RAK SECNEGA MEHURJA CirilOblak UVOD Za zdravljenje raka sečnega mehurja je neprecenljivega pomena, da je bolezen odkrĺta dovolj zgodaj. Na Žalost se simptomi, predvsem krvav seč, lahko pojavijo šele, ko je bolezen Že napredovala; prepogosto pa ljudje sploh ne obiščejo zdravnika, četudi opazijo ta znak - še posebej če imajo krvav seč le enkrat ali nekajkrat. lncidenca raka sečnega mehurja v Sloveniji naraŠča zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja v preteklosti in sedanjosti, predvsem pazaradi staranja prebivalstva. Bistveno, pribliŽno dvakrat pogosteje kot Ženske za njim zbolevajo moški. Zdravljenje je v začetnih oblikah manj invazivno, ob rašči v mišično steno sečnika je praviloma kombinirano |n agresivno ter s številnimi posledicami' četudi nam uspe raka samega odstraniti. POGOSTOST Raka sečnega mehurja je v Sloveniji in večini drŽav po svetu iz leta v leto vse več. Se pred nekaj |eti smo bili lahko zadovoljni, saj smo imeli manjše zbolevanje kot v drugih drŽavah Evrope (12 novo odkritĺh na 100'000 prebi- valcev). Bolezen je bila takrat najpogostejša v sredozemskih drŽavah, v Angliji in na Škotskem. Leta 1994 je v Sloveniji zbolelo 116 moških in 49 Žensk. Pogostost zbolevanja do 74. |eta starosti je bila pri Ženskah 0,3 na 100 in pri moških 1,2 na 100. Značilno za pretekla obdobja pa tudi za seda_ njost je, da je rak sečnika pogostejši z večanjem starosti. Napoved za leta od 2005 do 2009 je 78 novo odkritih rakov pri Ženskah in 215 pri moškĺh. NEVARNOSTNI DEJAVNIKI Pomembna nevarnostna dejavnika sta spol in starost. Znane so tudi karcinogene kemikalije, ki lahko povzročijo raka na sečnem mehurju: anilinska barvila, ki so se uporabljala v tekstilni industriji, aromatski amini, zdravilo (citostatik) ciklofosfamid, razne zmesi zdravil, ki so vsebovale analgetik fenacetin' in tobačni dim. Kadilcĺ zbolevajo prĺbliŽno -krat pogosteje kot nekadĺlci. 70 Dejavnosti, v katerih so delavci bolj ogroŽeni z rakom sečnika, so proizvodnja aluminija in avramina, vplinjanje premoga in gumarska dejavnost. Nevarnostni dejavnik je tudi izpostavljenost ioniziĘočemu sevanju' izpuhu dieselskih motorjev, v nekaterih deŽelah Afrike tudi krvnemu metljaju Schisŕosoma haematobium. Eden od nevarnostnih dejavnikov je tudi dedovanje okvarjenih genov. SIMPTOMI!N ZNAK! Najpomembnejši simptom je neboleča občasna hematurija (mokrenje krvavega seča), ki se pojavi v pribliŽno 85 % primerov bodisi kot makro- (vidna) ali mikrohematurija (vidna le ob laboratorijskem pregledu seča)' Pogosti so tudi draŽeči simptomi, predvsem pogoste, nujne, boleče ali pekoče mikcije. Če je bolezen Že napredovala, lahko zĄame vtočišča sečevodov v sečnik; sečevod in ledvični meh se razširita, po daljšem času pa odpove prizadeta ledvica. Kasne simptome in znake povzročajo zasevki, ki so najpogosteje v lokalnih bezgavkah; oddaljeni zasevki so v jetrih (38 %), pljučih (36 %) in kosteh (21o/o)' PREISKAVE Osnovna za diagnozo sta zgodovina bolezni (anamneza), v kateri je vodilni znak krvav seč, in laboratorijski pregled seča. Cistoskopija' pregled sečnika in sečnice z instľumentom, je odlična preiskovalna metoda, ki v 70 % primerov raka razkrije posamezno, v ostalih primerih pa raščo na več mestih. Včasih, še zlastiv nejasnih primerih, uretrocistoskopijo dopolnimo s citološko preiskavo izpirka sečnika. V diagnostičnem postopku za ugotavljanje stadija uporabljamo še ultrazvočne in rentgenske preiskave (slikanje pljuč' i ntravenska u rog raf ija, raču nal n iška tomog rafija). DIAGNOZA - ZDRAVLJENJE Rak sečnega mehurja, ki je bolezen prehodnoceličnega epitelija' je lahko v površinski ali pa invazivni obliki. Razlikovanje je izredno pomembno, ker je r azlüno tud i nadalj nje zd ravljenje. Diagnozo največkrat potrdimo s transuretralno resekcijo (TUR) spremembe v sečniku: s posebno električno zanko odstranimo tkivo in ga pošljemo na patomorfološki pregled' 71 Površinski rak Pri površinski obliki raka, še posebej če so spremembe le manjše, je TUR dostĺkrat edini poseg, ki ga bolnik potrebuje. Seveda so nato _ tako rekoč do smrti- potrebni redni kontrolni pregledi. Pri nekaterih oblikah raka, predvsem površinskih, sta se v zdravljenju in preprečevanju ponovitev zelo izkazala vbrizgavanje zdravila mitomicin v mehur takoj po posegu (TUR) in še nekajkrat zatem in/ali posebej pripravljeno cepivo tuberkuloze; sprva ga dajemo 6-krat na teden, nato pa intervale podaljšujemo. Redni kontrolni pregledi so sprva potrebni na 3 mesece, nato pa - če ni ponovitev - redkeje. lnvazivni rak Če gre za infiltracijo (vraščanje) rakastega tkiva v mišičje sečnika, je navadno potrebno kombinirano zdravljenje, sestavljeno iz kemoterapije, obsevanja in večjih kirurških posegov. Med slednje sodi delna odstranitev sečnika, ki pa ni pogosta. Pogostejša je odstranitev celotnega sečnika, skupaj s prostato in lokalnimi bezgavkami. Seč lahko izpeljemo na trebušno steno po vijugi tenkega črevesja (mokra stoma - Brickerjev mehur), včasih pa je mogoče napraviti iz črevesja tudi nov sečnik. Takšen, na novo izdelan rezervoar-sečnik našijemo na sečnico. Bolniki ne potrebujejo vrečke za zbiranje urina, lahko urinirajo po naravni poti, kar pomeni bistveno večjo kakovost Življenja. Pri napredovalih oblikah raka takšne operacije niso smiselne. Navadno se odločimo za mokro izpeljavo, sečnika niti ne odstľanimo. MoŽno je dodatno zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem. Cilj zdravljenja je lajšanje simptomov, predvsem bolečin ĺn krvavitve na vodo, ter izboljšanje kakovosti Življenja. ZAKLJUCEK Rak sečnega mehurja je za rakom prostate druga najpogostejša maligna bolezen pri urološkem bolniku. Bistveno je, da bolezen odkrijemo pravočasno, kar pomeni, čim bolj zgodaj, saj sta uspešnost zdravljenja in prognoza zelo odvisni od stadija bolezni. Sprva malo maligna bolezen postane silno agresivna. Na Žalost se lahko simptomi in znaki pojavijo pozno, kar močno poslabša prognozo. Zelo dobra preĺskava, s katero lahko večino rakov odkrijemo zgodaj, je ultrazvočna, vendar mora biti ob pregledu 72 mehur Vsaj delno napolnjen s sečem. Ljudje bi morali biti bolj pozorni, kaj izločajo, kakšen je njihov seč, saj je največkrat prvi znak te bolezni prav krvav urin. Literatura Rath GD. Bladder cancer. Postgrad Med 1992: 105-24. Pompe-Kirn V, Japelj B, Primic-Žakelj M, Volk N. Napoved incidence raka v Sloveniji do leta 2000 in 2010. Raziskovalno poročilo zapvo leto. Ljubljana: onkološki inštitut' 1997. Jelle O, Barentsz J, Witjes A, Rujis JH. What is new in bladder cancer imaging. Urol Clin North Am 'ĺ997; 3: 583-603. Kurth KH. Diagnosis and treatment of superficial tarnsitional cell carcinoma of the bladder: Fact and perspectives. Eur Urol 1997; 31 (Suppl 1): 10-9. Benson MC, Olson CA. Urinary diversion. ln: Walsh PC, Retik AB, Staney TA, Vaugham ED' editors. Campbells' urology. Philadelphia: Saunders, 1 992: 2654-7 1 9. Steinberg DG, Trump DL, Cummings BK. Metastatic bladder cancer. Urol Clin North Am 1992; 19 (4): 73546. 73