Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan s slučajnimi uredniškimi prilogami celo leto
so kr. -naa
Za tuje drž. več poštni stroški.
„Soča“
j z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici it. 9.
Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgrovornl urednik Vinko Levičnik. — Tiska in zalag-a „Gor. tiskarna” A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič).
Mičem v zavarov. proti nezgodan].
Zadnjič smo natisnili imenik voli E c e v gospodarjev. Volitev bo 6. novembra, a imena kandidatov nam danes še niso znana; v prihodnji „S o č 5“ jih pa že naznanimo, Pozor na nje!
Najbolje pa bo, a/co se glasovnice in izkaznice pošljejo nam v Gorico, da
jih mi izpoSnimo in oddamo, sicer bo gotovo več pogrešenih glasovnic. Vsakdo naj torej 3e podpiše glasovnico, kjer je v to deSočeno mesto, in naj jo potem pošlje nam. Tako bo najbolje! Pri podpisovanju je paziti na to, da one glasovnice, katere so namenjene za delavce, podpiše v imenu vseh v enem podjetju zaposlenih delavcev le eden zaupnik delavcev na levi strani, gospodar pa na desni; svojo glasovnico podpiše le sam gospodar.
Kjer je mnogo volilcev, naj se kdo potrudi, da glasovnice pobere in nam jih v redu podpisane dopošlje.
Trgovska-obrtna zadruga v Gorici
je razposlala rodoljubom po deželi to-le okrožnico:
Vaše blagorodje!
Slovensko ljudstvo na Primorskem bije težak boj za obstanek. Kamor se ozira, od nikoder pomoči! Premožniki, ki prebivajo med nami, ne našega rodu, se nikjer ne naslanjajo na ljudstvo, nikjer mu ne služijo v podporo, v iz-podbujo in izgled. Ti imajo v rokah nakopičenega imetja, pridobljenega s trgovino in obrtjo med našim ljudstvom. Imajo v svojih rokah vse izobraževalne zavode za trgovstvo in obrt-nost. Stoji in čuje nad nami vsa javna oblast.
Najboljše gospodarske moči zajema naše naravno središče — mesto G o-i‘ica. Tjo se steka vsa trgovina slovenskih pokrajin, tam se vzdržuje skoro vsa obrt. Vso to trgovino in obrt, vir vsega bogastva v deželi, zahtevajo so-deželanje laške narodnosti za-se, in z vsemi sredstvi izključujejo naše ljudi od dobička in iz boljših premoženjskih položajev. Tarejo in zatirajo našega še pnprostega trgovca in obrtnika, ako ostane zvest svojemu rodu, svojemu materinemu jeziku.
Žalostno stanje domače trgovine in obrti dokazuje, da dela vsak, ki ni našega jodu in mišljenja, na našo gospodarsko ln vsled njo na narodno propast. Sami s m o, vsako izboljšavo gospodarskega stanja našega slovon-s k e g a ljudstva moramo si trdo Prislužiti in priboriti z žrtvami sam i.
Našo kmečko in obrtno prebiva-jvo peša in peša, ker oddaja pravi in oliki dobiček sodeželanom druge na-odnosti, ker je gospodarski odvisno
od tujih. Osvoboditev od te odvisnosti zahteva ogromnih žrtev, boj za gospodarski obstoj in napredek je za nepoučeno slovensko ljudstvo neraven, skoro obupen, tako, da ne omaguje pri delu le oni, kogar vodi čista in vroča ljubezen do njega. In s tako ljubeznijo na-dahnjeni so ustanovili goriški rodoljubi, s pritrjevanjem prebivalstva vseh slovenskih pokrajin, zavod, ki ima kot prvi namen pomagati trgovskemu in obrtnemu stanu do Samostojno s ti i n p o v z dige. Ta zavod je
Trgovsko-olirtiia registrovana zadruga v Carici
z neomejenim jamstvom,
potrjena in vpisana z odlokom c. kr. okr. sodišča od 31. julija 1897. št. 227 L
Snovaini odbor je v svoji okrožnici od 14. maja 1897. na kratko obrazložil namen in pomen tega zavoda. Nabira naj veliko glavnico z malimi doneski od vseh pokrajin in jo obrača v prid narodni trgovini in obrti. Združi naj v svoji sredi ves obrtni in trgovski stan, da se njega členi med seboj spoznajo in si vzajemno pomagajo. Pristopen naj bode vsakomur, ki je varčen in pošten, udeleži naj se ga tudi prosti delavec.
Vsak deležnik pristopi za pet let. Vsi deležniki, ki so pristopili v teku enega leta, t. j. od 1. novembra do druzega 1. novembra, tvorijo eno družbo, en odsek. Vsak odsek upravlja se za-se, deli zgubo in dobiček za-se. Delež znaša 130 (sto trideset) gld., ki se vplača ali naenkrat, ali v tedenskih obrokih po 50 krajcarjev, ali štirinajstdnevnih obrokih po goldinarju, ali štiritedenskih obrokih po 2 goldinarja za naprej. Na vsak delež izplača se koncem petega leta 150 gld. in poleg tega čisti dobiček, koji odloči občni zbor deležnikov. Zadruga dovoljuje na vsak podpisan delež 150 gld. posojila ali predujma, seveda proti primernemu poroštvu: na vrednostne papirje, pred-znambo na plačo, na knjižne terja t v e trgovcev in obrtnikov tudi brez tega. Kolikor deležev po 130 gld. kedo podpiše, tolikokrat po 150 gld. se mu sme dovoliti predujma. Predujem se vrača s tem, da se vpla-čavajo tedenski obroki po 50 kr. na delež, po 21 na obrestih in deležnini tako, da plačuje vsak predujemnik po 71 kr. na teden za vsakih 150 gld. predujma. V teku petih let jo povrnil predujem z vplačanim deležem in dobi čistega dobička, kolikor deležniki, ki niso potrebovali predujma.
Zadružniki, ki stanujejo v Gorici, morajo plačevati v uradnih urah pri zadrugi, Semeniška ulica št. 1, pred škofijo, v prvem nadstropju. Zunanji zadružniki plačujejo svoje doneske ali ondukaj, ali po želji dobe poštne položno listo ter plačujejo pri svojem poštnem uradu, ali po želji tudi pri zadružnih pooblaščencih, kateri se imenujejo po potrebi v različnih občinah in razglase v društvenih časopisih «Soča» in «Primorski List*. Iz toga se vidi, da je trgovsko - obrtna zadruga pristopna vsakomur po pioli deželi, posebno malemu obrtniku in delavcu. Zadruga
sprejema tudi hranilne vloge od vsakogar, tudi nedeležnika, po isti poti ter obrestuje vloge za sedaj po 4 72 %.
Prva in neobhodna podlaga razvoju trgovine in obrti je varčnost in mejsebojno zaupanje. Na tej podlagi se je ustanovila trgovsko-obrtna zadruga v Gorici ter storil prvi korak k gospodarski samostojnosti. Iz uspeha te zadruge izvidi se, ali je goriški trgovec in obrtnik razvit in unet dovolj, da se prestopi k ustanovitni večjih trgovskih in obrtnih podjetij.
Z ustanovitvijo in razvojem teh še-le postanemo gospodarski samosvoji.
Kličemo torej vse prave rodoljube na narodno gospodarsko delo! Družimo svoje denarne moči! Z močnim denarnim zavodom v svoji sredi zmagamo v kratkem vse gospodarske ovire! Poučujmo neuke rojake, dramimo ne-brižnike! Ni novec ne sme odpasti od nas brez koristi za nas! Razumniki, duhovniki, učitelji, občinski zastopniki: nadelo za narodno gospodarskiprospeh! Vodite ljudstvo v domače zavode, svarite je pred najetimi priganjači, ki je tolikanj nadlegujejo in zapeljujejo v ptuja društva, v oderuške roke! Od tam prihaja le škoda zapeljancu in celi slovenski deželi, ne pade ni novec plodno na domača tla.
Trgovsko-obrtna zadruga je ljudski zavod; plod, ki ga obrodi, je namenjen ljudstvu, ki ga je ustanovilo! V blagor in prospeh domačega ljudstva in obrtništva naj se vrši vse njeno delovanje, obrača ves čisti dobiček!
Podpisano ravnateljstvo zanaša se na Vaše blagorodje, da podpirate ravnateljstvo s tem, da vabite deželane k pristopu in podpisu deležev in prijave naznanite zadružnemu uradu, da daj ate ravnateljstvu na prošnjo potrebna pojasnila in poročila in da konečno zastavite svoj upliv in delate na to, da trgovsko-obrtna zadruga v najkrajši dobi dospe do onega razvoja, kateri odgovarja potrebam in naravnim razmeram.
V Gorici, dne 7. oktobra 1897.
(Sledijo podpisi ravnateljstva).
Domače in razne novice.
* Posl. grof Alfred Coronini se je izjavil dopisniku „Budap. Tagblatta", da se slovanska kršč. narodna zveza glede provizorija še ni končno domenila, kakšno stališče hoče zavzeti, ter dejal: „Kdor meni, da bo naša stranka vladi sledila čez drn in strn ter jednostavno glasovala vse vladne predloge, se zelo moti. Naše stališče nasproti vladi in večini še ni pojasnjeno in pred vsem mora vlada izpolniti naše opravičene zahteve, prodno se sploh more govoriti o podpori nagodbenega provizorija z naše strani. Sedaj je to vprašanje docela nerešeno. Naše zahteve — pravi grof Coronini nadalje — so kulturelne in materijalne narave, in naša stranka dela z vso silo na to, da za všelej preneha dosedaj navadno protežiranje Italijanov v Primorju, in se končno izpolnijo opravičene zahteve tam živečih in veliko večino tvorečih Slovanov. Nadejamo se, da vlada ne bo gluha napram tem željam, kajti le od izpolnitve teli želja je odvisno, kako
stališče zavzamemo v prihodnjem vročem strankarskem boju. Upamo in pričakujemo, da vstreže vladi našim zahtevam. Res je. da vprašanje glede nagodbenega provizorija ni v najboljšem stadiju, toda to je stvar vlade, ki naj dobro presodi posledice, katere bi morale nastopiti, ako se provizorij ne reši pravočasno. Ker pa menim, da je grof Rađeni popolnoma na jasnem glede državnopravnih, politiških in gospodarskih posledic, tedaj tudi upam, da se bo končno našla pot iz sedanjega resnega in zelo težavnega stališča" .
*	Rloveuci in vlada. — Iz poslanskih
krogov se nam piše: Vsi avstrijski in ogerski lisli so te dni poročali, kar se je v parlamentu govorilo, da se je namreč mej vlado in jugoslovanskimi poslanci že doseglo spo-razumljenje glede slovenskih in hrvatskih postulatov, dočim se v resnici o slovenskih in istrsko-hrvatskih postulatih še ni razpravljalo ne v izvrševalnem odboru desnice in ne z ministerskim predsednikom. Zategadelj tudi še ni dognano, kako stališče zavzema „Slovanska zveza" glede nagodbenega provizorija. Sklep, .da bode glasovala pri prvem branju za provizorij, nima prav nobenega pomena, ker «Zveza» nikakor ni pri volji, dovoliti provizorij, dokler ni razmerje mej njo in vlado pojasnjeno.	»S. N."
*	O volitvi v zavarovalnico za slučaj nezgod. — JMa prihajajoča nam vprašanja naznanjamo, da se kandidatje proglasijo pravočasno. Dotlej naj ne daje nikdo glasovnice iz rok. Zlasti velja ta opomin tudi okoličanom. Čujemo namreč, da letajo okoli laški agentje in skušajo izvabljati glasovnice. Pozor torej!
*	Slavnost odkritja spomenika pokoj-
nemu Dragotinu Martelancu. — iz Rar-kovelj javljajo, da je splošno zanimanje za to slavnost. To je znak hvaležnosti našega ljudstva, ki zvesto hrani blag spomin pokojnemu dobrotniku in prvoboritelju svojemu. Slavnost bode gotovo dostojna Martelanče-vega spomina, ako ne po sijaju, pač pa gotovo po svoji iskrenosti in prisrčnosti. Nadaj emo se, da se tudi tržaški rodoljubi v lepem številu udeleže te ganljive slavnosti, saj je bil pokojni priden naroden delavec tudi po mestnih društvih slovenskih. Slavnost se bode vršila v nedeljo.	„Ed."
*	llustrovane slovenske dopisnice. — V „Ed.“ čitamo : Ko sem se pred dvema letoma preselila v Trst, naprosilo me je vodstvo sv. Cirila in Metoda, naj tudi v svojem novem bivališču ne pozabim družbe. Rada bi bila izpolnila željo slavnemu vodstvu, a nisem znala, kako — kajti beračenje postaja že jako — sitna stvar, ker so malone vedno jedni in isti, ki prosijo in ki dajejo. Za najvstrajnejega in navdušenejega prosilca je mučno, ako mora nadlegovati v jedno-mer. Hoteča vendar kaj storiti za našo družbo, prišlo mi je na misel, da bi dala napraviti ilustrovanih dopisnic v slovenskem jeziku, ker jih dosedaj še nismo imeli v Trstu. Naprosila sem našega dičnega in od naših narodnih nasprotnikov toli črtenega in preganjanega očeta slovenske okolice tržaške, gospoda Ivana viteza Nabergoja, da mi pripomore do uresničenja te ideje, ki naj prinese družbi nekoliko koristi. In res, blagi vitez je vstregel moji prošnji, ter mi poslal svojo sliko z dovoljenjem, da smem isto porabiti za nakit namerovanim dopisnicam. Ganilo me je pismo, ki sem je prejela in v katerem pravi blagi mož: „Jako nerad dam sliko, ker s tem se me le spravlja v javnost. Ali, ker je namen plemenit in vzvišen, se rad uklanjam Vaši prošnji, žele Vam obilno sreče na Vašem podjetju!!" Da: naš dični Nabergoj je res plemenit po srcu in duši !
Obračam se torej do slavnega občinstva, da tudi ono posnema blagega Nabergoja ter položi tnal dar v korist naše prevažne družbe sv. Cirila in Metoda s tem, da pridno sega po prvih slovenskih ilustrovanih dopisnicah. Za male novčiče, ki jih daruje družbi ob kupovanju dopisnic, imelo bode naše občinstvo zajedno tudi sliko našega slavnega voditelja in očeta okoličanskih Slovencev, vsem nam tolikanj priljubljenega gospoda Ivana viteza Nabergoja.
Dopisnico štirih različnih vrst, t. j. s pozdravom iz Trsta, voščilom za novo leto in godove in ostale se samim napisom „Trst". Te zadnje bi bile bolj za Slovence izven Trsta, ki si žele Nabergojeve slike v skupni sliki s Trstom. Tudi voščila so različna; prirejena so za osebe, ki se tikajo, in za one, ki se vikajo. Nadejaje se, da slavno občinstvo pridno poseže po dopisnicah in — ker je čisti dobiček namenjen naši dični družbi sv. Cirila in Metoda — tako izdatno prispe na pomoč tej družbi, beležim spoštovanjem: Marija Škrinjar.
Opomba: Oni, ki žele razprodajati dopisnice, blagovolijo naj se oglasiti pri podpisani.
*	„Slovenke" 22 št. je izšla s nastopno
vsebino:	Kristina:	„Taki so . . .“. Vida:
„Jeseni". Adolf Pahar : „Prva sreča". Marica : „Iz dr. Dežmanovih spisov". Anton Medved: „Odgovor". Isti: „Človek v svojih sklepih". Vilna Seidlova-Sokolova: „Dopis s Češkega. Marica: „Denar in preča". Kristina:	„Ta
zadnji hip». Marica 11.: „Kakšna naj bo soba i za bolnika?" Ista: „Duček in konjiča". Književnost in umetnost". „Razno". „Doma". „Listnica uredništva".
*	Volapuk. — Na Savi je bili nedavno temu oddana brzojavka glasefa s : tako le: „Posoda danes odišta popoldne. Medved". Ta brzojavka je došla z brzojavne postaje v Pazinu v nastopni obliki: „Poson ananes pei oniza moilne. Meuven". Je-li to — volapuk ali sad zlovolje pazinskih brzojavnih uradnikov? Tako popačiti jedne brzojavke — če.udi je ista slovenska — niti ne bi mogli na Kitajskem, ako bi je ne — nalašč. „Ed."
*	Pravo rodoljubje. — Devetdesetletni starček, g. L. Serajnik, prošt v Tinjah na Koroškem, je poslal društvu „Gospodinjska šola v Ljubljani" kakor ustanovmk znesek 30 gld. Gosp. darovatelj je še v dobrem spominu vsem udeležencem „vseslovenskega shoda", ki je tudi tedaj dal lep vzgled pravega slovenskega rodoljuba. Ta izgled naj bi posnemali vsi slovenski petičniki in naj bi dajali po svoji moči za prepotrebne narodne in gospodarske svrhe! „Po Ed."
*	Nova pijača zoper mrzlico. —
Izvrsten pripomoček zoper mrzlico je Kath-reinerjeva sladua kava, navadno imenovana Kneippova kava. To je spoznal gospod dr.
P r a g n e r v Erbelfeldu. Opazil je namreč večkrat pri mrzličnih boleznih, da mnogim bolnikom, otrokom in odraslim osebam, ni ugajala navadna voda, pa tudi ne z malinovcem ali s citronovim sokom, če so jo pili za žejo dalje časa. Nekoliko si jih je zaželelo požirek kave, ki jim pa seveda ni koristila zaradi hude vročine; kajti zrnasta kava, kakor je znano, razgreva in razburja. Dr. Pragner pa si je pomagal s pijačo, ki je neškodljiva, ali po okusu zelo podobna zrnati kavi; zapisal je namreč Kathreinerjevo kavo, katero je moral bolnik piti mrzlo. Vedno jr mrzličnim bolnikom ta pijača pogasila žejo, pa tudi dobro jim je del njen užitek, ko so zadostili svoji želji po navadni kavi, ki je prepovedana v bolezni. Sladna kava vpliva torej tudi na počutke bolnikove. Veseli ga, da se mu je izpolnila želja, in to pomaga, da hitreje ozdravi. Za bolnike, ki jih kuna huda vročina, je primešati mrzli ali hladni sladni kavi eno ali dve žličici citro-novega soka. Tudi ta pijača je že izvrstno pomagala pri pljučni i, gripi (influenci), da-vici, vnetici bezgalk, vnetici in trganju, mrzlici pri ranah in pri želodični oteklini. Ker je Kathreinerova sladna kava prav po ceni, si more tudi najubožnejši človek pripraviti to pijačo zoper mrzlico, imovitejšim pa je tudi nadomestek za nezdravo zrnato kavo, ob enem pa se v bolezni lahko privadijo tako zelo ugodni sladni kavi, da jo potem pijo tudi zdravi čisto ali vsaj kot jako okusno primes z zrnato kavo,
*	Društvo odvetniških In notarskih uradnikov v Colji je po državnem poslancu čast. gospodu Jožefu Žičkarju predložilo dve prošnji državnemu zboru iu sicer eno gledč upeljave nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah, drugo pa glede zavarovanja za starost in onemoglost zasebnih uradnikov sploh; slednji prošnji pridružili so
se tudi zasebni uradniki ptujski in sevniški. — Ti prošnji pa niste edini, ki so se v teh zadevah že predložile državnemu zboru, a visoka vlada vkljub vsem prošnjam in resolucijam še do danes v prid zasebnih uradnikov ni druzega storila, kakor da je — in to že pred dvemi leti — nabirala neko statistiko, ktera naj bi bila za podlago zavarovanju za starost in onemoglost zasebnih uradnikov. Za to statistiko je izdala nekaj tisočakov, in ne moremo umeti, kako je mogoče, da pusti to stvar tako dolgo počivati, če ji je res bilo mar, da pomaga mnogoštevilnemu in popolnoma brezpravnemu sloju svojih podanikov. Ravno tako je glede nedeljskega počitka v odvetniških pisarnah vlada povprašala pri nižjeavstrijski odvetniški zbornici za njeno mnenje, in je dobila za splošno upeljavo nedeljskega počitka povoljni odgovor, vkljub temu še ni sluha, bode li nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah postavno upeljan ali ne. — Ne moremo si misliti, da bi tej nedolžni in opravičeni zahtevi odvetniških in notarskih uradnikov vlada ne mogla ali pa ne hotela ustreči. — Odvetniškim in notarskim uradnikom pa priporočamo, da se oklenejo tesne svojega društva, ker z združenimi močmi bode vspeh tem gotovejši.	„Dom.
*	„Primorec" trikrat na mesec.— Z novim letom nameravamo izdajati „Sočo dvakrat na teden za znižano ceno G gld. na leto. — „Primorec* pa trikrat na mesec le za ubornih 1 gld. 2 0 kr. na leto, plačevanih vedno za vse leto naprej, tako cenega časopisa ne bo na Slovenskem !
Poskrbimo pa za to, da bosta obširnejša oddelka „Narodno gospodarstvo" in „Raznoterosti". Vrhu tega bomo prinašali lepih p o vesti j, katerih imamo mnogo na razpolago. Sploh bomo obračali vso skrb na to, da bo prinašal list vedno bilo naj-raznovrstnejših novic.
„Primorec" se tiska v 2100 iztisih. To število nam omogoča izdajanje po 3krat na mesec za samih 1 gld. 20 kr. na leto. toda treba bo točno plačevati! Zategadel opozarjamo vse dolžnike že zdaj, naj do novega leta prav gotovo plačajo svoje zastanke in potem naj pošiljajo po 1 gld. 20 kr. za celo leto naprej! Red mora biti, sicer ne bo mogoče naprej! Prosimo torej!
*	Prijatelji kegljanja se vabijo, da pridejo jutri (v sredo) zvečer ob 8. uri k Vaheku na pogovor.
*	Slavna županstva, katerim smo do-poslali okrožnico radi koledarja, a je niso še vrnili, prosimo uljudno, da jih nam kina u izpolnjene vrnejo.
*	Usnorcc pravil „Vzajemno-zavaroval-nega društva za zavarovanje živine" »na „Goriška Tiskarna* v Gorici.
Osebne vesti. — Deželnosodna svet-gg. Milovčič in Okretič sta že na ih mestih v Gorici. Gosp. sodnik I ( 1 ž i č Matej je tudi že v Tolminu. — V Gosta došla dalje g. svetnik Z 6 rr er ni estnik drž. pravilnika g. Andr. J egi č. p. svetov, tajnik B a r t o 1 o m e i je prevze
proturi referat g. dr. H. turne. Go o' 'daj zopet vse laško! Bomo videli! —» ega predsednika, sodni pristav g. (l-Sbisa, je premeščen v Gorico,
• Gorici niti enega pristava ali svctov:? ' nega tajnika, ki bi bil Slovenec. Gospoda,
i	ne pojde! Ali mar menite, da bomo s alje mirno gledali, da niti eden prejsk -
ii	sodnik ne zna pošteno slovenski?.J Črnogorski knez, Njegova Visokost
3la L, je potoval 10. t. m. s ponočnim oni mimo Gorice v Monzo. Spremljal ga pobočnika Gjurkovič in Popovič.
Pri c. kr. poštnem uradu v itvori 1. januvarja 1898. tudi brzoj, taja.	T . u
Kdo bo nadškof v Gorici ? —	1	"
ski „Slov. List" je priobčil te-e z zacijonalne vrstice:	„G- ffosp/ * '	t|_
dej jo baje odklonil kandidaturo zana^ fijsko stolico v Gorici, '» govori sc u le postal goriški nadškof dr. M a jn Nam se zdi, da je prenagljena p ga sodba. Veleučeni g. di\ Ser J
Artur Halkufz
klepar
v Ozki ulici št. 1 v Gorici.
priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in na deželi za razne kleparske dela.
••••••••••«•••••
Trgovec lit krojaški mojster
FRANC NOVIC
v ulici sv. Klare št. 6 v Gorici
izdeluje
obleke po meri po najnižji ceni,
prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo.
Prvi in naj stareji
i
Antona Jerkiča v Gorici na Travniku
(poleg nadškofije št. lij
prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2	Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2
©sir' Edino
v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo)
nasproti veliki cerkvi
je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po najnižji ceni.
Za obilno obiskovanj e se toplo priporoča
E® Šušteršič & C®
Velika zaloga
kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov
iz tovarne pertold V^raus v pragi
se nahaja
v Gorici na Travniku št. 1(5 (zadej).
|	Vaclav Zima,	g
izdelovalnica gospodarskih strojev v Prepjcliach a 0počna na Češkem, izdeluje kot posebnost
Čistil, mline za žito
?» po svojem palentovanem izumu. Mlini so znani ^	v novejši dobi kot najboljši.
$ ShmnrP7nipp z noži nolri brušenimi, ki so U '"lllUl Ctllluu pripoznane kot najboljše, jfi 57 4—4	kakor tudi
1	Žitni drobilci z mlinskimi
kamni
SVo,jega patentovanega izuma, ki se od drugih oiočno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo.
Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki,
J? ki so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi J*	pri pranju polovico prihrani.
2» .	Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo
2	jakost, solidno postrežbo in ze!6 zmerne cene. Cenike pošiljam na zahtevo brezplačno in pošt-
►i 111116 prosto. —t
Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“
Sodar Franc Rusjan
v ulici Vetturini 9. — Gorica—(v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo

stroko spadajočih del.
I.	(cl.) •
r
Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori S h. št. 185 , lastno izdelalnico raznovrstnih te- • g stenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, higuli ■
■ k ^ ‘V	(d.) J
• Priporoča se svojim rojakom v Podgori in • g drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj. ■ "" m 11111 ** ■■'**—**" m "™ ■ -*»■———-—— ______v
Ivan Reja
začasni oskrbnik vinarskega in
•	; sadjarskega društva za Brda s se-
*	| dežem v Gorici, ulica Barzellini št.
i Franjo Jakil 4
I Tovarnar kož v Rupi I gVoXkr!lifaa“baS“
▼ zaloga v Gorici Rabatišče 2. v v Gorici, na voglu ulice Morelli.
^0^ ^3^ Priporoča se rojakom v mestu in deželi.
| ANTON OBIDIČ
♦
. čevljar v Semeniški ulici št. 4 se I M priporoča Slovencem v Gorici in A okolici za blagohotna naročila^
Jožef Rojic - Čerin
3	v Cerknem
^ prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. 1-10) ^ in brinjevo olje (dekn 2 kr.)
Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo I varne T. FrOlich-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. — Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima	Joško Rovan
v Rabatišču št. 18.
« Anion Vodopivec <► ♦ IVAN DEKLEVA 3t S Pek K
•^4	gostilničar	veleti'žec z vinom,
„pri petelinu1* v Trstu via Gbega št. 7. (zraven j. kolodvora),
i ima zalogo vipavskih vin v PrvaČini i pri Gorici.
I?nw?w??9mt^
ima v svojih zalogah vseh vrst domačil) in istrskih vin.
Cene zmerne.
A44AA4A4Ć
Karol Drašček
priporoča
pekarijo v Riva Corno 4
in podružno prodajalnico kruha
v Semeniški ulici 2.

••••••••••••••••••»•••••••••••c
Svečar J. Kopač v Gorici
J	Solkanska ulica 9
•	priporoča pristne čebelno-voščene sveče
•	kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron.
S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga 0 kadil za cerkve ]io gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. _
•	Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. •
000O0000O0000ae000000000000000r
0000000000000000000000000O00000
S Trgovec z vinom Ant. Pečenko
•	Vrtna ulica štv. 8.
•	priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej
•	pristna bela in črna vina iz vipavskili, furlanskih, br.skih in istrskih in dalmatinskih vinogradov.—
•	Cene zmerne, postrežba točna.
Bl®r- Za pristnost vina jamči. ■—%t|jj
0000000000000090000000000000004

0-4^0>o-0-o>00<o-e^o^0 »►-<>-
▲ 4 Ambrož Furlan ^ a
.	▼ • v Tržaški ulici št. 4	• J	k nn n v ■■ r-
6	priporoma	4 | 4 priporoča svojo trgovino je- 4 J ^	"	,	• ■	▼
I svojo trgovino raznih jedilnih A 0 dilnih potrebščin in domačih 0 | i v Rabatišču št - 20 v Gorici se I ▼ potrebščin. Postrežba točna. T i	pridelkov.	^ , Vtoplo pnporoca trgovcem na deželi.?
Tovarna vinskega kisa
K. Makuc
a	Anton Kuštrin
▼ v Gosposki ulici štv. 23
Anton Koren	|
^	Gosposka ulica 4	g
@ priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno g.
^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje, g
__ _________________________________
A#*****A*AA***AA*A*A#5t j K******************** k***#*****#***A*A*#A#j
Hausiicr & Lokar | | Klolmdar Anton Fon * «	Andrej Jakil
^	• p • • ®	v Semeniški ulici	j Tovarnar koz v Rupi X
♦ tovarna usnja v Mirnu pri Gorici, fj « priporoča svojo bogato zalogo J ^	P *
^ Zaloga in prodaja na drobno v ^ klobukov in kap ter gostilnico ^ «	f1, iuuen-	{*
*> Gosposki ulici št. 9.	^ * preskrbljeno z izbora, vini. » « Prodajalnica na Komu v Gorici.
0AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA# ◄ ^ ►
^ Tovarna piva Fran VVaiick t
◄	na Goriščeku	►
◄	►
Sannig & Dekleva	|
ji glavna zaloga „B a m b u s‘-dvokoles iz graške to- |s J varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev L itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles Sv sl in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. |$
4	Jožef Novič krojač	#
4	Gosposka ulica št. 21	^
0 se priporoča častiti duhovščini in ostalemu oh- • A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T 4	in po raznih cenah.	?
i priporoča svojo zalogo goriškega piva. ►
0TTTTTTTVTVVTVVTTTTTTVTVVTTTVVV0

Najnovejše stroje za pripravljanje živinske piče, kakor:
stroje za rezanje zmesi — reznice za repo in krompir — mline za drobljenje in mečkanje — za parjenje živinske piće _ prenesijive štedilne kotlene peči z emajliranim uii neemajliranim vložnim kotlom, stoječe ali vozeče, za kuhanje in parjenje živinske piče, krompirja, za razne gospodarske in domače potrebščine itd., dalje: stroje za turšico lušiti (rob-kainice) — čistilnice za žito — trijere — stroje izbiralnice _ stiskalnico za seno in slamo, z gonjo rokah, stoječe in vozeče izdeluje in razpošilja jamstvom izvanrednoga dela, pri najizvrstnejem in pajpripoznanejem izdelovanju
Phu MayfartK & Oomp,
c. kr. izr. priv. tovarna
za kmetijske stroje, livarna za železo in kovačnica na paro,
Dunaj, II. Taborstrasse 7C.
odlikovana z nad 390timi zlatimi, srebrhimi in kovinskimi svetinjami.	_
Ilustrovani katalogi in mnogo priznalnih pisem so na razpolago brezplačno.
Iščejo se zastopniki in preprodajalci.
V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod „V. u. G.“ Gradec, poste .i restante.	183

■ S'®®
Kajlepše darilo I
Prešeren - Poezije,
s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo gld. /'— s poštnino gld. 1'05.
lenko limon, - Pesmi,
/, zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzih krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. Cena samo gld. /*— s poštnino gld. J'05.
Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni.
OTO F3SEHER,
knjigotržnica v Ljubljani
S. 164 - 26 - 1	Kongresni trg.
P. 57 (Cl.)
F. Braščck
trg-ovee z jedilnim blagom
v stolni ulici št. 2. v Gorici
(tam, kjer je tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 67	Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUT&1ANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda.
Seznam blaga
tvrdke
G. Feri Resiierp
v Gorici.
Glavna zaloga:
\>	uUc\ U
(stara cukrarna).
Podružnica: na Korun št. 2
(Attemsova palača).
Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob
—	ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis
—	žveplo — cement — bakreni
vitrijol itd.	1G9—1
V podružnici na Kornu prodaja tudi
moko, otrobe, ovs, turšico itd.
3 E. Messner 3
Nunske ulice št. 3 nasproti cerkve priporoča slavn. občinstvu
nagrobne vence
z umetnih cvetlic, biserne vence, trdkove z venci z napisom ali brez v vseh barvah, v največji izberi in po najnižjih cenah.	291,3—i
Ed. Pavlin v Gorici
v Nunskih ulicah št. 10
nasproti gostilne
,Belega zajca*.
Usoja si priporočati preč. duhovščini in slavn. občinstvu svojo
veliko zalogo aagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d
jpSSr- Vse po
nizkih cenah 11! —
||k Vinarsko in sadjarsko društvo §f
W	za Brda	1
v Gorici
se priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim.
Prodaja naravne in pristne liriske pridelke
po zmernih cenah.
Zaloga prisfnih briških vin.
DESERTNA VINA.
Razpošilja na vse kraje od 50 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo.
^ Sedež društva je v Gorici; ulica Barzellini št. 20.
ivan lomicclj
trgovec z jedtftrim titagova
v Korminu
na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova)
priporoča svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenooije, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski tn domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke.
Vse prodaja po tako zmerni ceni, da sc ne boji tekmovanja (konkurence).	143
Veliki prazni sodovi
iz Srbije,
iz hrastovega lesa z železni mi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri upravni št v u, ali v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 9. pri g. L Steni.
Voznihi v Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Talentin Ferjančič
naznanja, da je odprl svojo
241
sedlarske delavnico
v Gorici
v Vrtni ulici v hiši grofa Tlmrna
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine zn zasebnike, voznike, jahalce. torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele.


}{do pHe ^
* ?
fglTlGj'
kdor ljubi okusno kavo, boče zdrav ostati in si kaj pidbraniti.
Ivan Brufovka
trgovec v Gorici na Travniku
ima zalog’o vsakovrstnega blaga
in čevljarskih potrebščin.
Podružnica za usnje, železnino in razu® blago v Sežani.
Postrežba kolikor le mogoče točna. Naročila z dežele izvršujejo se z naj' večjo skrbnostjo.
JJSST— Cene zmerne.
i eoeso00O8»(!*3cj©a.-3©®®®o®»®e®®®®»®2
, —------
Arcker
21G 7- 1 S. 78 3— 1 P.
25, 25-16
Liniinent. Capsici compos.
iz Elektorjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol obla* žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
o Richterjev Liiiimeiit s „siilrom"
• --------—
g kot edino pravo in vzame
•	le tako steklenico, ki jo pre-
•	videna s „sidrom" kot znano
•	zaščitno znamko.
® Richtarjeva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi-
oa©»®o®®®ooe®9s®ao««®«MB®4»*«»*®*
0
1
i
i
JO S. V I N D Y S
tovarna strojev in livarna
Praha - Smlehov, Vinohradsk& ulica št. 9
priporoča
patentne stočilne stroje
brez zamaševanjA in s sočasnim zamašenjem
steklenic,	...,
SW- ZRAČNE TLAČILKE ''*«•
stoklo-
i , (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila z« von-nice, zamašilkc in kaprovalke steklenic, tlačilke, ,eZa 0(1 tili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ah najmanjšega do največjega obsega.	^
i£|,|®r— Ceniki na zahtevo brezplačno.
brže ni imel še prilike, da bi mogel ponudbo odkloniti, — a da bi postal nadškof v Gorici mož, ki je uzročil tu že velikanske razprtije in razdraženost v celi deželi, tega ne verujemo.
Učitelj Golja pred c. kr. naj višjim sodiščem na Dunaju. — Te dni smo prejeli novico, da se bode vršila razprava pred zgoraj navedenim sodiščem dne IB. novembra t. 1. o pritožbi ničnosti, katero je zglasil g. učitelj Golja, oziroma njegov zagovornik dr. Stanič. Ta je prva razprava na Dunaju o letošnjih volilnih izgredih z Goriškega; tukaj so že vse končale. Kako ta razprava konča, nam pokaže bližnja prihodnost.
„La direttissima" — Imajo jo, to toli zaželjeno železniško zvezo Ćervinjana z Benetkami. Svečano so jo otvorili v nedeljo. Dr. Bajer je šel doli v Gervinjan že v soboto, kjer „si apprestava a fare s t u p e n-damente gli onori di časa agli ospiti“. (Glej poročilo v „C.“) Dan prej je šla iz Gorice mestna godba in pa „un’ infinita di signori e signore“ (Ni bilo sile ne!) — Navzoča je bila skoro sama laška konsorte-rija z deželnim glavarjem vred; drugi so se tem slavnostim izognili... Celo sloviti dr. G a m b i n i iz Istre je prišel k otvorjerjenju te železnice ! Zakaj neki ? . . . V Nogaru so delili take listke:
Le popolazioni
D i G e r v i g n u n o — S. G i o r g i o figlie della stessa madre
sorrise del medesimo cielo italiano su terra friulana possano
cogli intenti commerciali
ognor piu stringersi quuli sorelle.
Mein Liebchen, \vas willst du noch mehr? In kako previdno je povedano vse!
Ko je došel jutranji brzovlak v Tržič, je bilo poslopje vse v zastavah; mimogrede bodi povedano, da avstrijske ni bilo nobene, kar sicer nas nič ne briga! Ali je bila na celi črti kaka avstrijska zastava, tega ne vemo.
V Gervinjanu so sprejele slavnostni vlak belo oblečene deklice z rdečimi in zelenimi trakovi odičene. O, kako so se topila vroča patrijotiška srca pri pogledu na te ,.figlie della stessa madre italiana" !
Pri banketu v Gervinjanu je spregovoril predsednik dr. Bajer prvo napitnico italijanskemu kralju. Govor je bil neprimerno dolg, poln bobnečih fraz, katerim so sledili često „applausi entusiastici“, kakor poročajo lahonski listi; dr. Bajer je govoril v njihovo popolno zadovoljstvo. In ko je končal z vsklikom „Evviva Sna Ma-esta Umberto L, Re d’Italia! Evviva, evviva !“ — tedaj je nastal tolik vihar, katerega lahonski listi niti popisati niso mogli. Niti naš povladni „Corriere“ ni mogel najti besed, da bi popisal prizore, ki so sledili tej napitnici. Radi verujemo !
Govor dr. Bajerja so prinesli vsi listi doslovno; in pripisujejo mu veliko važnost, velik pomen. Tudi naš polvladni „C.“ ne dela v tem pogledu izjeme.
In da se držimo točno poročila v pol-vladnem „C.“, povemo, da zastopnik bene-čanske železnice Benedetti je spregovoril napitnico našemu presv. cesarju, — „a p -pl a udi to pure", dostavlja modri „G." Kaj je govoril ta gospod, ne vemo, ker napitnici na našega presv. cesarja so posvečene tudi v tem polvladnem listu le — tri vfs tiče! No, vemo vsaj to, da ta napitnica je bila vsaj „applaudita pure" ! Kolika milost!
Dostavljamo le še, da so izostale vse v ' š j e uradne osebe. To je sicer malce nemilo dregnilo nekatere gospode, no zato pa Je bila slavnost toliko bolj čisto — italijanska. Nesreča se ni pripetila nikaka.
No. zdaj jo imajo, direttissimo. Rado-vftdni smo, koliko bo koristila Gorici, ko ®e tako grozno ogrevajo za njo tudi mnogi
Goričani.
Na otroke se spravljajo. — Ako na-P'avi slovenski otrok kako otročarijo, takoj Piide vse v lahonske liste; ako ni takih ® očajev, si jih pa izmislijo — in potem
‘če: Glejte, tako se vzgajajo slovenski fanatiki !
Odgovarjamo: Pometajte pred svojim pragom! V svojih vrstah imate toliko potepuhov, ki so že danes zreli za vislice, da Gorica dobi kmalu poleg „luogo di cura" še neki drugi malo manj časten naslov. Naše otroke pa le pustite v miru, ti naj vas prav nič ne skrbijo!
Pregledni (kontrolni) shod v Gorici dne 17. oktobra t. 1. se je vršil v tuk. c. kr. vojaškem preskrbovalnem skladišču za one odslužene vojake, ki spadajo pod goriško mesto in tiste, kateri so stalno tu nameščeni.
To ni nič novega, ali novo in nečuveno je to. da vkljub temu, da nas je bilo polno slovenskih odslužnih vojakov, ki smo na vprašanje c. kr. nadporočnika Goglia (!) vzdignili roke, da ne znamo ni nemškega ni laškega jezika, se nam vendar ni razlagalo in nas podučilo tudi v slovenskem jeziku, dasi-ravno smo zahtevali. Ali gosp. nadporočnik Goglia res misli, da v Gorici ni Slovencev? Za par Nemcev je govoril nemški, za več kot 50 Slovencev pa ni hotel govoriti slovenski.
Brotestujemo proti taki samooblastnosti gosp. c. kr. nadporočnika Goglia, četudi je goriški Italijan (!) in nam Slovencem neprijazen !	Odslužen vojak.
Dostavek uredništva. — Ne dvomimo o resničnosti gornje novice. Prosimo gg. državne poslance, da store potrebne korake na Dunaju proti takim nečuvenim od-nošajem.
Krilanov večer. — V „Edinosti" smo čitali dopis iz Celja, ki opisuje Krilanov (Jos. Pagliaruzzijev) večer v dvorani „Narodnega doma". Tam čitamo:
„Na odru se je prikazal aranžer večera, g. dr. Mohorič, s svojo mehko govorico, da pove, prisrčno pozdravivši goste, da je današnji večer prav za prav literaren večer, kateremu bodo sledili še drugi.
Specijelno za nocoj so bile zbrane Krilanove poezije, katerih najlepše so deklamirale naše dražestne gospice.
Take deklamacije so bile često plen šaljivim listom, češ: to so se dolgočasili poslušalci ob mehaničnem — zevanju!
Ne nameravam rezati poklonov našim deklamovalkani, radi tega konstatujem z žur-nalislično suhoparnostjo, da ni nihče zeval, da se ni nihče dolgočasil na Krilanovem večeru, pač pa je bilo odobravanje toplo in splošno in so se ga udeleževali tudi stareji gospodje.
Nisem lepi Pariš, in če bi ravno bil, bil bi vendar v zadregi, če bi moral kateri deklamovalki prisoditi palmo prvenstva.
Same ljubke prikazni, očarale so popolnoma svoje poslušalstvo, kar ni čuda, saj so deklamovale dobro; da ni bilo vse prejednakomerno, skrbele so gospice same, ker jim je dopuščala različnost v temperamentih, da so glede živahnosti v govoru, kretanju, mimiki ter gest in naglasa lahko in rade v poštev jemale rek: varatio delectat.
Še nekaj smo opazili.
Našim gospicam teče slovenščina tako milo, tako čisto iz ustic, da si nakoplje res neodpustljiv naroden smrtni greh vsakdo, kdor bi direktno ali nedirektno zakrivil, da bi se iz teh ustic glasil drug jezik, nego slovenščina.
Pozor, galantni gospodje, varujte se narodnih grehov!
Po deklamacijah se je sukal mladi svet, a kar nas je starejih, opazovali smo ples s ptičje perspektive. To se pravi, poseli smo k taroku in vincu, ter se po svoje veselili s poskočno mladino, ki ni nehala prej, nego so se oglasili celjski petelini.
Na svidenje na drugem literarnem večeru !
Železnica čez Turo in Bohinj. —
Z Dunaja brzojavljajo, da so žo dovršena vsa pripravljavna dela in je pripravljen že tudi dotični zakonski načrt. — Gas bi bil zares, da bi enkrat začeli z delom za drugo železniško zvezo z našim mestom.
Dunaj 23. oktobra. Ministerski predsednik grof Badeni je raznim poslancem povedal, da predloži vladno predlogo glede zgradbe železnice čez Ture in nje podaljšanja skozi Bohinj še o tekočem zasedanju drž. zboru.
Uboj. — Dne 17. t. m. zvečer sta šla po ulici Formica 20-letni Karol Spangher, znan postopač, in 29-letni Jožef Paulin; prepirala sta se radi neke ženske. — Ločila sta se v jezi. Ali Paulin je šel domov po nož, vrnil se in zaklal Spangherja, da je ta umrl v malo minutah. Paulin je šel potem sam v zapor k sv. Antonu. — Spangher je isti malopridnež, ki je zlomil roko stavcu iz naše tiskarne.
Cirkus Hcnry. — Najboljši dokaz za izbornost tega cirkusa so mnogobrojno obiskane predstave. Tudi v prošlem tednu se je udeležilo predstav mnogoštevilno občinstvo, katero se je izborno zabavalo, Izmej točk pohvalno omenjamo res čudovito dresuro velikanskega slona, katera sama že človeka sili, se udeležiti predstav. Lepo je tudi videti dresirane pse, kateri točno izvajajo priučene posebnosti. Neprekosljivega krotitelja in vežbatelja konj se je pokazal ravnatelj g. Henry v točki, v kateri je nastopil s petimi konji; kakor je tudi miss Frida Cortelli imela srečo užiti mnogo pohvale o točki „Rimska ježa" na 3 n e-o sedlani h konjih. Z burnim ploskanjem je pozivalo občinstvo k večkratnem nastopu Monakovca Mr. Alfreda Loyal-a, ki je svoje točke bodisi na konju, kakor tudi pri tleh najizborneje predstavljal.
Cirkus ostane še nekoliko dni v Gorici. Kdor more, naj ne zamudi lepo priliko!
In zopet o naših Italijanih. „Ed."
piše: Oficijozna „Reichswehr“ ima sedaj jako tesnih zvez z italijanskimi poslanci. Zjutraj za kavo dobivamo sleherni dan kako izjavo velemožnega italijanskega kluba. Jako častno je to za Italijane. Svet govori o njih in to je že nekaj. V zadnjo „Reichswehr“ so zopet poslali pismo, v katerem tolažijo grofa Ba-denija. Dobre duše to! Jutri bodo zopet tolažili — Nemce. Res, blage duše to. No, v tem pismu utegne biti mnogo resnice. Pravijo, da nimajo razloga, da bi premenili svoje razmerje grofa Badenija. To je: ostati hočejo dobri prijatelji ! Verujemo ! Pravijo, da Badeni ni storil dosedaj ničesar, kar bi moglo vzbujati nezaupanje med Italijani. To moremo potrditi tudi mi do zadnje pičice. In potem prisezajo: Dokler bode postopanje vlade do Italijanov tako, kakoršno je bilo do sedaj, nimajo Italijani nikakega vzroka, da bi delali vladi zapreke.
V teh besedah je lapidarno načrtan sedanji položaj nas primorskih Slovanov. Bodimo pa odkritosrčni tudi mi: ako ima ostati dosedanje razmerje, potem ne bi smatrali slovenskim poslancem onega, ki ne bi vsemi parlamentarnimi sredstvi reagoval proti takemu razmerju.
Zavarovalnica za slučaj nezgod in
------— Garibaldi. — „Edinosti" se piše:
Ravno sedaj se pripravljajo gospodje iz Trsta, Kranjske in Dalmacije na nove volitve v načelstvo tega zavoda, in ravno sedaj — ne morem si kaj, da ne bi obelodanil neke škandalozne stvari, o kateri sem se prepričal sam. Zavarovalnica si je nakopičila v kratkem lepega kapitala (česar ne morejo druga društva) ter dala zidati na „Pončani" pri sv. Jakobu takozvane delavske hišice. Do sedaj jih je dogotovljenih 8 in 24 jih sezidajo še. Do tu ne bi bilo nič posebnega, toda boljši del pride šele Ker mi je bilo posla v onih hišicah, šel sem ter potrkal pri g. ravnatelju, katerega ne poznam osebno, (poznal ga bodem v kratkem, ker mi je obljubljen natančen popis njegovega delovanja). Ko sem vstopil, zagledal sem — in to baš nasproti vrat — Garibaldijevo sliko!!! Gosp. urednik! Poreče se, da to je denuncijacija, ter da moramo spoštovati prepričanje drugih. Dobro, toda tu so naši delavski žulji, (po ogromni večini) slo-vansko-avstrijskih rok!! Zidajte hiše, nabirajte si kapital, a ne žalite nas še v domovinskih čustvih! Gospod, ki ima Garibaldija na častnem mestu, je gotovo tudi Lah. To nas ne briga dalje. Briga nas pa to, da bi na podjetjih, ki so se zgradila z našimi žulji, nastavljali vsaj ljudje, ki nas bodo spoštovali, ne pa izzivali! Slovani! Sedaj o volitvah je čas, da poveste svojo.
Veselica ženske podružnice t Pr vagini se bode vršila z že objavljenim programom dne 31. oktobra pri vsakem vremenu. Cisti dohodek je namenjen „Šolskemu domu“ v Gorici.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda bode imelo dne 31. t. m. ob 3. uri popoldne v Šmartnem pri Kojskem redni občni zbor. Dnevni red dobe gg. člani na dom.
Za broŠurieo „Primorski odnošaji v poslanski zbornici na Dunaju* smo sprejeli do uključno 21. t. m.:
Gruden Ivan iz Idrije 5 gld. — Stotnik Skočir iz Kaneje položil na žrtvenik domovine 5 frankov (gld. 2,38). —Mankoč Jakob iz Trsta in dr. J. P. iz P. po 2 gld. — Lampe in Kocijančič iz Trsta gld. P20.
Po 1 gld.: Rešič Franjo Trst, Rebek Just Kolor, Trinajstič dr. Dinko Pazin, župnik Slavec Josip Repentabor, Trnovčev St. B. Trst, kaplan Šašelj Milko Vatovlje, Šabec Janez Trst, Čitalnica II. Bistrica, velep. Švara Josip Komen. N. N. Koper, Gorjup Alojzij Prosek, županstvo Šempas, Hribar Ivan Ljubljana, Juvančič Lovro Dornberg, V. H. Rohrman Ljubljana, Praprotnik Avg. Lokve, Biček A. Trst, naduč. Bajc Anton.
Po GO kr.: Zuchiati Anton, Valenčič Fran Stodoran M. (Sedlo), Furlan Anton. — Kurat Knaus Josip 55 kr. — Skolaris Anton 40 kr.
Po 5 0 kr.: Kralj Josip, kaplan Kovačič Alojzij Podbrdo, Manfreda Ignac, Bole Josip Reka, Grunter Janko, Medved Anton, Miklavič Ivan, Rebek Andrej, Bitenc Ljubljana, Leban Valentin, Švigelj Fran in Nakrst Ivan, F. P. Šmarje, Sancin Ivan Zader, Renčan na Dunaju, Leban Vincenc, Kocijan Andrej Žirje (2 krat), Rovan Joško, Rovan Andrej, Batista Mihael Krk, Čehovin Florijan, Faganel Karol Ivan, Sotlar Jakob, Millonig Ivan, Tapel Franc, Kovačič Ignacij, Mikuž Anton, Starc Andrej, Živic pl. Ivanka, župnik Klopčič France, nu. Berginc Anton, Kristančič Janez, Makarovič Ivan, Sivec Ivan, Vrabec Anton, Biekar Josip, Kutiansky Marica, Hlača Fran, Bizjak Miha, Starec Jakob, „Kmetovalec" Ljubljana, Tavčar Fran, Guštin Fr. in Luvin Peter.
Po 3 0 kr.: Frolich Štefan Gorica, Štolfa Anton (31), Germek Miha, Lozej Josip, Štucin Peter, Godina Franc, Prelc Štefan, Pregl Janez, Godina Stanko, Legiša Josip, Žvab Henrik, Markon Andrej, Nabergoj vit. Ivan, Uršič Franc, Sever Anton, Može Peter, Vrč Anton, Renčelj Jožef, Prhavec Gregor, Lah Viktorija, Prencis Fran, Bralno društvo Vel. Žablje, Mervič Jožef, Delavsko bralno društvo Postojna, Dolenc Anton, Čebron Jos.
Po 2 5 kr.: Po podgorskem obhod-niku: Trpin Ignac, Attems grof. Matilda, Nemec Marija, Grauner Miha, Brezigar Miha, Bandel Alojzij, Pinter Josip (30 kr.); — Požar Miroslav, Sivec Anton, Pipan Janez, Mervič Anton, Krajnik Andrej, Valenčič Anton, Lasič Karol, Rebec Janez, Kariž Janez, Rebec Franc, Skok Ignacij, Škerl Alojzij, Waišel Franc. Bizjak Štefan, oddelek fin. straže Pulj, Šumi Janko, Cenčič Ivan, akad. društvo „Triglav", Žuber Miha, Bakoršič Valentin, Gregorič Franc, Pavšič Janez, Miklavič Alojzij, Bralno društvo Mengiš.
Še 3 2 0 0 p o 1 o ž n i c j e mej naročniki „Soče", „Primorca" in „Edinosti". Kdor ne more več, naj pošlje vsaj desetico!
Češki gostje v Gorici. — Te dni je došel že drugič v Gorico češki rodoljub z Dunaja c. kr. višji preglednik v železniškem ministerstvu g(-spod Josip H o r a. Njegova rodbina pa je živela tu že šest let zapored po več tednov. Tudi zdaj so tu njegova soproga, hči Melanija, poročena z g. dr. Jos. K a r ii s k o m, urednikom „Pražskjch ufednich listuv", ki je zdaj tudi tu iz zdravstvenih ozirov. — Gospod H o r a bo praznoval te dni 35-letnico, odkar je v državni službi. Rodoljubni Češki obitelji — čestitamo prav iskreno k tej domači slavnosti.
Poročilo deželnega odbora. — Prejeli smo te dni knjigo z naslovom: „Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene
grofovine Goriške in Gradiške o svojem delovanji od zadnjega zborovanja do konca decembra 189G". Tiskal Seitz; založil deželni odbor. — Za danes omenimo le toliko, da naslov se kaj čudno ujema z resnico. Deželni odbor poroča zboru, katerega ni; poroča pa zdaj o svojem delovanju odzadnjega zborovanja do konca 1.1896., ko je bilo potem še eno zborovanje!— Sploh bi moralo biti to poročilo res pripravljeno za vsako zborovanje, kar se zgodi le redko kdaj. Ako ni dovolj moči v deželni hiši, naj si jih preskrbe. Ali dokler bo deželna hiša le nekaka „Versorgungsanstallt", ne bo bolje; Deželni glavar ima na vesti dejstvo, da postajamo v Gorici že smešni s svojimi deželnimi uradi! Toliko le mimogrede! Več bomo še govorili v stvarnem pogledu!
Pekovski mojstri v Gorici so izdali to-le naznanilo gg. odjemalcem: Vsled spo-razumljenja pekovskih gospodarjev v Gorici se radi podraženja mdke opusti dosedanja navada, darovati odjemalcem za dan Vseh svetnikov in o Velikinoči običajne pince oziroma hlebčke. Namesto tega bodo pekovski gospodarji darovali primerne zneske goriškemu zavodu „Istituto dei fanciulli abbandonati" ! (To bi moralo veljati le za take peke, kateri simpatizujejo steni zavodom ; Slovenci naj ne pozabijo — slovenskih zavodov! — Ur.)
Volitve v Vrtojbi za tamošnje županstvo so končale. Po hudi nenavadni borbi so izvoljeni v III. razredu dolenji Vrtojbčani; v II. Bukovčani in v 1. so se razdelili mej gorenje in dolenje Vrtojbe.
Buon appetito! — Rimski dopisnik „Sentinelle" jej vošči, da bi izhajala dvakrat na dan, a brez zaplemb; za točna poročila iz Rima pa telefonske zveze med Rimon in Gorico. — Zares, strašno nas zanimajo laški polentarji!
Deželni zbor istrski je baje preložen iz Poreča v Pulj. S tem je vlada ustregla zahtevi slovanskih poslancev, ki niso bili varni v Poreču niti svojega življenja. O tem vladnem činu piše „Ed." : S tem je ustreženo ne le iskreni, ampak tudi povsem opravičeni želji slovenskih in hrvatskih poslancev, katerim je bilo v Poreču pravo muče-ništvo izvrševanje od naroda podeljenega jim mandata. Pulj je največe mesto, ima ugodno komunikacijo na vse strani in — kar je prvo — vladajo tam vendar nekoliko bolj — evropski odnošaji. Italijanska stranka, ki bi kmalu prišla ob veljavo, ako bi povsodi zavladali evropski odnošaji, ni mogla drugače, nego da je uprizorila prazno demonstracijo proti tej pravični odredbi. Četvorica laških deželnozborskih poslancev je namreč odložila mandate. Prazna demonstracija je to, pravimo, kajti gotovo je, da bodo zopet izvoljeni oni ali mesto njih jednako misleči jednako srditi in jednako — krivični, kakor je istotako gotovo, da dotičniki pojdejo poteiji lepo — v Pulj!
„Šolski dom". — Ker bi se nekateri gospodje radi seznanili s pravili „Šolski dom" in poprašujejo po glavnih točkah teh pravil, objavimo jih tukaj še jedenkrat na kratko:	Društvo ima namen pospeševati
vzgojo in pouk med Slovenci na Goriškem. V dosego tega namena obračalo bode svoje delovanje posebno na to, da bo priskrblje-valo slovenskim učnim in vzgojnim zavodom brezplačne ali cene prostore, dalje da bode oskrbovalo tem zavodom učno in vzgojno osobje, da bode ustanavljalo slov. učne in vzgojne zavode, da bode podpiralo take zavode in njih gojence in učence z denarjem in blagom ter prirejalo učne tečaje ter poučna predavanja.
Gmotna sredstva za vse to dobivalo bode društvo po vplačilih društvenikov, po radodarnih doneskih dobrotnikov, po volilih in zapuščinah in po čistih dohodkih veselic, zabav in predavanj.
Člani društva „Šolski dom" so pokrovitelji, častni udje, ustanovniki, letniki in podpiratelji. Pokrovitelji so oni, ki plačajo najmanj 1000 gld., častni udje 500 gld., ustanovniki 100 gld., letniki, ki plačujejo na leto vsaj 5 gld , in podpiratelji, ki plačujejo letne doneske od 5—1 gld.
Pokrovitelji, častni udje in ustanovniki imajo pravico, da pridejo k občnim zborom, da pri njih glasujejo in volijo ter da so voljeni, letniki in podpiratelji pa nimajo pravice voliti in voljeni biti.
Drugi paragrafi govore o pristopu in izstopu društvenikov, o odboru, upravi, občnem zboru in razpustitvi društva.
Huda obsodba. — „Corriere" od 14. t. m. je zabrusil Slovencem v obraz to-le obsodbo: „Kako hočete, da vas bomo spoštovali drugi, ko sami sebe ne spoštujete!" — Ali ni ta obsodba v mogočem resnična?! Kličemo vedno:	„svoji k
svojim!" — ali vsi se ne ravnamo po tem geslu! Dolžnega spoštovanja med seboj pa izkazujemo res premalo! O tem bi se dalo mnogo govoriti! Naši nasprotniki nam včasih povedo rnarsikako skelečo resnico. Poboljšajmo se!
To je mož ! — Krčmar g. Karol Reja na Dobravem, doma iz Vipolž, ima laški napis nad svojo krčmo ! Neko nedeljo je bil ondi ples, a vstopnice so nosile besede: „In-gresso al balio" ! — Brici, kaj vendar delate, ali spite, da ne vidite takih sramoiilnih rečij v svo^i hiši ? ! — Opozarjamo, da isti gospod ni v sorodstvu z našim goriškim rodoljubnim gostilničarjem g. Ivanom Reja.
To je župan ! — „Corriere" je pripovedoval, da neki slovenski župan v bližnjih hribih toži s pomočjo laškega odvetnika d u-h o v n i k a in u č i t e 1 j a v svoji županiji, ki sta ga bojkotovala vsled lega, ker kupuje blago še vedno pri Lahih v Gorici. — Mi bi radi vedeli za ime lega vrlega župana ! Kdor ve zanj, naj ga vendar naznani, da razširimo njegovo slavo dalje po svetu. Oni gospod, kateri ve nekaj več o temu županu, naj se oglasi v uredništvu.
Veljavno priznanje. — Dnč 8. t. m.
je bila pred najvišjim sodiščem na Dunaju rasprava o pritožbi ničnosti 10 Hrvatov iz Istre radi dogodkov pred Porečem. Generalni prokurator Šcrott je zatrdil izrečno, da je splošno znano in da gotovo vedo tudi člani najvišega sodišča o dogokih med 10. in 16. marcem v Poreču, dogodkih, ki kažejo očevidno, da Hrvatje niso bili varni one dni v Poreču. Dodal je še, da niti deželni poslanci niso varni pred napadi v Poreču.
Veliki dobrodelni bazar. — Sporočilo se nam je, da se priredi prihodnjega meseca dobrodelni bazar v Dreherjevem salonu v prid gospejinske podpirajoče družbe v Gorici. — Darove v to svrho sprejemljeti že visokorodni gospi Oktavija pl. B o s i z i-jeva (v glavarstveni hiši) ter deBock-s 1 a f f v ulici Proti soškemu mostu št. 23. — Slovenci smo sicer preobloženi — ker prepuščeni smo sami sebi— z narodnim davkom na vse strani, vendar: kdor more, naj doprinese žrtev!
Oddaja sadik iz crarskih drevesnic. — Od c. kr. okr. glavarstva v Gorici smo >rejeli v ponatis to-le okrožnico, ki je bila azposlana vsem županstvom v okraju: P°' estniki, kateri žele dobiti v jeseni 1897. ah pomladi 1898. iz erarskih drevesnic Pri' norskega gozdno, listnato požlahtnjeno sadno Irevje ali sadne divjake, imajo uložiti prošnje lo 3 0. o k t o b r a t. 1. po županstvu PrI ukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Iddajajoče sadike so: I. Jelovo drevje oi !—3 let, in sicer: bori, smreke, mecesne in iprese. II. Listnato drevje a) od 1	’
n sicer: akcije, javori, gledičja, jesene, jelše, oprivce, lipe, murve (divjakov), kostanje, irehe, brestje. b) od 4—8 let, in sicer: ja ori, jeseni, orehi, jerebičje. UL Cepljeno adno drevje od 3—6 let iz c. kr. sa n Irevesnice v Pazinu (Istra) in sicerjabo ' iruške, kajsije, breskve in murve. IV. Sat n livjakov in sicer: jabelka. hruške, mam c 1 > rešnje in kutne. Oddajale se bodejo. P ., Ib' a) in IV. (izjemši akacije) navedene adike brezplačno. Akacije po	r/a
d tisoč ; pod II. a) navedene po •	• ^
os; in pod III. navedene za ceno	•
r. za kos, oziroma 10 kr. in 3 ki. .	.0
»ovite ali ubožne posestnike. V s!učaj , «
'i stranke njim dovoljene sadike ne 01 : drevesnice v Gorici, imajo stroške z* ožnjo povrnitfT Prepozno došle Pr0s ■
bodo vpoštevale samo izjemši in takrat, ako bo zalog dreves na razpolagi. Prošnje za sadike, katere se želijo dobiti že v jeseni 1897., imajo se koj posebej predložiti.
Izpred sodišča. 44-letni Jernej Leban iz Prvačine je stal 19. t. m. pred sodniki v Trstu kar hkratu radi 4 deliktov : radi tatvine, radi javnega nasilstva, radi zločina proti nravnosti in radi vagabundaže. Obsojen je bil na 3 leta ječe in se po prestani kazni | odda v prisilno delavnico. — 25-letni Alek- i sander Pop je dobil 6 mesecev radi zločina sleparstva in poneverjenja. „Ed.*
Iz Skopega se nam poroča: Vkljub letošnje deloma slabe letine, določilo je tam-kajšno županstvo, odnosno cerkveno oskrb-ništvo, primerno svoto, ter naročilo g. Strnad-u slikarju iz Komna okrasiti cerkev Sv. Mihaela. Omenjeni mladi slovenski umetnik, je naslikal na strop tri slike: naša slovenska brata Sv. Cirila in Metoda, Sv. Mihaela ar-hangelja, in nad orgijami Sv. Cic'lijo. V ravnoprešlem poletju je na tem res ukusno izvršenem delu moremo le čestitati mlademu slikarju, kajti po njem je cerkev na lepoti veliko pridobila. Naš znanec tudi preslika v Repentabor-skej cerkvi presbiterij ; nad velikim oltarjem; v sredi je na presno naslikana podoba vnebovzetja Dev. Marije. Po izreku izvedencev je delo dobro, s katerim je zadovolil vse, tako da moramo g. Str-nad-a iz Komna za enaka dela častitemu slovenskemu občinstvu priporočati.
Potres. — Iz Zagreba poročajo, da je bil ondi dne 18. t. m. zjutraj močan potres, ki je trajal tri sekunde. Potres je bil valovit. Smer od severovzhoda proti jugozapadu.
V raznih hišah so popadale podobe z zidov itd. Škoda ni velika.
„Narodni Listy“ branijo Čehom udeležiti se dobrodelne razstave na Dunaji. Že ime „avstrijska razstava", pravijo „Narodni Listy“ priča, da hočejo Duncjčanje nakopičiti v svojem mestu vse, kar dobe dobrega v posameznih deželah, ter da hočejo potem s tem tujim perjem sebe okrasiti. Češke učenjake in umetnike izpremene kar nakrat v „avstrijske" ter se potem hvalijo ž njimi, kakor da bi bili njih last. — „Narodni Listy“ imajo vsekakor prav: Dunajčanje naj si ne prilaščajo slovanskih talentov in stvarij!
Lcgar v Idriji. — V Idriji se je pojavil jako opasno legar. 21 oseb iz krogov rudniških delavcev je že obolelo in bati se je, da se bolezen še razširi. Ker so bivališča onih oseb, katere so zbolele za legarjem, v bližini izvirka Golice, nastala je bojazen, da bi to škodljivo uplivalo na splošno zdravje. Radi tega se je dotični izvirek zaprl in se je pričela bakterjologična preiskava tega izvirka.
S Tolminskega, je priobčil „Slov. List" ta-le dopis: „Tedni je zapustil Tolmin g. Milov-čič,c. kr. svetnik, in se preselil v Gorico. Nehvaležno bi bilo pozabiti moža in ne priznati njegovih zaslug. V kakšnem položaju je bilo c. kr. okrajno sodišče v Tolminu pred njim, je vsem še > spominu. Kar se tiče slovenskega uradovanja, je bil g, Milovčič jeden prvih, ki se ni ustrašil. Še kot najnižji uradnik v Istri se je drznil hrvatski in slovenski uradovati brez ozira na vihanje nosov v gorenjih nadstropjih. — Dasi mu je bil bolj hrvatski jezik prirojen, vendar se je trudil kot c. kr. sodnik v Cerknem, da se je takoj privadil slovenščini. Kot sodnik v Tolminu ■n potem kot svetnik, je bil mož na svojem ■nestu. G. M i 1 o v č i č j e bil mož discipline in strogega reda. On je bil v svojem poslu brezobziren na zgoraj in na zdolej. Priviligovanja in prikupovanja ni po-ZnM; kar je imel v srcu to mu je bilo v Ust>h. Zato pa se je zdel marsikomu preoso-rf?n in preoduren. Toda to strogo in natančno Postopanje je bilo v veliko korist celemu sodnemu okraju. P o m i s 1 i t i j e treba, da Je bil vedno prvi v uradu, za njim So šli še le drugi. Ako pomislimo, kako se nrugpd godi, se pač srečnega lehko šteje °krai, kamor pride tak uradnik. Mi ohranimo ?' Milovčiča v najboljšem spominu in česti-1,10 Gorici, da ga je dobila v svojo sredo".
, Za lovce! — Naznanjamo najemnikom Va> da naša tiskarna ima v zalogi „S pri- i
čevala o ubiti divjačini". Tako spričevalo mora imeti vsakdo, kdor nese na trg ali v dar kako divjačino. Osebam brez spričeval se zapleni divjačina.
Državno sodišče je odbilo pritožbo občinskega sveta tržaškega proti namestniški oziroma ministerski naredbi, s katero je bilo uničeno v obč. svetu sklenjeno razveljavljenje Nabergojevega mandata.
O politiškem položaju so nas poučevale naslednje brzojavke po „Sl. N.": Dunaj 18. oktobra. Politični položaj je jako resen, Vlada se je konečno udala zahtevi, naj se pojasni razmerje mej eksekutivo in mej desnico. Danes opoludne se je sešel izvrše-valni odbor desnice na sejo, katere se je udeležil tudi ministerski predsednik grof B a-d e n i in vsi trije člani predsedništva. Desnica je že v soboto dognala vse priprave za to odločilno posvetovanje, in ker je bil grof Badeni dobil od cesarja iz Budimpešte najobsežnejše pooblastilo, je konferenca začela takoj meritorno razpravljati o oglašenih postulatih.
Dunaj 18. oktobra. V parlamentu je danes jako živahno. Vse se zaveda velike važnosti, današnjega pogajanja mej vlado in mej desnico. Poslanec dr. Kaizl je bil brzojavno pozvan iz Opatije sem. Zatrjuje se, da moramo biti pripravljeni na velike do-godbe, eventuvalno na to, da parlament dve leti ne bo zboroval.
Dunaj 19. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice je bila nepričakovano hitro pri kraji. Levica je začela zopet ob-strukcijio in o raznih peticijah predlagala glasovanje po imenih. Pri tretjem glasovanju so opozicijonalne stranke večinoma odšle iz dvorane, a kor je bila desnica jako slabo zastopana, je postala zbornica m sklepčna in je moral predsednik dr. Kathrein zaključiti sejo.
Dunaj 19. oktobra. Po plenarni seji poslanske zbornice sešel še je izvrševalni odbor desnice z grofom Badenijem na nadaljevanje včeraj začete konference. Danes se razpravlja o slovenskih postulatih.
Dunaj 19. oktobra. Glede včerajšnjih pogajanj mej vlado in izvrševalnim odborom desnice niso prišle še nikake vesti v javnost, ker so vsi udeležniki posvetovanja obljubili, varovati tajnost.
Dunaj 20. oktobra. Sinočna večerna seja se je končala s pravim pravcatim pretepom. Nemci so prišli z namenom, da prouzroče škandal, in začeli so koj začetkom seje razgrajati in nagajati. Predlagali so zapored glasovanja po imenih, in to o samih ničnostih. Šestnajstkrat je morala zbornica glasovati po imenih. Po 16. glasovanju je predsedujoči podpredsednik Abrahamowicz dal besedo dru. Heroldu, da govori o predlogih glede obtožbe ministerskega predsednika. Opozicija je zahtevala, naj dobi dr. Funke besedo, in ker se Abrehamowicz tej povse neopravičeni zahtevi ni udal, so uprizorili nemški poslanci nezaslišan škandal. Naskočili so predsedstvo in obmetavali Abra-hamovvicza s protokoli, opravilniki in kupi glasovnic, dočim so mu Prade in drugi Nemci grozili s pestmi. Ker je Herold vzlic tem divjim prizorom vendar poskušal govoriti, začeli so Nemci razbijati z nogama in s pulti. Mladočeh Krumbholz je iztrgal nacijo-nalcu Tiirku desko iz rok, s katero je razbijal. Wolf in njegovi pajdaši so priskočili Tiirku na pomoč, a prihiteli so tudi češki poslanci in imel se je pretep. Neki nemški poslanec je hotel Krumbholza s pultovo desko udariti po glavi, a posl. Vjhodil je udarec ujel z roko. Vyhidol je na roki ranjen. Vsled silnega hrupa je moral dr. Herold svoj govor pretrgati. Prav ko je nehal govoriti, je vrgel nemški nacijonalec Pessler okvir, v katerem se nahaja dnevni red, na Abrahamovicza, drugi nemški nacijonalci pa so zopet planili na predsedstvo, da je moral Abrahamovvicz bežati. Mesto njega je Kathrein prevzel predsedstvo in je sejo pretrgal.
Dunaj 20. oktobra, Začetkom današnje seie je dr. Kathrein opominjal zbornico. naj se varuje dostojnosti. Abrahamo-vvitez je levico izvrstno ožigosal. Opozicijo-
nalni poljski poslanec Winkowski je zahteval, naj se verifikacija voiitev izvrši tekom dveh tednov. Stransky je konstatoval, da je celjski zastopnik Pommer jedini, o čigar izvolitvi je že izreklo drž. sodišče svojo obsodbo.
Dunaj 20. oktobra. V parlamentarnih krogih se govori, da se je mej Badenijem in jugoslovanskimi poslanci doseglo sporazum-Ijenje glede oglašenih postulatov, toda asten-tično še ni potrjeno, ker poslanci dani obljubi varujejo tajnost.
D u n a j 20. oktobra. Slovanska kr-ščansko-narodna zveza je sklenila, glasovati za nagodbeni provizorij in pogojema za to, da se Dipaulijev jezikovni predlog odkaže posebnemu odseku.
Dunaj 20. oktobra. Posl. Šuklje or-ganizuje nov klub, v kateri naj bi pristopili taki poslanci, kateri sedaj niso v nobenem klubu. Pridobil je poslance Baljaka, dr. Kvekviča in Stefanoivicza.
Dunaj 20. oktobra. „Vaterland" poživlja Badenija, naj poslanski zbornici oktroira nov opravilnik, in ga vprašuje, na kaj še čaka.
D u n a j 20. V parlamantu se govori, da je težišče položaja na Ogerskem. Ako ondi odklonijo provizorij, odstopi Badeni prej kakor se je splošno mislilo. Badenije-vemu kabinetu bi sledilo Gautschevo mini-sterstvo, v katerem bi ostal še Glanz. Dzie-duzycky bi postal gališki minister in Čehi bi dobili dva portfelja. To ministerstvo bi nagodbeni provizorij lažje doseglo.
.Dunaj 21. oktobra. Tudi v današnji seji trati zbornica čas z glasovanjem po imenih. Obstrukcijonisti pripovedujejo, da bodo danes predlagali šestnajst glasovanj po imenih.
Dunaj 21. oktobra. Mei današnjo sejo se je konstituirala „Svobodna združitev", katero je ustanovil posl. Šuklje. Pristopili so jei srbski poslanec Baljak, demokrata dr. Kronavvetter in Straucher, radikalna Malorusa Okunčvski in TanačkSvič, dalje češki radikalec dr. Vašaty, Poljak Ste-fanowicz in malornski poslanec iz Bukovine Wolan. Čeh Sramek in Srb dr. Kvekvič se še nista izjavila. „Svobodna združitev" se je ustanovila v namen, da bi klubovi člani mogli dobiti zastopnike v raznih odsekih.
Dunaj 21. oktobra. Položaj je še vedno jako kritičen. Odloči se šele v soboto, kateri dan se vrne cesar iz Budimpešte. Določeno je bilo, da ostane cesar do torka na Ogerskem, a prav kritične razmere v parlamentu so prouzročile, da se vrne že v soboto.
Dunaj 23. oktobra. Govori se, da izstopi nemška katoliška stranka iz večine. Desnica je zahtevala, naj se v zbornici najprej reši nagodbeni provizorij, potem naj pride na vrsto jezikovno vprašanje, tega predloga pa levica ni hotela vzpreieti.
Đ u n a j 23. oktobra. Dipauh se je z voditelji nemških opozicijonalnih strank več dnij pogajal, da bi njegovemu jezikovnemu predlogu priznali nujnost pred drugimi nujnimi predlogi, a pogajal se je ž njimi tudi o drugih, na ta predlog nanašajočih se vprašanjih. Ta pogajanja so se danes razbila.
Raznoterosti.
*	Naj večji svetilnik sveta. — Na Francoskem so one dni dogotovili svetilnik na obali polutoka Bretagne, čegar luč ima svitlobo za 3 0 milijonov sveč. Ta svetilnik razvetljuje morje na sto kilometrov daleg na okrog. O meglenem vremenu pa sije na 40 kilometrov okrog. Napravo, s katere pomočjo se v veliki megli dajejo razna znamenja brodovom, goni stroj 460 konjskih močij. Ta svetilnik je dosedaj največji vsega sveta.
*	Koliko se je naželo letos žita na svetu. — Po poročilih nekega mednarodnega urada, naželo se je letos v Evropi
456.953.000	hektolitrov žita nasproti
557.594.000	boktol. v lanskem letu. Amerika ie nažola 253,750.000 heklolitrov napram
191.420.000	hektol. lanskega leta:	Azija
83.130.000	letos, lani 100.050.000; Afrika 13,340.000; Avstralija 80,246.730 ietos, lani
87,280.000 hektolitrov. Na vsem svetu je torej nažetega letos žita 887,419.730 hektolitrov.
*	Kraljica Elizabeta častni doktor budimpeštanske univerze. — Dne 13.
oktobra t. m. je bila v budapeštanskem uradnem listu objavljena sledeča novica: Na predlog mojega ogerskega ministra za uk in bogočastje, dovoljujem budimpeštanski univerzi, 'da imenuje Nj. Veličanstvo, kraljico Elizabeto Lujizo Otilijo Rumunsko častnim doktorjem filozofije ter jej v to svrho podeli častni diplom.
*	Obsodba na smrt. — V Belovaru je bil 22-letni kmet Poljak na smrt obsojen. Ljubil je že več let neko dekle. Ta se mu je izneverila ter ljubimkala z nekim drugim. Ko jo je nekoč srečal Poljak s svojim tek-mencein, pograbil je kol ter oba naklestil. Vsled tega ga je ona tožila pri sodišču v Koprivnici. Ker ni hotela odnehati od tožbe, dasi jo je nekdanji ljubimec za to prosil, je dobila nekoč pismo, v katerem ji je Poljak grozil, da je ne bode nihče drugi imel, če že neče postati njegova. Dekle je oddalo tudi to pismo sodišču v Koprivnici. Ko je Poljak to izvedel, je vzel revolver ter ustrelil svojo bivšo ljubico v glavo. Vsled tega je bil na vešala obsojen.
*	Kaj imamo prav za prav nemškega l vprašuje se neki berolinski časopis in odgovarja: Najlepša nemška drama je francoska, najlepša nemška opera je laška, najboljši nemški sir je holandski, najlepše nemške toplice so ruske, najboljše nemške žveplenke so švedske, najboljši nemški tobak je turški, najlepši nemški stroji so ameriški, najboljše nemške salame so poljske, najboljše nemško vino je španjsko, najlepše nemške podobe so francoske, najboljši nemški likerji so angleški, najboljša nemška kuhinja je češka, najboljše nemške slaščice so belgijske, najboljši nemški prašiči so ogerski in najboljši nemški rodoljubi so židovski. Ubogi Nemci! Slovenci imamo vsaj kranjske klobase in kislo zelje, pa morda še kaj dru-zega.
*	Veliko žejo morajo imeti ljudje v Berolinu, kajti dočim ima Dunaj le 3(100 gostilničarjev, imajo jih v Berolinu, ki ni dosti večji, samo nekaj nad I0.G00.
*	Visoka starost živali. — Najvišjo starost dosežeta slon 4-0O, kit 300 let. Skoro jednako starost doseže labod, Sploh ptice jako dolgo žive. Tako postanejo vrani, srake in orli 100 let stari. Tudi želva živi tako dolgo. Caplja živi do GO, gos in pelikan 50, kragulj 40 in škrjanec 30 let. Starost 24 do 25 let dosežejo: konj, vol, kunec, pav in kanarček. Vrabec živi lehko 23 let; medved, lev in golob pa 20; slavec 18, mačka, fazan, črnjevka, jerebica in kalin 15. Psi dosežejo le 14 let; kosi in taščice pa 12. Ovca, papiga in drozeg žive do 10 let, veverica 8 in morski prašički 7. Najmanjši ptiček v Evropi, t. j. kraljiček, živi pa le 3 leta.
„Dol. Nov."
*	Nemški cesar pri obedu. — Nekdo, ki je obedoval nekoč pri nemškem cesarju, pripoveduje o njem sledeče: Vsakokrat, kadar je cesar izpraznil kupico, morali smo tudi mi isto storiti. In to se ni zgodilo ravno redkokrat. Ko je cesar vstal od mize, vstali smo seve mi tudi, kar ni bilo baš lahko, ker nam je močno vino zlezlo v noge. Potem smo kadili smodke. katerih jedno sem pušil 11I2 ure, a cesar jo je pokadil v 26 minutah.
Narodno gospodarstvo.
Mazanje drevja z apnenim beležem
je jako dobro, ker ta ne ovira le rasti mahu, ampak tudi zatira škodljivo zalego. Redno vsako leto namazano drevje dobi gladko lubad in drevo raste vedno bolj zdravo. Drevje se namaže v jeseni, kadar odpada listje, in sicer le po deblu, pri starejših drevesih pa tudi po debelejših vejah.
Plesniv sod.— V plesniv sod nalijte do vrha beleža sveže ugašenega apna ter ga pustite v njem nekaj dnij. Ce je sod prevelik, da bi ga nalili do vrha, pa z beležem v njem tako ploskajte, da se notranja stran
soda popolnoma z njim prevleče. Čez nekaj dnij se sod skrbno izpere, da gre iz njega vsa nesnaga in apno, potem se v senci posuši, zažvepla in shrani v kleti. Pred porabo se mora sod seveda zopet dobro izprati.
Način travnik t njivo spremeniti.— Pašnik se najprvo očisti grmovja in kamenja, potem se pa' jeseni po možnosti globoko pre-orje in pusti neporavnan. Dobro je tudi že jeseni gnojiti. Prihodnjo pomlad se vnovič preorje, poravna in povleče, potem se pa obseje z rastlino, ki na novini dobro uspeva. Taka rastlina je pred vsem krompir. Krompir ne le da dobro uspeva na novini, ampak z njega okopavanjem in osipanjem se zemlja dobro rahlja in prezračuje, vsled česar postaja ugodnejša za druge, bolj izbirčne rastline. Na krompir je potem sejati oves, pod oves pa deteljo. Ce hočete pašnik izpremeniti v travnik, ravnajte ravno tako, le da drugo leto sejete pod oves primerne trave in de-teljne zmesi. Prvo jesen, ko je njiva obsojana z deteljo ali z zmesjo, jo pa pognojite s kajnitorn in s Tomasovo žlindro.
Umetni gnoj. — Drevo ,e rastlina kakor vsaka druga ter je isto tako hvaležno, če se mu postreže z redilnimi snovmi, kakor vsaka druga rasllina. Umetnih gnojil imamo jako veliko ter jih delimo v tri velike skupine: v dušičnate, kalijeve in fosforove. Dušičnata gnojila dado drevesu bujno rast ter delajo listje in les, kalijeva gnojila delajo trd les in pospešujejo rodnost, fosforova gnojila pa zlasti vplivajo na rodnost in dober razvitek plodov. Ce gnojite sadnemu drevju s Tomasovo žlindro (ta ima fosforovo kislino v sebi) in s kajnitorn (ki ima kalij v sebi), boste drevju zelo pomagali.
Kdaj naj se molze ? — Izkušnje so nas poučile, da je najumestneje molzli pred krmljenjem. Naše gospodinje imajo navado, da vržejo kravi med molžo nekoliko klaje, češ, da se raje pusti mlesti. To je samo razvada. Kdor krave na to ne navadi po prvem teletu, se da tudi brez krme molzli. Umna gospodinja molze vselej ob določenem času, t. j. vsak dan ob isti uri in ob isti minuti. Krave, ktere se ne molzejo ob določenem času, so nemirne in nepokojne, mleko pripravljajoči deli (organi) se pohabijo; zraven tega pa teče mleko samo iz vimena, kar je zelo škodljivo, ker povzroča vnetje. Gospodinje, ktere molzejo štirikrat na dan, naj se drže naslednjega reda: Ob štirih zjutraj, ob desetih dopoldne, ob Štirih popoldne in ob devetih zvečer; zraven pa ne zamudi niti četrt ure določenega časa. Kadar se molze samo dvakrat, tedaj se določi zjutraj in zvečer ista doba, na pr. zjutraj ob šestih in zvečer ob šestih, zjutraj ob sedmih in zvečer ob sedmih itd.
Tinska letina. — Ugodni dnevi so pospešili, da je letos grozdje lepo dozorelo, in se je tudi trgatev v Brdih v prav lepem vremenu vršila. Nada, katero smo gojili o letošnji trgatvi, da bode vinski pridelek, kar se kakovosti tiče, izredno dober, se je spolnila popolnoma, in producent, kojega muči spomin žalostne lanske trgatve, se raduje tem bolje nad krasnim letošnjim pridelkom. Zal, da ne bode trgatev po vseh naših krajih do cela povoljna. Omenil sem že v enem prešnjih poročil, da se je pojavila letos še zelo pozno v veliki množini grozdna plesnoba. Kjer se je pravočasno in izdatno žvepljalo, prišlo se je v okom tej bolezni. Reči pa se mora, da se to ni povsod v povoljni meri, ali vsaj ne pravočasno storilo, in dotični vinogradniki trpč zato sedaj. Kar se množine tiče, ni sicer letošnja trgatev tako bogata kakor preteklo leto, vsaj ne povsod, — v vipavski dolini, prouzročili so pomladanski močni vetrovi precejšno škodo. — Neprimerno boljša pa je kakovost pridelka, kar dokazuje najbolj primeroma visoka cena. V obče smelo re-' čemo, da je trgatev v Brdih prav dobra, in povsem povoljna. Ker se pa letos ne morejo izkazati vse vinske pokrajine s takimi pridelki, kakoršni so naši,—na Ogerskem je trgatev prav slaba — nudi se producentom krasna prilika, da dosežejo za letošnje blago dobro ceno, ter si s tem izbrišejo neugodni utis lanske slabe trgatve. Konočno bodi omenjeno, da zboljšajo lahko producenti svoja slaba lanska vina — koja niso prodali iz katere-
gakoli vzroka — s tem, da jih puste še enkrat p rev če ti na svežih tropinah. Razume se, da velja to le za črna in trpka vipavska vina.	Dr. P.
Poslano.*)
Z ozirom na poslanico g. Jos. Pahorja v zadnjem „Primorcu* izjavljam, da se je njegova narodna (?!) stranka res družila z Lahi pri zadnjih obč. volitvah. Svojo narodnost kaže g. Pahor tudi s tem, da nima še narodnih žveplenk — najbrž, ker so predrage.
Tudi jaz se poslužujem, kar se tiče trgovine, pri g. Resberg-u, karmi je potrdil sam z lastnoročnim podpisom v pismu dne 18. oktobra 1897. Kdor ne veruje, mu stoji pismo na ogled pri meni.
V Renčah, dne 23. oktobra 1897.
Ilajmuml Žnidarčič župan.
*) Za sestavke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. ur.
Loterijske številke.
	16.	oktobra:					
Dunaj . . .				40	37	28	29
Gradec . .	23.	oktobra:		43	69	65	18
Trst . . . .				50	9	12	47
Line . . . .					17	74	27
Dunajska borza
25. oktobra 1897.
Skupni državni dolg v notah . .	102 gld. 10 kr. *	
Skupni državni dolg v srebru . . .	102	„	25 t*
Avstrijska zlata renta		123	n 25	„
Avstrijska kronska renta 4% . .	lot	„ 50	»
Ogerska zlata renta 4 %		. 121	„	75	„
Ogerska kronska renta 4% . . . .	. 99	„	70	„
Avstro-ogerske bančne delnice . .	. 948	71	tl
Kreditne delnice		. 351	„ 75	„
London vista		. 119	„	65	„
Nemški drž. bankovci za 100 mark	. 58	„ 80 „
20 mark . . . 			. 1 1	„	74	„
20 frankov		9	, 52 l/s,
Italijanske lire		45	. 12‘/. •
t. kr. cekini		5	„ 66 ,
Tržne eene.
za 100 kilov
Kava : Santos.............. . gld. 110-— do 100—
Sandomingo.............. 150 — „	—"
Java.................... U5-- „ 164—
Portorico . . . . . . . „	145-—	„	——
Moka....................„	I80-—	„	—‘—
Sladkor........................ 36''/a	„	37'Vs
Špeh........................... 52-	„	56
Petrolij v	sodu ....... „	18 s/4	„	—'—
v. zaboju.............. 6'— „ ■—'—
Maslo surovo..................„	75-—	„	— '
kuhano..................„	85'—	„	""
Moka: Ogerska.
št. 0 gld. 20-20, št. 1 gld. 20'—, št. 2 gld. 19'™.
„ 3 „ 19-20, „ 4 „	18-90, „ 5 „ (SCO,
•št. 6 gld. 17-70.
Otrobi	debele....................gld.	4-60	do	5'20
drobne.......................„	4-30	„	4 »''
Turšiča navadna...................... 5.30 „	t>'30
O,e.................................;	8.80	.	7.8°
100 do 300 gld. mesedoo
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž.paj
pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in n
nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvjg reicher, Vlil Deutsche gasse 8 Budanest. 78, m _
D r.
Zdravnik
M. Keršovani
ordinuje v lastni hiši
2.
¥
I
5«i	v ulici iiarzcllinl it. št. 2. ~ •01 F
P. n.
Vsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, a imam zalogo
ravega ljubljanskega kislega zelja,
utero prodajam v zabojih od 2o, 50 iu j. po zmerni ceni.	j
Zelje priporočam kolikor zasebnim inam toliko tudi gg. gostilničarjem m l
ajalničarjem.	.	, nj
Za obila naročila se priporoča uciai
I v a n It c j ib .,. 7
Gostilna „pri golobu* v vojaški ulic su	v Gorici.