistično vlado. V sredo so priredili v Zagrebu velikanski ljudski shod, na katerem so odločno protestirali proti vladanju brez sabora ter zahtevali, naj se nemudoma skliče sabor in naj se mu predloži načrt zakona o splošni in enaki volilni pravici. Po shodu so bile velikanske demonstracije po mestu, ki so se pa izvršile v popolnem redu.
Zadraga gostilničarjev za ljubljansko okolico je ustanovilo okreg 50 okoličanskih krčmarjev v sredo na shodu v «Mestnem domu». Seveda imajo gostilničarji prav, če se crganizirajo. Upajmo, da ne bodo v organizaciji posnemali liste taktike, ki je spravila ljubljansko zadrugo v tako navskrižje s prebivalstvom ter je gostilničarjem več škodovalo, nego koristilo.
Koroški deželni zbor proti slovenskim krajevnim imenom. Na seji deželnega zbora dne 27. oktobra je bil storjen siedeči sklep: Nalaga se deželnemu odboru, naj opozori vlado na zmešnjavo, ki nastane vsled tega, ker se je v kazalu poštne uprave in uprave državne železnice vsprejelo število novih slovenskih krajevnih imen. Deželni odbor naj se sporazume z vlado, da se ustavi poslovenjenje krajevnih imen in priimkov in da se tudi v občinskem leksikonu, ki se izda po ljudskem štetju leta 1910, ne objavijo slovenska imena.
Ranjenci z dne 20. septembra. Od teh je samo še dijak Borštnik v bolnici. Te dni je vstal in hodi nekoliko z bergljami po sobi, toda le nekaj korakov, ker je še rana odprta in kost še neza-celjena. Borštnik bo potreboval največ časa, da okreva, a poslcdice bo gotovo vedno čutil, ker zdrobljena noga ne bode nikdar tako funkcijonirala kot zdrava. Ker je prestal grozne bolečine, je tudi vobče zelo oslabel in bo moral čez zimo v milejše podnebje, da si okrepča slabo zdravje. Ostala pe-torica je pa že zapustila bolnico, a nobeden še ni za delo zmožen. Tomšič, ki je bil prestreljen skozi pljuča, je pri svoji materi in ne bo celo zimo mogel v službo in ni verjetno, da bi bil še za teško delo. Miha Golovšek, ki je bil ustreljen v levo ramo, še ne more vzdigovati roke. Pavel Štrukelj, ki je bil ustreljen v stegno, še nima zaceljene rane in bo tudi dlje časa potreboval, da ozdravi. Oba bo-deta pa gotovo tudi čutila vedno posledice, ker Golovšek kot mesar potrebuje krepkih rok, in Štruklju se je morala arterija na stegnu podvezati, ker je bila nevarnost, da vsled poškodbe ne izkrvavi. Vsekakor so to teške telesne poškodbe in se lahko posledice še pozneje pokažejo. Josip Simončič je imel meso na nogi vsled strela razmesarjeno in še tudi ni za delo sposoben. Edini Martin Štrukelj, ki je bil z bajonetom od zadej v hrbet zaboden, ima zaceleno rano, a je še slab. Vsi ranjencei dobivajo od vodstva bolnice redne tedenske podpore iz nabranih milodarov. Vsi so tudi dobili novo zimsko obleko, perilo, zimsko suknjo in čevlje. Podporo bodo dobivali toliko časa, da okrevajo in postanejo za delo zopet zmožni.
Zakaj je treba izboljšati živinorejo na Slovenskem? Dr. Jan. E". Krek je rekel v Trebnjem : «V kako neprijeten položaj zna priti Avstrija v slučaju vojske. Sedaj pride vsak teden čez 3000 volov iz Ogrske. Naša armada bi v slučaju vojske ne imela potrebne hrane. Skrbimo torej za izboljšanje živine.» — Čudno, da ti klerikalni kristjani vedno in vedno mislijo le na vojsko in na prelivanje krvi. Co se pa prižene iz Ogrske vsak teden nad 3000 volov, znaša to na leto nad 156.000 in živinorejci in volilci klerikalnih poslancev morda še ne mislijo, da smejo njih ogrski konku-rentje izvažati svojo živino v Avstrijo, ne da bi plačali ni vinarja carine! To ra glavno po zaslugi klerikalnih poslancov, ki so glasovali za na-gujbo z Ogrsko! To kaže hinavstvo le gospode v
tem grji luči, ker so uganjali tak krik zoper trgovinsko pogodbo s Srbijo, vsled katere se sme im-portirati od tam samo do 35.000 glav zaklane govedi na leto!
Odločbe obrtnih sodišč.
Priobčuje dr. D.	Dalje.
Razlogi: Ker je bila tožitelja nova delavska knjižica napravljena šele 7. februarja 1907, mu je bilo tudi šele od tega dne dana prilika, da si poišče drugod dela; toženka se ne more sklicevati na to, da je tožitelj že dne 4. februarja 1907, ob svojem izstopu dobil spričevalo s potrdilom, da se je delavka knjižica izgubila pri toženi tvrdki. Kajti v sm. § 79. obrt. r. morajo pomožni delavci imeti potrebna izkazila; samo pri trgovskem pomožnem osobju zadoščajo od oblastva vidirana spričevala prejšnjih delodajalcev kot tako izkazilo; pri vseh drugih pomožnih delavcih, katerim se tudi tožitelj prišteva (§ 73. obrt. r.), pa je treba delavske knjižice. Obrtovalci, kateri sprejmo pomožnega delavca brez takega izkazila v službo, zakrivijo prestopek obrtnega reda.
Za takšno izkazilo se gori omenjeno spričevalo ne more smatrati. Tožitelju se torej tudi v sm, § 80 g, 2 cdst. obrt. r. ne more odrekati pravica, da zahteva od toženke odškodnino za dobo, v kateri je moral biti zaradi izgubljene delavske knjižice brez postavnih dokumentov.
Tožena tvrdka se je pa že pri poskusu poravnave dne 4. februarja 1907 ponudila z oz'rcm nato, da se napravi nova delavska knjižica bržkone že naslednji dan, da tožitelja odškoduje za delavnika, ki odpadeta dne 4. in 5. februarja, in mu je tudi za ta dva dni resnično izplačala mezdo.
Odškodninska terjatev tožiteljeva vsebuje tedaj lc oba delavnika dne 6. in 7. februarja. Ako se vzame za tožiteljevo dnevno mezdo znesek 3 K 20 h, znaša tedaj njegova odškodninska zahteva G K 40 h. Do tega zneska je zahteva tožbe opravičena in se ji je zatorej moralo v toliko ugoditi.
Kar pa se tiče nadaljnjega tožiteljevega zahtevka za plačilo mezdne odškodnine za čas od 8. do 20. febr. 1907, se je tožena tvrdka pri poskusu poravnave dne 4. febr. 1907 sicer res ponudila, da da tožitelju v novo knjižico vpisati spričevala od prejšnjih delodajalcev, ki so bila vpisana v stari knjigi, in tožitelj je zato izročil novo delavsko knjižico toženi tvrdki.
Toda po § 80. g) obit r), se more, ako je bila delavska knjižna izgubljena pri obrtovalcu, na stroške obrlovalca zahtevati le nova knjižica, ki jo napravi občanska oblast v Kranju, kjer biva pomožni delavec. Kaj več od cbrtovalca zahtevat', da mora vpisati dati spričevala iz izgubljene knjižice v novo, o tem obrtni red nima nobenega določila.
Ko je tožitelj novo knjižico dobil od občinske oblasti svojr ga bivališča, je imel že davno možnost v sm. § 79. obrt. r., da si poišče službe pri drugem obrtovalcu. Če tožitelj po prejemu delavske knjižice tega ni takoj storil in če se je prostovoljno pogodil s prejšnjim obrtovalcem, potem se ne more sklicevati tudi na to, da mu izhaja še kakšna druga škoda iz tega, ker mu je obrtovalec knjižico izgubil.
Dopisi.
Z Nabrežine se nam piše: Neka učenka tu-kajšne ljudske šole je imela svojo šolsko knjigo zavito slučajno v «Rdeči Prapor». Ko je učitelj to zapazil, je z nenavadno besnostjo in izredno strogostjo, ki gotovo ni na čast vzgojitelju ljudsko-šolske mladine, zahteval od učenke odstranitev omenjenega zavitka. Ker vemo, da dotičnik gleda mnogo na svoj ugled, ga opozarjamo, da sodi zaano bitje, ki se razburi pri pogledu na rdečo barvo do besnida, v kategorijo živalstva, kateri najbiže ne bi bil rad prištet.
Shodi.	~~
Peki so imeli 3. novembra, torek popoldne pri «Kroni» v Ljubljani lepo obiskani skod. O pekovskem varstvu sta govorila sodr. V. Kermolj iz Trsta in sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. Sprejela se je enoglasno resolucija, ki zahteva, naj se vpelje popolno zakonito varstvo za peke v vseh ozirih.
Gospodarski pregled.
V konsumno društvo I Nedavno ustanovljeno «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico» že čilo deluje. Člani se priglašajo vsak dan. Pisarna je na Dunajski cesti št. 20., kjer se lahko vpiše in poizve vse potrebno. Prva prodajalna je na Glincah
v Marenčičevi hiši in vspeva dobro. — Poživljamo konsumente na delo za «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico». Vsak konsument naj pristopi !
Shod konsumentov v Vodmatu. «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico» sklicuje v četrtek, dne 12. novembra zvečer shod konsumentov v gostilno gosp. Pavška na Martinovi cesti. Začetek shoda ob 8 uri zvečer. Poročal bo predsednik sodr. Anton Kristan.	^
Iz stranke.
Seja strokovne komisije bo v torek 10. novembra v lokalu «Združenih organizacij». Začetek ob pol 9. uri zvečer (po končanem pouku delavske šole). Dnevni red zelo važen. Prosi se, da vsi de-legatje zanesljivo pridejo; osobito se opozarja vodstva organizacijo kamnosekov, krovcev, tesarjev in knjigovezov, da naroče svojim delegatom, da se zanesljivo udeleže te važne seje.
Anton Kristan, strokovni tajnik.
Umetnost in književnost.
«Delavska tiskovna družba» v Ljubljani je izdala zadnje čase več brošur, ki so zelo zanimive. Opozarjamo organizacije, naj si naroče potrebno število teh brošur ter jih razpečajo med člani, ker edino na ta način se bo ideja socializma najbolje razširila. Potrebno bi bilo, da se tudi vse organizacije priglasijo za člane ter vzamejo primerno število deležev!
i žepni
za leto 1909
je ravnokar izšel.
Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Razpošiljanje blaga oa vse kra;e sveta!
Najcenejša, največja izvozna tvrdki!
H. Suttner, urar, Ljubljana
Mestni trg, nasproti rotoiža, preje v Kranju
____nvinAVA^it OITAIA »fllllrA ti*VA«t
priporoča svojo veliko, izborno 8—1 zalogo finih
švicarskih ur
brilantov, zlatnine in srebrnine
v veliki izberi po najnižjih cenah.
V dokaz, da je moje blago res fino in dobro,'je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim, zahtevajte velik cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Priporočilo gostilne v Zagorju.
Podpisana sva otvorila 19. julija t. L
gostilno
ter se priporočava slav. občinstvu, osobito delavstvu za mnogobrojen obisk. Točilo se bode pristno dolenjsko in vipavsko vino.	6—5 Z odličnim spoštovanjem
Fran in Helena Gnna.
Kcllno pravi
Tbierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 Ki
Thierryevo oentifolijino milo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go. rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 «• Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	275
CcKarnar A. Thiwy V Pregradi pri 3og. Slatini.
33—30
Zaloga večinoma po lekarnah.
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora: Obleke, površnike, zimske suknje, dežne plašče za gospode in de5ke. Najmodernejša konfskoija za dame in deklice. 52-1
Konfekcijska trgovina v Ljubljani S
'■ Pred škofijo štev. 19.
k £uHic
Milostljiva gospa, tu je faket' za Vas!
Oh, lepa hvala, tukaj so vendar moje Fayeve prave sodamrske mineralne pastile. Zdaj boste videli, k: k > hiiro boin z pet t a k^nju. Le po slušajte moj kašelj — hav, hav, hav 1 Pretresljivo, kajn> ? No, in zdaj me boste videli jutri zjutraj, ko bom porabila škatljico Fayevih pravil) So-denerk! Stavim, da sploh ne bom vef kašljala in bom zdrava kot riba v vodi. Boljšega p f ni Hego moje Fayeve Sodenerke. Poskusite jih tudi Vi. Škatljica velja le K 1 25 in so d bi v vsaki lekarni, drogeriji ali trgovini z mineralnimi vodami. — I'onaredb^*je zavrniti kar najodločneje!
Glavno zastopstvo za A vstro-O grsko:
W. TH. GUNTEERT,
Dnnaj IVA, Grosse Hengasse 27.
*
* *
f *
* *
l
t
f
i *
i *
*
i i
i
i *
4
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preše za sadje
i. t. d.?
I5<11 tio 1 e pri
FR. STUPICA
v Ljubljani Marije Terezije cesta štev. 1., Valvazorjev trg štev. 6.
In zakaj: žito, ker so dotifni stroji iz najbolj ih tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tis >fe komadov in se ravno radi toga, ker se jih izdeluje v \elikih množinah, dobivajo po ni/kih cenah. Moji stroji so povsod jako pri'jubljeni. — Obrafajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin! port-land cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d.	1

OtVoriteV UW '
bttdcjcViiHc piVttice.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvorila restavracijo
češke budejeviške pivnice
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26
(prej „tiolotjfiel«;".)
Za izvrstno češko (ac nemško) budeje-viško pivo, najboljša dolenjska in štajerska vina, dobro meščansko kuhinjo bo vedno skrbljeno.
Abonenti se sprejemajo za opoludansko in pa tudi za celodnevno hrano.
Piyo v steklenicah pošilja se pri na-ročitvi 25 steklenic brezplačno na dom.
prej
Z odličnim spoštovanjem
Marija Kavčič
ptai'ilna natakarica v «Švicariji»
ia
«Unionu»
natakarica v 2
giBSIiliillBlIBlIBllÜEnilÜlÜrEI
Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
t
Ljubljana
Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—7
il
i i
(1
i i
m
i
i p
i i
i g
1 i
1
EMEEMMMEllHHMEHEMll
m Fot°graf b. l^rcrT)ö ^
^ Lijtibljaoa,	ce$is 21 ¡/^
^J	se pripo oča	12—1
m
za Vsa V to stroHo spadajoča dela. ¡^
C	Povefane slik® ««vadne in
^p®CialltCta ! v barvah po najnižjih cenah. ^
Pri legitimacijah 25»'„ popusta.
j2>



V ^ v
V
/
'o

/ *«
- Z/^^fv ^ VjBT
/v



Ceno perje za postelje I
En kilogram sivega, osmuk inega 2 K, mp jI belega K 2 80, belega K 4'—, prima puhastega K 6'—, najb ljiega prima, opukanega, najl pše vrste K 8-—, puh siv K 6-—, t el K 10 —, prsni puh K 12'—, od B kg naprej franko.
Gotove postelje
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (pavolnine — naukinga), tuhent, 170 : liti cm velik in dve blazini, 80 : 58 cm veliki, napolnjeno z novim, siv m, očiščenim, izdatnim in trpežnim perjem K 16"—, z napol puhom K 20'—, s puhom K 24'—, luhent sama K 12-—,K 14 —, K !tV—, blazinice Ko-—, K3 50, K 4'—, razpošilja jroti povzetju, ne vračunii zavojnino, franko od K 10'— naprej. 52—6 Maks Berger, Deschenltz, 828 (Bohmenvdld).
Ce maso ne uaala.se zameni ali pa vrne denar. — Cenik zastonj in franko.
Zasloni pošljem vsakemu io poštnine prosto cenik za 5000 ur.
Bo=kopf Patent K 3 — J - Budilka K 6 — Srebr. - Rosk. « 6"— Z bitjem	« 8 —
Z.lezn.-Rosk. «7-— Zgodbo	« 101—
Sreb z dvoj. plašč. « 8'— 6 valenov	<12'—
Budilka	« 2-40 Pendel ura 70 cm « T—
S svet. števil. « 3'— Z zvon. bitjem « 9'— Z enim zvoncem « 5-— Z budilko	« 10'—
Kuhinjska ura » 3'— Z godbo	« 12 —
Original, Omega, Schaffhausen, Glashütte, Helios, Amalfa, c. kr. preizku'eno od K 13 — Zlatnina in srebrnina
po originalnih tvorniških cenah. Triletna garancija. Ako ne "gaja, zamena, ali pa se vrne denar.	15—6
tfafc Bobnel, Dnnaj IV.
}Kargar«t«nstra»( 27/20 4 lastni Mil.
Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljeno 1840. 5000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto.
ilMMMOMMfi PIP
M. Kr
SrevlJarsUl mojster
= LJUBLJANA =s
Stari ti-jv Stev. U«
se priporoča si. občin-tvu v izdelovanje vseh vrst obuval po meri v moderni in elegantni obliki. 4—1
II Postrežba to6na in solid*». || ■ » IVffiVM Cene zmerne-	■■
r:il):ii«IO;tii>:tj rom
¿taija'
se priporoča.
KAVARNA
preje lTedescoi v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
ifti/rii/el -t» Materi xelijo ¿vbro. pO £WUJ namesl/ivcpotovali ruyspebn ,
^i/jion^Jfnietetx*
"¡Saktxirstotaiftyasnäa&jBi
V
f
t to to to to
l
Pred kratkim ustanovljena.
Na razpolago ima
10.000 blvi
(mošta) združenih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Do-bravlje, Kamnje ln drugih bližnjih vasi.
v Dobravljah, Goriško.
fygistroVana zadruga z omejeno zaVezo.	6
Zadružno vodstvo!

I.
Priporoča se cenjenim konsu-mentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem, Boroškm, v Trstu in drugod.
postrežba točna in praVa!
Cene zmerne!
♦
to t
i to

Telefon štev. 108.
Delniška dražba združenih plvovaron Žalec ln Laški trg
Telefon itev. 168.
v Cjubljani
priporoča avoje
.......== izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI-
26 17