Učiteljsko društvo Krško Na pobudo tov. Frančiška Gabrška, upravitelja v Krškem, se je ustanovilo 6. maja 1886. Pedagoško društvo, ki mu je predsedoval on. Prvi občni zbor novega društva je bil 2. avgusta 1. 1886. v Krškem. Zborovanja se je udeležilo nad štirideset članov in mnogo drugega občinstva. Ena glavnih namer je bila izdaja »Zbomika« — pedagoškodidaktione vsebine. L. 1888. je društvo pristopilo k Zavezi in priredilo prvo slovensko razstavo učil, ki se je pozneje izpopolnjevala. V tem letu je bil izvoljen v odbor dr. Tomaž Romih, ki je bil drugi predsednik Zaveze. L. 1892. je prosil odboi* Družbo sv. Cirila in Metoda za ustanovitcv privatnega slovenskega učiteljišča. Na društvenem zborovanju 5. septembra 1895. v Novem mestu, je 'bil sprejet predlog, naj pridobi dryštvo za vstop tudi slovenske profesorje, da bo društvo služilo ljudski in srednji šoli. Po odhodu tov. Gabrška v Ljubljano 1. 1895. je vodil do 1. 1899. društvo tov. Bezlaj, nato Ivan Lapajne, Ljudevit Stiasny, Josip Brinar, Dragotin Humek, Maks Hočevar, Leopold Levstik, Janko Golob, Janko Vanič, Matija Brezovar, Ivo Pečnik in od 1. 1936. dalje Pa Ivo Hrovat. Društvo je izdalo 7 Pedagoških letnikov, razem tega še Gabrškova dela: Ofočno vzgojeslovje, Občno ukoslovje, Izkustveno dušeslovje, Jezikovni pouk, Logika, Narodmi pouk, Bezlajevo: Pouk v črtežih, Navodilo k početnemu risanju in oblikoslovju in Stavbni crteži s proračuni. L. 1909. je izdalo društvo zbirko prostih spisnih nalog, leto pozneje Humekovo: Merstvo v vsakdanjem življenju. Trajen spomenik so si postavili tovariši: Ivan Lapajne kot zadrugar, dr. Tomaž Romih ima največjo zaslugo za obnovo tukajšnjih vinogradov, Ljudevit Stiasnv je bil praktični pedagoški pisatelj, Fran Gabršek je bil ustanovnik društva, zbudil je naše pedagoško slovstvo in ga dvignil in širil, njegovi Pedagoški zborniki so bili predhodniki SIov. Solskc Matice, Josip Brinar je bil pedagoški pisatelj, Dragotin Humek je znan pisatelj, urednik in slikar, pozneje je bil predsednik društva meščanskošolskih učiteljev, Aleksander Lunaček si je postavil živ spomenik kot gospodarstvenik in sadjar.