18
Pragmatična sankcija in deželni zbor Kranjski.
Pragmatična sankcija, s katero je cesar Karol VI. svoji hčeri, veliki cesarici Mariji Tereziji, nasledstvo vladarstva v svojih rokah zagotovil, bila je, kakor vsem drugim kraljestvom in deželam, predložena Kranjskim deželnim stanovom 30. aprila 1720. leta, „da jo sprejmejo, priznajo in razglasijo" („zur Annahme, Erkenntoiss und Publizirung"). — Tako se v nemškem jeziku glasijo cesarjeve besede.
To pismo cesarjevo, iz Gradca v Ljubljano nazna-njeno, je bilo 19. junija 1720. leta v očitni, obilo obiskani seji Kranjskega deželnega zbora brano. Zbor je sklenil, adreso poslati cesarju, in še tisti dan se je to zgodilo. Podpisali so jo vsi v deželnem zboru pričujoči udje,   in njim na čelu grof Jan. Gasp. Kobenzl.
Deželni zbor Kranjski je takrat štel 65 udov, po takem skor še enkrat več kot današnji.
Prepis „na dvor" (,,an den Hof*1) poslane adrese se nahaja v arhivu Kranjskega deželnega odbora.
V tem pismu (adresi) pripoznajo deželni zastopniki veliki pomen in korist rednega nasledstva za blagor in varnost „podložnih kraljestev in dežel" („der unterge-benen Konigreiche und Lander"),   „za njihovo združbo
19
in skupnost" („Vereinigung und Zusammenbehaltung'|) oni razodevajo dalje, da nasledni red je njim in njihovim potomcem na dobro, in to posebno za to, ker se opira na Bogu dopadljivo pravico in največo pravednost,. in ker (in to najbolj povdarjajo) ao od presvitle rodbine Avstrijske tej vojv« dini Kranjski že pred več sto leti milostljivo dodeljene svoboščine in pravice. Ker nameravani red nasledstva se z deželno pravico popolnoma vjema, zato je deželni zastop hotel, da se sprejme enoglasno in z odkritosrčno potrditvijo. Konečno je deželni zastop v tej adresi prosil cesarja, „naj vsled §. 9 oporoke Ferdinanda II. blagovoli tudi vprihodnje vzdržati vse zvesto-ponižni Vojvodini Kranjski premilostno dodeljene svoboščine , milosti, davščine, tudi pravo in pravice."
Ko so bili vsi deželni zastopi Avstrije zarad ;,nameravanega nasledstva" zaslišani („abgehort"), je do-tičoa „resolucija" cesarske vlade bila za notranjo Avstrijo o nasledstvu vladarstva narejena in podpisana (datirana) iz Gradca 7. februarija 1726. leta. Ta „re-solucija", katera naznanja potrjenje cesarjevo, je kmalu potem došla Kranjskim deželnim stanovom in v deželnem zboru Ljubljanskem je bila 16. marcija 1726 na znanje vzeta.
v
Ce si tedaj vse te dogodbe in vsa ta cesarjeva pisma pred oči stavimo, je pač vsacemu jasno , da so posamesnim deželam Avstrijskega cesarstva slovesno zagotovljene bile njihove pravice in svoboščine, — da tedaj oktoberska diploma je res pravi in nepreklicljivi izraz zveze med vladarji Avstrijskimi in posamesnimi deželami, in da po takem oni centralizem, ki vse dežele in vse deželne pravice v en kos meče, nikakor ni opravičen, ni pravičen, ni postaven, in stvarjen je le po prenapetosti nemški, katera le tako gospodovati more posamesnim deželam.
Ce je cesar sam prišel tudi v majhne dežele, kakor ste Koroška in Kranjska, in je on prisegal, deželam pustiti njihove ,,pravice in svoboščine" in so deželni zastopi mu prisegali zvestobo in udanost — no, ali ni to najlepša zveza med vladarjem in narodi? ali ni to federalizem, ki ga dandanes povdarjamo za ono vladino obliko, ki edina utegne pomiriti vse narode Avstrijske, kar so Kranjski deželni stanovi že takrat dobro vedeli, ko so v adresi svoji 19. junija 1720. leta cesarju Karolu Vf. pisali takole: ,,womit nicht allein Land und Leute allerkiugist regiret und allen i n-neren Spaltungen vorgebogen, sondern auch denen fremden und auslandischen Invasionen und An-fechtungen  mit bestmoglichster   Macht gesteuert wird."
Zato vsacemu pravemu Avstrijaneu oktoberska diploma ostane sveto pismo.