The Oldest and Most Po-pular Slovene Newspaper, in United States of America SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 169 CHICAGO, ILL., PETEK, 1. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 1, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Strahotna lakota v Rusiji - Polovica držav za preklic POTNIKI IZ RUSIJE VEDO POVEDATI O PRETRESLJIVIH PRIZORIH. — SESTRADANO PRE BIVALSTVO SE MED SEBOJ UBIJA IN ŽRE. _ CELO MRLIČE ODKOPAVAJO IN JIH PORABLJAJO ZA HRANO. Pariz, Francija. — V Rusiji, ki je v pretežni večini poljedelska dežela in v kateri se lahko pridela toliko žita, da bi se mogla z njim prehraniti cela Evropa, vlada točasno taka lakota, da si je sploh ne more nihče predstavljati, kdor ni razmer na lastne oči videl. Tako zatrjujejo vsi potniki, ki so se zadnje čase vrnili z obiska iz Rusije. Sila je tamkaj takšna, da se na mnogih krajih pojavlja ljudožrstvo in se celo večkrat pripeti, da izkopljejo mrliča iz groba in ga povžijejo. Neki ameriški zakonski par je ravnokar prispel iz svoje rojstne domovine v Ukrajini, katero je obiskal za kratko dobo. Kar vesta povedati o razmerah v Rusiji, je skoraj neverjetno. Njih imena časopisje ne omenja, ker se bojita, da bi sovjetske oblasti ne izvajale ma WASHINGTON 24. DRŽAVA V suhaški državi Washington se prebivalstvo izrazilo, da želi kontec prohibicije. Seattle, Wash. — Tukajšnja skrajno zapadna država se je v torek pridružila dolgi vrsti ostalih držav, ki so doslej obsodile prohibicijo in glasovale za preklic 18. amendmenta. Država Washington je 21. država, ki je glasovala za preklic. S tem se je polovica ameriških držav izrazila za preklic, oziroma dve tretjini zahtevanega števila držav se je pridobilo. Da bo preklic ratificiran, je potrebno, da za to glasuje 36 držav. Manjka to-' rej samo še 12 držav in z goto- sčevalnega pritiska na njih so-i rodnike v njih rojstnem kraju. ;y0st'10 se upa' da bo Pr°hlblC1" Po dolgih letih življenja v,-la PokoPana decembra. Ameriki sta omenjena ' zakonca I Sl,hači v tukajšnji državi so obiskala svojo rojstno vas. Cud-.napovedovali, da bo Washing-no se jima je zdelo, ko sta vide-,ton Prva država, ki bo napra-la, da skoraj vse prebivalstvo,vila vrzel v zma^ ™krih. Niti trpi na neki nenavadni bolezni; po vsem telesu so imeli gnojne. mokri sami niso bili preveč sigurni, kajti znana je ta drža- bule, otekline in odprte rane.,najbvolj za^izeno Nihče pa jima ni hotel razložiti, | suhaskih. In državna zakono- od kod ta bolezen; celo njih naj-,daia tudl doloclla tak slstem ožji sorodniki so neradi govorili za kovanje, da je bil v veli-z njima o tem, kakor tudi o si-,ko P°moč sufcaškim okrajem tuaciji sploh. Končno pa staiK1Jub temu se je pokazalo, da Spored blagoslovitve LURŠKE GROTE V LEMONTU V NEDELJO, 3. SEPTEMBRA. 1. Ob pol desetih (novi čas pol enajstih) zbiranje romarjev pred samostansko cerkvijo. 2. Ob 9:45 (novi čas 10:45) odhod na grič k blagoslovitvi s procesijo. 3. Nekatera oznanila pri groti. 4. Blagoslovitev grote. Obred opravi P. Hugo Br en, O.F.M. 5. Slovesna sv. maša. Mašuje novomašnik P. Vianej Trinko, O.F.M. Poje pevski zbor "Adrija". 6. Med sv. mašo pridiga P. Bernard Ambrožič, O.F.M. 7. Po sv. maši ljudsko petje: Oznanil je angel j. 8. Prosta zabava na drugem griču. 9. Ob 6. uri (novi čas ob 7. uri) zvečer pridiga pri groti. Govori P. Hugo Bren, O.F.M. 10. Rimska procesija s svečkami okoli jezera. Pete litanije z odpevanjem lurške himne. 11. Oznanil je angelj. Zahvalna pesem. Procesija se zopet razvrsti po griču navzdol k blagoslovu v cerkev. 12. Blagoslov v cerkvi. 13. Razhod. OPOMBE:— Kdor ne more k nam za ves dan, naj pride ali samo dopoldne k blagoslovitvi ali pa samo zvečer na pt očesi jo. Vse udeležence prijazno opozarjamo, rtaj pazijo na oznanila glede reda, ki se bodo sproti dajala. Reditelje naj vsak natančno uboga. Tiste dni bo več gostov od daJeč v C hicagi in drugod blizu okoli, ko bodo prišli na svetovno razstavo. Znanci jih opozorite na Lemont, da ne bi odšli domov, preden ga vidijo. Pokažite jim pot ali jih sami apronaljajie k item. te Jugoslav!!** DVAJSETLETNO DEKLE NAPADENO NA SAMOTNEM KLANCU PRI JESENICAH. — S ŠTAJERSKEGA POROČAJO, DA NE BO VINA, BO PA VELIKO KROMPIRJA. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN NEZGODE. Krvava drama na Hrušici pri ster, star 34 let. — Pri Dubrov-Jesenicah (niku v Dalmaciji je umrl Fran Jesenice, koncem julija. —;Pavlin, evidenčni nadoficijal v pokoju, iz Mačkovca pri No- Dvajsetletna Angela Kobentar, po domače Rogarjeva, iz Hru-šice, hči uglednega posestnika, je pridno vsaki večer pre 1 ljubljanskimi slovesnostmi hodila na pevske vaje na Jesenice. Ker je pot precej dolga, se je vozila na kolesu. Za vse to je vedeli 241etni brezposelni Čr- nologar, sin železniškega u- iskreno čestitala in ki je njala njegovih zaslug, ki si jih vem mestu, star 81 let. -o- Jubilej V Št. Petru pri Novem mestu je tamošnji župnik duh. svetnik Fran Vovko pred kratkim praznoval SOletnico maš-ništva. Cela župnija mu je se spomi- službenca na Jesenicah, Angelo na vseh njenih zasledoval. Tudi usodni potih Ije pridobil med njimi v 20 le-večer :th tamošnjega službovanja. ijo je počakal na klancu Kopav-Iniku in ko je privozila do njega, jo je prisilil, da je stopila s kolesa. Pričel jo V misijone je odšel Koncem julija je odšel zopet je daviti in 'nazaj v misijone misijonar Jo-metati po cesti, da se je še dru- jžef Kerec, ki je bil v domovini 'gi in tretji dan poznalo, kakojll mesecev. Odšel je najprej v sta se borila. Najbrže bi jo bil iTurin, odkoder je šel 12. avgir- na cesti zadavil ali pa ustrelil, da ni ravno prišel po klancu tovarniški uslužbenec Fležar. Ko ga je zločinec zagledal, je zbežal in se skril v gozdu. Fležar sta na ladjo in se peljal v Hongkong na Kitajsko. -o- Ogenj V nedeljo, 6. avg., je zgorel OBŠIRNA JAVNA DELA Vladna dela za oseb v načrtu. okrog 50,000 KRIŽEM SVETA Washington, D. C. — Havana, Kuba. — Predsednik Cespedes je sprejel v avdijenci zastopnike Judov, ki so bili zatirani pod prejšnjim režimom, in jim obljubil, da Fede- bodo uživali pod novo vlado vendar dognala, da ni to nič dru- želi U^stvo s prohibicijo obra-,ralna administracija za javna gega kakor posledica strašnega žunati- | dela Je v torek odobrila načrt, stradanja, kateremu je prebival- -0--P° katerem se bo moglo zapo- stvo izpostavljeno. Neki vaščan STREL RAZGNAL MNOŽICO,8^ 5.0,000 oseb ra ki bo nemški naziji upajo na to da jima je dejal: "Vsi umiramo od| Chicago, 111. - Na igrišču ob «*} vladojkrog 60 m^ izgublje- lakote; od pomladi naprej jih, St. Louis ave., blizu 19. ceste vso protekcijo in bo Kuba prava obljubljena dežela za nje. .— Berlin, Nemčija. — Da dolarjev. Med javnimi deli, ki i no ozemlje na zapadu, se je po- je umrlo v naši vasi od glada I so v torek popoldne igrali fantje 80 vzeta v načrt- je regulacija okrog 150; skupno šteje vas 8001 baseball. Kakor pravijo, je bila Mississippi^reke^ poprava sta-prebivalcev. Med, svetovno vojno smo izgubili samo osem ljudi." skrajno napeta igra. Koncem.^^ m graditev novih mornan-devetega dela sta si stali obe,sklh Postojank poprava kipa Ko sta Amerikanca izrazila skupini v razmerju 19-19 in svobode m podobno, svoje začudenje, da oblasti to j pričel se je deseti del. Številne okrog Mississippi reke dopuste, jirna vaščan pojasni, množice ljudstva so z zanimanjem opazovale igro. Ljudstva da ravno oblasti še pospešujejo to, kajti očividno žele, da l.jud-' je bilo toliko, da je zavzelo celo stvo gladu pogine. Žetev je bila namreč obilna, a oblasti so pridelke pobrali in jih postavili Pod oboroženo stražo. • Kdor se cesto in popolnoma zavrlo ves promet po njej. Tedaj se pripelje velik avto; na vse načine poskuša, da bi se preril skozi gne- Za dela se bo porabilo največ, namreč 36 milijonov dolarjev. -o-' drzne, da si prilasti kak koruzen |čo, toda nihče se ne zmeni, da bi storž brez dovoljenja, je ustre- se umaknil; vsi so samo v igro Ijen ali pa vtaknjen v ječo, kjer ga puste umreti od gladu. Ko sta obiskovalca odprla zaboje z živeži, ki sta jih prinesla s seboj iz Moskve, so ljudje naravnost padli po njih in grabili in požirali kose živeža s tako Jhto, da jim je ženska skušala ubraniti nadaljnje uživanje, da bi jim ne škodilo. Pri tem so se kakor živali tepli med seboj za večje kose. Dva od njih sta v resnici še isto noč umrla, ker njih želodec ni bil več navajen na toliko hrane. Ko sta zvečer obiskala prija-so ju ti svarili, naj ne za Pustita hiše, kajti v nevarnosti sta, da ju sestradano ljudstvo kJe ne ubije, ne iz roparskih namenov, marveč, da ju speče in se zaverovani. V tem položaju šine| nekemu, ki se je vozil v avtomo-i bilu ideja v glavo. Potegne sa-, mokres in ustreli štirikrat v zrak. Naravnost čudodelno moč so imeli ti streli: Množice so se razgubile na vse strani, za njimi so jo ubrali tudi igralci, ne dai bi dokončali igro. Tekom ene minute je bila cesta prazna in avto je neoviran odpeljal po njej. -o- AEROPLAN SE ZALETEL V GORO Amarillo, Tex. — Viharji in nalivi, ki so povzočili železniško nesrečo pri Tucumcari, N. M., o kateri je bilo poročano včeraj, so zahtevali še drugo večjo žrtev. Pilot nekega potniškega ae- ODLOČEN HENRY Chicago, 111. — 42 letni Henry Mann je prišel v torek v zgodnjih jutranjih urah na svoj dom, ki leži v drugem nadstropju hiše na 5329 So. Hono- kazalo pri nekem zborovanju v Niederwaldu, ko je neki govornik povdarjal, da mora Nemčiji pripadati vse ozemlje, kjer se govori nemški jezik. — London, Anglija. — H. Bell, ki je bil svoječasno gover-ner v Ugandi, trdi, da fašistični pozdrav nima svojega izvora pri starih Rimljanih, marveč pri opicah. Imel je namreč nekega šimpanza, ki je vedno na način, kot pozdravljajo fašisti, dvignil roko, kadar se mu je približal. KUBI GROZI NEMIR Revclucijonarji zahtevajo sprejem nove ustave. -O- Havana, Kuba. — Prevratni duh na Kubi se še ni polegel in nova vlada mora biti skrajno previdna, da znova ne razburi prebivalstva. — Organizacija j in pa ga. Janova, ki je tudi pri- posestniku Jakobu Janu, po šla po klancu, sta Angeli po-'domače Maroltu, v Podhonu in ji izmila ves raz- 'pri Bledu velik kozolec, napol- Zgorelo je tudi magala opraskan obraz ter jo spremlja-.njen z žitom, la proti domu. Ko so prišli do veliko sena. prve hiše na Hrušici, se je napadalec naenkrat zopet pojavil, stopil k Angeli, kakor bi ji hotel kaj povedati. Ona se ga je pa prestrašila in v smrtnem strahu z zadnjimi močmi zbežala proti prvi hiši. Tedaj je Nesreča Hči tkalnega mojstra, 161et-na Marta Zilka iz Gašteja pri Kranju, se je zastrupila s tem, ker je vzela preveč spalnega praška. — V Klečah pri Ljub-pa že počil strel, ki je Angelo ijani je padel po stopnicah 54- ABC, ki je bila glavni činitelj i zadel v glavo, da je takoj o- letni Jurij Sitar. Oba sta mo- pri borbi proti Machadu, za- mahnila in kmalu nato izdih- rala hteva od nove vlade, da nemu- jnila. Zločinec je nastavil samo-doma proglasi splošno ljudsko.kres še nase, pa se ni hotel bolnici iskati pomoči. -o Nevaren padec glasovanje glede nove ustave, sprožiti, nakar je zbežal in se Frančiška Trdina, delavka in sicer se mora to zgoditi pred skril v gozdu. tobačne tovarne iz Rožne doli-splošnimi volitvami, ki se vrše 1 -o—— ne pri Ljubljani, je na doma- v februarju. Revohrcijonarji: zahtevajo, da se mora stara u-j Kaj obeta letina? čem vrtu tako nesrečno padla, V štajerskih vinskih goricah da so nezavestno pobrali in jo stava iz leta 1901 odpraviti. .— zlasti v Halozah, je bila tr- _o__j ta letos zelo napadena od pe- ronospore in oidija. Ponajveč radi tega, ker vinogradnik ni- MORILEC POLICISTA OBSO JEN NA SMRT spravili v ljubljansko bolnico. Mati in hči skupno v smrt Pri Brodu ob Savi so ribiči potegnili iz vode trupli ženske Chicago, 111. — Scheck bo moral ima denarnih sredstev, da bi si 20 letni John nabavil galico in druga sred- in mlajše deklice. Komisija je plačati svoj stva proti tem škodljivcem. — dognala, da sta to Marija Ri- , zločin na električnem stolu. Ta-.Grozdje tudi ni enakomerno detova in njena 81etna hčerka ■ ko je odredila porota pretekli | razvito in v rasti je za več ka- iz Garčina. — Marija je šla iz re st. Po nekaj kozarcih, ki jih' RAZŠIRJANJE, SPALNE BO- torek, ki je potrebovala saniO|kor pol meseca zaostalo za .Garčina v Brod in je na samot-je prej povžil, je dobil korajžo, LEZNI I minut, da se je zedinila gle-, lanskim. Ce vse srečno dozori, nem kraju skočila v Savo. Se pa tudi nove ideje. Tako je mo-| gt Loujs> Mo. _ Kljub vne-'de smrtne kazni za tega zločin-,kakor sedaj kaže, bo pridelek poprej pa je povezala hčerko da se mora'temu raziskovanju od strani ca- Scheck je 24. julija umoril,najmanj za polovico manjši od nase z vrvjo. Kot vzrok nava-' zdravstvenih oblasti, se do zdaj Policista Sevicka, in sicer v sod-; lanskega in poleg tega tudi jajo dolgo bolezen. navžije njih mesa. Pogosti da so roplana je v tem neurju izgubil taki slučaji ljudožrstva. Pripe-' V0 se je že, da je mati sama u-ua in skuhala svoje otroke. Da, celo mrliče večkrat isti večer, ko r-„ ......... 0 Pokopali, odkopljejo in jedo.'mi tudi pilot sam. žu padlo v glavo, preseliti doli v prvo nadstropje, in to idejo je hotel tudi takoj izvesti. Niso pa se z njim strinjali stanovalci v prvem nadstropju, da bi se ponoči izseliti na cesto njemu na ljubo. Prišlo je do prerekanja, med katerim je Henry tudi sprožil revolver. Na sodni j i so nato podjetnega Henrya ohladili z globo $100 in obljubiti je moral, da bo v naprej priden. -o- se m mogel ugotoviti vzrok nijskem poslopju. Bil je namreč(slabše kakovosti. Tudi sadno Slovenska cerkvena razstava Letošnjo jesen nameravajo SLOVENCI SOLIDARNI STAVKI PRI spalne bolezni, ki že več tednov že prej zaprt zaradi nekega dru- drevje kaže slabo. Vzrok je razsaja v tukajšnjem mestu. DoWa umora. Revolver mu je vti-jspomladno deževje in pa, ker zadnjega torka je zahtevala 44 hotapila v zapor njegova mati, radi revščine ni bilo mogoče > Ljubljani prirediti prav lepo smrtnih žrtev. Še veliko višje kakor se ugotavlja. j škropiti. Jabolk je veliko m zanimivo cerkveno razstavo, manj in so tudi slabše. Hruške .ki naj instrirktivno pokaže e-! in marelice kažejo nekoliko stetsko sliko slovenskih cer-boljše. — Poljski pridelki so kva in svetišč. l NOV ZAKON PROTI GANG-: orientacijo in se zaletel s svojim letalom v pogorje Mesa v bližini Quay, N. M. Pet oseb je bilo pri nesreči ubitih, med nji- število oseb pa leži bolnih na njej. A tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o resnem razširjanju te bolezni. Tako je v mestu New York umrlo na njej 27 oseb. V Valparaiso, Ind., se je tudi pojavil že en slučaj obolenja; enako v Rochester, Minn., in dalje v Lynn, Mass. Pred kratkim se je domnevalo, da povzroča to bolezen neka afriška i . ¥, _ . ,. muha, imenovana tse-tse, a so to istr°Jne f1^ Z 18tim zako™ domnevo kot neverjetno opustili. ^ prejel državni pravnik tudi STERJEM I se precej dobro uspeli, zlasti Albany, N. Y. — Governer krompir, katerega je letos iz-Lehman je v torek podpisal nov,redno veliko, zato pa nima sko- Chicago, 111. — Kakor se nam poroča, je slovensko delavstvo, zaposleno v slamnikarski in klo- bučarski industriji, stoprocent- _ no na stavki, ki točasno vladaj med omenjenim delavstvom. Ba-jbil med stavkokazi. Pač časten je ni niti enega Slovenca, ki bi'rekord za naš narod! Pod voz je prišel Posestnikov sin Avguštin zakon, ki bo v znatno pomoč ob- 'ro nobene cene, po 30 par ki-jMugelj iz Jablan pri Mirni pe-lastem pri preganjanju zločincev. Zakon namreč proglaša za eno glavnih zločinskih dejanj, imeti v posesti ali prodajati veliko oblast raketirjev. la (niti lc za več kakor dva ;či je vozil z njive žito. Ker je funta). jbil voz preveč na eno stran naložen, ga je fant podpiral. Na Smrtna kosa V Sromljah je umrla Frančiška Mavsar, sestra inž. Strgar-pri zasledovanju ja in tašča Mirka Božiča, gl. ravnatelja banovine. nekem mestu pa zaradi prevelikega nagiba voza ni mogel u-držati in se je prevrnil ter fanta pod seboj pokopal. Hudo po-Ilranilnice dravske Iškodovanega so izvlekli izpod — V Sostrem pri 'voza in ga prepeljali k usmilje- >IRITE"AMER. SLOVENCA"I1 Ljubljani je umrl Jožef Magi-jnim bratom v Kandijo. Strta B AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. septembra 1933 AMERIKANSKI SUOVENEC Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: ....$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto ------------------- Za pol leta------- Za četrt leta________________ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta____________1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________ For half a year_________ ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three months -------------- Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year--3.00 For three months________1.75 ga odvisi v veliki meri pomirjen je v državi sami. Ce se kanclerju Dollfusau na podlagi podunavske gospodarske zveze posreči, da poživi avstrijsko industrijo in to ne na račun avstrijskega kmetijstva, je ravno on doprinesel bistveni kamen h konsolidaciji razmer v srednji Evropi. Nas koroške Slovence poleg gospodarskega ozdravljenja zanima politično zbližanje posameznih srednje-evropskih držav, na tej podlagi ublaženja narodnega sovraštva in pravična rešitev manjšinsko-narodnih vprašanj. Uf ____^^.r^&TPi- ■jsafoiv' Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Srednja Evropa Eden najvažnejših problemov povojne Evrope je bil in je Podunavje. Avstro-ogrska monarhija sicer v nacionalnem ozi-ru ni nudila potrebnih življenjskih predpogojev posameznim narodnim enotam, a v gospodarskem oziru je bila mogočna država, v kateri je bilo razmerje med agrarnim jugovzhodom in industrijskim severozahodom v veliki meri izravnovešeno. Deli Evrope, ki so si v gospodarskem oziru odgovarjali in bili drug na drugega navezani, so postali naenkrat samostojne gospodarske enote v naaledstvenih državah. Na eni, strani v Češkoslovaški in Avstriji preveč industrijskih izdelkov, na drugi strani v Madžarski, Itumuniji, Jugoslaviji in Poljski preveč poljskih in živinorejskih proizvodov. Kriza za tu in tam je bila nujna posledica. Zgodaj so posamezni politiki uvideli posledice razbite gospodarske enote v srednji Evropi in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je bil eden prvih, ki je iskal izhoda iz te zagate. Nastala je Mala antanta: Jugoslavija, Češkoslovaška, Uumunija; prvotno iz zgolj političnih motivov vsaj na zunaj, vendar se cd vsega početka že kažejo gospodarski problemi. Pri teh gospodarskih vprašanjih je dr. Beneš v lastni državi zadel na hud odpor čeških agrarcev, ki so se bali poplavljenja Češkoslovaške z agrarnimi proizvodi Jugoslavije in Rumunije Pričela so se zakulisna pogajanja za priključitev Avstrije in eventuelno Madžarske k Mali antanti, da bi se tako ustvarila možnost podunavske kdrifederacije. Stvar se je izjalovila na odporu Nemčije in Italije. Dr. Benešovo vlogo je prevzela Francija in iz Pariza so od časa do časa prihajali novi načrti ureditve sedanje Evrope. Odpor tedanje Nemčije, ki je zunanjepolitično igrala vsekakor večjo vlogo nego današnja izolira na Hitlerjeva država, in Italije je postajal vedno večji, ker sta so obe državi bali prevelikega francoskega vpliva v osrčju Evrope. Kar je bilo skoroda 15 let nemogoče, to je omogočila današnja Nemčija, namreč dalekosežen sporazum na gospodarskem in političnem polju med Francijo in Italijo. To je pač najboljši dokaz, da italijansko-nemško prijateljstvo ni posebno ftloboko zasidrano. Nadalje je današnje razmerje "med Avstrijo in Nemčijo v veliki meri pospešilo stare načrte ureditve gospodarskih vprašanj ob Dunavu. Avstrijsko prebivalstvo brez pretiravanja do 80 odstotkov odklanja priključitev k današnji Nemčiji in Hitler sam se je v najnovejši pogodbi med Francijo, Italijo, Anglijo in Nemčijo za 10 let odpovedal priključitvi Avstrije k Nemčiji. Stari načrti, v nekoliko prenovljeni obliki, so zopet na površju, gospodarsko zbližanje podunavskih držav. Medtem, ko je stari načrt predvideval Malo antanto kot osrčje te velike gospodarske zveze, se danes kaže, da Avstrija pri teh vprašanjih ne bo igrala podrejene vloge. Po svoji zemljepisni legi tvori Avstrija z Dunajem itak osrčje Evrope in Podunavja in tako ravno njej pripada na tem polju izredno važna naloga. Grupacija podunavskih držav se pričenja okoli Avstrije in Madžarske, Seve pri vsem tem ne smemo prezreti, da ta grupacija prinaša nemštvu v srednji Evropi in naaledstvenih državah precejšnje ojačenje. Nad 12 milijonov Nemcev bo v gospodarskem kakor v političnem oziru v novi gospodarski zvezi igralo pomembno vlogo. Pri teh zunanjepolitičnih problemih ima avstrijski kancler rešiti večjo nalogo, nego so notranjepolitična vprašanja, od te- SLOV. ROMANJE NA SVETO GORO, HOLY HILL, WIS. Sheboygan, Wis. Na Labor Day priredijo Slovenci iz države Wisconsin romanje na Sv. Goro pri Milwaukee. Vabljeni so vsi iz Sheboy-gana, Milwaukee, West Allisa in drugih bližnjih krajev. V naši krvi je že, da Slovenci moramo romati včasih. Potrebni smo tega še posebno v Ameri- ki. Božja pota, svetišča Mari-! stanju, da lizo lahko naženes jina, tvorijo tesno vez med na-'kolikor ji njene moči dopušča- mi. Leta in leta se morda prijatelji ne vidijo; pri Mariji imajo priložnost se zopet pogovoriti in obuditi spomine iz mladosti. Pri Mariji si lahko o-lajšajo težka srca in naberejo poguma za nadaljne križe življenja. Slovenska sv. maša bo na Sv. Gori ob desetih. Upamo, da bomo imeli med nami tudi Rev. Francis Missia, Slovenca, profesorja gregorijanskega petja v St. Paul, Minn. Med službe božjo bo pel cerkveni pevski zbor iz Sheboygana. Ako kateri želi opraviti na Sveti Gori sv. spoved, bo imel lepo priložnost. Torej Slovenci ne pozabite, da vaši prijatelji žele sestanka z vami na Holy Hill — na delavski dan. Rev. J. Cherne. --o- SPOMINI Z ENOTEDENSKIH družbi tako hitro mine, poseb-i no še, kadar iz naših grl odmeva lepa slovenska pesem, katerih smo omenjeni večer lepo [število prepeli. Mr. Frank Jenko je izvrsten pevec, zato je bil ta večer voditelj petja. E-nako tudi Mrs. Urankar, katera je s svojim čvrstim glasom dobro pomagala, ostali smo pa pritiskali z basi, da se je pesem razlegala daleč okrog. Meni je najbolj dopadla tista: Van-drovček, oj vandrovček moj.... Predno smo se ta večer razšli, smo se še domenili, da se drugo jutro odpeljemo na 32 milj oddaljeno bojijo pot, na Sveto goro — Holy Iiill. Drugo jutro se že ob osmi uri pripelje Mr. Laknar z družino in enako tudi Mrs. Rose in Jennie Jenko pred Urankar je-jvo hišo, kjer smo prenočevali 'jaz in moja družina. Z Mr. U-jrankarjem napreževa vsak svo-še prijatelje in znance. To je jo lizo in se skupno odpeljemo bila ena najlepših voženj za na prej omenjeno božjo pot, na Iloly Hill. Po eno uro dolgi vožnji se nam prikaže visok hrib, na vrhu pa znamenita cerkev z dvema zvonikoma. — Naše lize pustimo pod hribom, sami se pa odpravimo po strmi poti na vrh, kamor smo prišli precej upehani vsled naporne hoje. — Izpred cerkve se nam ogledamo ko pridemo še en dan na razstavo, toda delali smo račun brez krčmarja. Po dobrem nočnem počitku smo se drugo jutro, 9. avgusta, v spremstvu' Laknarjeve družine odpeljali proti Milwaukee, Wis., da tudi tam obiščemo na- časa naših počitnic, kajti cesta je zelo široka in v izvrstnem jo. Bilo je ravno poldne, ko smo prispeli k Jenkovi družini na Greenfield ave, kjer so nam takoj postregli z dobrim kosilom. Po kratkem oddihu smo se od tam peljali na So. 38th !je nudil krasen razgled na oko poslovodja, Mr. Zakrajšek. Tiskarna je moderno urejena, tako da lahko sprejema in izgotovi vsakovrstne tiskovine lično in po zmernih cenah. — Ker je tiskovna družba Edinost katoliško podjetje in obenem last mnogo društev, je radi tega naravnost dolžnost teh društev, da podpirajo svoje podjetje s tem, da naročajo tam svoje potrebne tiskovine in o-glašajo v Amer. Slovencu. Ko se iz tiskarne povrnemo nazaj v uredniške prostore, nam Mr. Jerich predstavi Rev. Father Smoleta, ki je ravno prišel iz stare domovine, kjer je bil na obisku. Povedal nam je veliko zanimivosti in tudi žalostnih slučajev, katere je sam doživel v domovini, pod sedanjim režimom. Njegove doživljaje smo z zanimanjem brali v Amer. Slovencu. — Ta dan smo obiskali še sledeče družine: Bla-žun, Tuišok, Černovič, Boštič, Vidmar in Križanič. Zvečer istega dne se nas je zbrala več- 10. uri dopoldne se začne parada vseh društev in faranov od cerkvenih prostorov na Geneva Ave., na Trampušove prostore na Nine Mile in Rousel. Tam se začne slavnost s slovesno sv. mašo na prostem. Za tem bo prigrizek in pijača, potem nastopijo razni govorniki, zlasti ti, ki jim je sedanja framason-ska politika v Jugoslaviji več ali manj znana. Sestavili bomo resolucijo, ki jo pošljemo na poslaništvo, ali pa naravnost na vlado z dolgim imenom. — Pokažimo Slovenci, da ne spimo, temveč da hočemo osvoboditi naše brate in sestre v stari domovini, ki si sami ne morejo pomagati, so jim namreč zvezane roke in usta zamašena. Vsem faranom poznani rojak Mike Meyas se priporoča vsem Slovencem, ker je začel voziti taxi iz Detroita na Calumet. On stanuje na 19608 S. Aubin, telefon Townsend 6-1445. Telefon na Calumetu je 336. Še eno bom zapisal za name-ja družba pri Mr. in Mrs. Ul-'ček. Prigodila se mi je, ko sem čar, So. 58th Ave, kjer so namikolektal naročnino za Amer. Street k družini Luke Urankar, ki je bil moj sošolec in že izza mladih let tudi moj prijatelj. Zelo sem bil iznenaden, ko sem ga videl pred seboj čilega in zdravega, kajti, ko sem ga pred tremi leti obiskal v bolnici, sem nad njegovim zdravjem popolnoma obupal. — Ker je bila moja liza od dolge vožnje že precej utrujena, je Mr. Urankar napregel svoj avto in nas peljal v prijazno naselbino West Allis, kjer smo najprej o-biskali ondotnega župnika Rev. Potočnika; moja soproga ga je lico. Cerkev je ravnokar dovršena in je ena najlepših, kar sem jih kedaj videl. Upravljajo in lastujejo jo menihi, tako-zvani trapisti, ki imajo precej obširen samostan na zapadno stran hriba. — Pred Marijinim oltarjem smo nekoliko pomolili in se priporočili v varstvo nebe-beške Gospe, nakar smo se zopet podali doli. Ko pridemo pod hrib, nas Mr. Urankar povabi v senco košatih dreves, kjer odpre svojo restavracijo, katero je pripeljal s seboj. Ko se pokrepčamo z okusnim pri- POČITNIC Cleveland-Collinwood, O. (Konec.) V torek 8. avgusta smo se.že'obiskali nekdanji šentjurski fa-zarana podali na svetovno raz- rani. Izvrstno nam je Father želela videti,da poravnata neki grizkom in si ugasimo žejo s star račun,še iz starega kraja, ko jo je Father Potočnik obtožil pred njeno materjo. — Kakor sem opazil, je bil Father Potočnik zelo vesel, ko so ga stavo, katero smo nameravali ogledati vso v enem dnevu. Takoj pa, ko smo prišli na razstavni prostor, smo že bili drugačnega mnenja, kajti pred seboj smo imeli velikanski prostor, na njem pa čudno velike stavbe, v katerih se zares vidi prave zanimivosti. V teh stavbah, kakor tudi med njimi, se pa preriva masa ljudi, ki prihajajo od vseh strani. — Ne bom tukaj popisoval, kaj vse se vidi, ker bi vzelo preveč prostora, rečem samo toliko, da komu razmere; dopuščajo, je vredno iti pogledat (svarim pa one, ki imajo kurja očesa na nogah, mij ti raje ostanejo doma). Ob 7. uri zvečer smo bili že tako zmučeni, da si nismo upali naprej, razstava pa se je pred nami čedalje bolj odpirala in ji nismo prišli do konca. Ker nam je preostajalo še štiri dni od naših počitnic, smo tipali, da si ostale zanimivosti postregel z nečem, ki je gotovo zrastlo v Kaliforniji, v sod pa stisnjeno pod župniščem na West Allis. Ogledali smo si cerkev, ki je zelo lična in bi naj bila v ponos faranom. Rev. Father Potočnik je zelo izvrsten vrtnar. Nikoli še nisem videl tako lepih in raznovrstnih cvetlic, kakor sem jih videl pred župniščem na West Allis.— Na West Allis smo obiskali še sledeče družine: Kopač, Windish-man in Frančič. Povsod smo bili sprejeti s klici: "Halo Cle-velandčanje!" Povsod smo bili tudi jako dobro postreženi. Kaj hitro nam je minil popoldan, zvečer smo pa morali biti zopet nazaj v Milwaukee, tako nam je pred odhodom za-bičevala Mrs. Urankar. — Zve- hladnam ječmenovcem, zasede-rao naš'e liže in se odpravimo nazaj proti Milwaukee, kjer smo se ustavili približno še eno uro. Po enournem počitku sme z Laknarjevo družino zopet zasedli svoje lize ter se odpeljali nazaj proti Chicagi. Med potjo smo se za kratek čas ustavil) na ameriški Vrhniki —Wauke-gan, kjer smo obiskali družino Keber. — Najraje bi bili ostali v Waukeganu vsaj za par dni, ker naselbina in rojaki so se mi zelo priljubili še izza časa konvencije KSKJ., ki se je vršila v Waukeganu leta 1930, katere sem se tudi jaz udeležil kot delegat. Toda, ura teče in nič ne reče in tako je tudi nam potekal čas in morali smo se poslovili od Waukegana, ne da bi videli vse ondotne znance in prijatelje. Preostajalo nam je samo še en dan, počitnic in ta dan smo izrabili, da smo obiskali vse o-stale prijatelje po Chicagi, katerih dosedaj še nismo videli. priredili poslovilni večer. Imenitno smo se zabavali pozno v noč in pri slovesu mi je Mr. Ul-čar porinil v žep nekaj plo-ščastega s pripombo, da naj pogledam in pokusim šele, ko se bomo vozili skozi državo Indiana. — Hvala Louis, prav prileglo se mi je. Tako so se končale naše enotedenske počitnice, katerih ne bom nikoli pozabil. Kamor smo prišli, smo bili postreženi z vsem, kar je premogla kuhinja in klet. Veselilo me je tudi to, da kamor smo prišli, povsod, pri vseh družinah je prevladoval katoliški duh, povsod sem med časopisi opazil Amer. Slovenca in pa Glasilo KSKJ., kar znači, da ondotni rojaki še niso zavrgli najdražje svetinje, svete vere. Končno izrekam vsem skupaj najlepšo zahvalo za vso izkazano gostoljubnost in postrežbo. Posebno zahvalo pa izrekam družini Laknar j evi na 6420 W. 26th St. za vso postrežbo in stanovanje. Slovenca. Pa mi je neka tukajšnja rojakinja rekla, da naj ji list ustavim, ker da nima še hiše plačane. —Ja, za božjo voljo, to je pa res prazen izgovor. Ako bi samo tisti bili naročeni na Amer. Slovenca, ki imajo plačano hišo, potem bi imeli v Detroitu samo tri naročnike. — Treba je za katoliško časopisje nekoliko žrtvovati in ko pride leto okoli, tudi tistih par dolarjev, ki jih izda mo za Amer. Slovenca, ne bomo bogve kako pogrešali. Zastopnik. -o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, III. Predno nastopijo za nas pomembni dnevi, 3. in 4. septembra, se še enkrat oglasim in ponovno povabim za ta dva dneva rojake iz okoliških ntise 1 b m" d 1 i ž nji h in dalj irimnfa nas obiščejo in prisostvujejo baseball tekmam med našimi in minnesotskimi igralci. Voli- čer se nas je na domu Uran-[Najprej smo se zglasili v ured-karjeve družine zbralo lepo ništvu Amer. Slovenca in se število znancev in prijateljev, spoznali z urednikom Mr. Jeri-kjer smo s® prav izvrstno za- čem ter si ogledali tiskarno, bavali. Le žal, da čas v veseli katero nam je razkazal njen dar vas pot zanese v Cleveland, tedaj ne smete pozabiti na nas, da vam vsaj nekoliko povrnemo za vaše usluge. Bog vas i Geo. Panehur in družina. -O Z1V1 ke priprave se vrše, tako pri mladini, kakor tudi pri starejših članih društva Vitezov sv. Florijana št. 44 in dr. Čistega Spočetja D. M. št. 80 KSKJ. Vse dela in se pripravlja, da bodo gostje, ki nas bodo te dni ZOPET NEKAJ NOVEGA IZ obiskali, kolikor mogoče zado- DETROITA Detroit, Mich. Spet se je nabralo nekaj gradiva, ki ga priobčim v današnjem dopisu. V nedeljo, 20. avgusta, se je ponesrečil z avtomobilom Paul Madronič mlajši. Celi teden je bil v nezavesti in je malo upanja, da bo okreval. Omenjeni je sin znane Madroničeve družine. Kakor sem že omenil zadnjič, bomo imeli v Detroitu veliki slovenski dan na delavski praznik ali Labor Day. Vsakega Slovenca in Slovenke iz Detroita in okolice vabimo,- da se gotovo tega shoda udeleži. — Vspored bo sledeči: Točno ob voljni. Nekaj posebnega bo gledati ta boj za prvenstvo, ki se bo odigraval v Calumet parku oba omenjena dneva. Oba dneva, v soboto in nedeljo zvečer, se bo v cerkveni dvorani servirala večerja za goste, ki pridejo od drugod. V vsem se bo gledalo na to, da bodo gostje postreženi in zadovoljni. —-V nedeljo ob 10. uri bo v cerkvi peta latinska maša za baseball igralce in goste. Iz Pueble se je povrnil rojak Marko Popovich. Pred dobrim tednom se je podal tja kot delegat tukajšnjega društva Svoboda št. 36 ZSZ., da je prisostvoval .konvenciji ZSZ. Zadovoljno se je izrazil o rojakih (Dalje na 3. strani.) 'TARZAN IN ZLATI LEV" (85) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Tarzan je postal in izačel vonjati na okrog. Njegov ostri vonj mu je povedal, da so beli ljudje prav blizu. Potem je prebredel prav tiho vodo in se na drugi strani bližaj kolibi, ki jo je zagledal. Kmalu je dospel na kraj, kjer je našel na tleh umorjenega človeka. Bil je to Kraški, ki ga je ubil Esteban, kakor smo to videli malo preje v tej povesti. Zdaj je padla nova misel Tarzanu v glavo. Sklepal je v svojih mislih", da ni mogoče drugače, kakor da so ga dotični trije belci okradli, nato so postali med seboj zavistni, so ubili še tega in mogoče bo ostal le eden izmed nju živ. Treba je zdaj najti in poiskati druge, je sklenil Tarzan. V svojih mislih se ni motil. Tarzan je zdaj stopil k kolibi in ogledal okolico. Kmalu je našel sledove stopinj, ki so vodile od koče naprej. Tudi v notranjosti koče je zgledalo, da ni dolgo, kar so bili v njej ljudje. Ko je stopil nazaj k sledovom stopinj je spoznal, da so to čisto eveže stopinje. Pa še je zapazil, da so dvojo stopinje, ene večje, ki so bile podobne onim stopinjam, ki jih je našel pri ubiti gorili Gobu, na potu v Opar. Druge pa so bile male stopinje, kazoč, da je z moškim hodila tudi ženska. Podal se je takoj na zasledovanje. Vedel j s, da bežeči par ne more biti 'daleč. Počasi je šel ;io r-ledu in po par minutah je že bbšjI na tleh ležečo žensko. Pokleknil ie k nje i in položil roko na njo. Žena je kriknila in Tarzan ji je odgovoril: "Nič se ti ni tati." — Ko se je ženska ozrla vanj je kriknila: "O Esteban, ali si res prišel nazaj po me?" — Esteban, ki se je predstavljal za Tarzana jo je namreč pustil samo in malo preje pobegnil od nje. . . DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00 ............ 125 Din Za $ 5.00 pošljite....? 5.73 Za $ 5.00 ............ 215 Din Za $10.00 pošljite....$H>.8S Za $10.00 ............ 455 Din Za $15.00 pošljite—-$16°° Za $11.00 ............ 500 Din Za $20.00 pošljitc....$21-0° Za $20.00 ............ 940 Din Za $25.00 pošljite....$26.00 Za $21.75 ............1000 Din Za $40.00 pošljite...^1-2-' Za $50.00 ............2355 Din Za $£0.00 pošljite.—$51-50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskesa Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, Petek, 1. septembra 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC fetran 8 IIII1IB Vi oooooooooootxxxx Družba OOvhKK>uu(A«>u popoldne v dvorani stare šole sv Jožefa. St. 13. Društvo sv. Ivana KrstiMla, Chicago, 111. _ Preds. Andrew Gla-v.ac.h. 1919 \v. 22 n d Str., tajnik Mr.ir-,111 Frank, 194(1 W. 21-t Place, blair. steve Foys, 2150 So. Hoyne Avenue. v.&' v Chicago, 111. — seja sc vr-vsako četrto nedeljo v mesecu v cer-j ,cn' dvoran! sv. Štefana, vogal So Lincoln St. in 22nd Place, ^tev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago. 111. — Predsednica Mary Kovacic, 2254 Blue Island Avenue, tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street; blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mcsecu, v cerkveni dvorani šv. Štefana. Št. 17. Društvc sv. Terezije, Ottawa, 111... — Predsednica Kathcrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. was da so prijazni in Rekel je, še nekaj časa med njimi, a ga je dolžnost kli- n, spion v»e cenjeno uucu^vu v chosen as one of the teams to 'cal» domov. Zato pa pozdrav-m bpion vae cenjeno ouciiistvo v lja rojake na zapadu m jih va- Jolietu m okolici. Vsi ste torej P'1 ay tlL LIUh ,u<~ . , , , povabljeni da se udeležite tega Sokols at 3 o'clock. However, bi, da naj on pndejo pogledal v likega piknika kt v najveT-team has always been hard vekm^U, Oucago -jem številu, ki je mogoče. [luck to the society team, but cer pa bo ze on kaj sporočil m Veliko reklamo dela odbor Regardless of that man hard Zveze združenih društev, za kar^ck, the society boys are go-je pričakovati res nekaj, kar ne out for a sure victory. R. vidimo vsaki dan. — V nedeljo j 0 HOLY FAMILY BASEBALL Joliet, 111. do polnoči ostal ,strežba> t0 tajnica Josephine Bayuk, 528 Lafayet- bodo tudi različne zabave, kot: .defeated by the Rendel Rad- baseball, rokoborbe in drugo. Za iators 23 :5. plesa željne pare, stare in mlade, | The feature of the day was te; blagajničarka Mary Lekan, 800 W. Jackson St. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111.: — Predsednik Joseph Gru-belnik, 1901 S. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St. Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Steve Sekulich, 311 E. Wollman Str., tajnik John Benich, 216 N. Arizona ave., blag. John Murat, 216 N. Arizona ave. Vsi v Butte, Montana. — Seja se vrši. vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona ave. OPOMBA: se oglasil, kako je bilo v Pue-i. Zadnjo nedeljo, 27. avgusta, smo zopet enega prav po do- imače "goljufali". Ta je bil Mr. J John Golob na 9537 Ave. M. Takoj, ko je prišel domov z t „ t +V,« w, a i dela, ga je že čakal rojak Mr. In one 01 the most ragged iT ' r , , IJ. G. in ga povabil, da se gre z česar se 'seveda ni preveč branil. Med (tem časom so se pa doma vršile priprave za presenečenje, katerega je doživel ob svojem bomo zopet slišali mladinsko godbo cerkve sv. Jožefa, kakor tudi cerkveni pevski zbor, ki bo prišel na piknik in tam prepe- val lepe slovenske narodne pe- games the Holy Family Society | smi. — Med petjem in godbo .played this season, they were 1 bodo igrali naši slovenski fantje the pitching of Medvesky and i tl/u/y hi§0 seveda ni m0 -L- 1 1 -........J- --' -1— Nieland who hit a home run In to bodo igrale tri godbe skupaj in sicer: Ted Bolte, Rudolf and two singles for Rendels. Diechman in Žlogar. Dvanajst Line-up: oseb bo naenkrat igralo. — Torej na svidenje na pikniku. — Bratske pozdrave. Louis Martincich, tajnik. ■OtKK/.'«' ^O-rXMJOOC-OOOOOOOOOO1 } gel, ko se je povrnil domov, Rendel Radiators: t ss R ............2 H 1 Our Young DSD r WOCKWOvOOO^MOK^OOOO^ PICNIC Joliet, III. This coming Sunday is going to be Slovenian Day at Rivals-Park. One of the biggest and most interesting picnics of the year is being sponsored by the All Slovenian Societies Union, je baro- 'and the entire day will be featured with entertainments and rodnega gibanja. Kaže nam J amusements of all kind to sat-rast ali padec, kakor že nanese isfy all young and old, and a naše delovanje."—Rev. Cerne. good time is assured. Ohe of Ta imenik se priobči v listu po en brat na mesec. Ako kateri izmed u radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj sc naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi. " 'Amer. Slovenec' meter našega verskega in na- VZTRAJNI "SVETI MOŽ" Pi ntKburgh. P: - Predsednik Geor«? tich, P. O. Box 1193. tajnik Nic-Pavtukovich, 3fl9 T:', ceh St., bla-Mjiuk Michael Kellv, 612 Sycamore g ~~ vsi v East Pittsburgh, Pa. — L3a 8C vrši vsako dnujo nedelio v me-s" v Hungarian Hall, 222 Cable Ave. Ot.t- ls- Društvo sv. Srca Jezusa, b awa. I"- — Predsednik Nickolas tea; -f' v Ottawa, 111., tajnik in bla-^.mik Joseph J. Med ic Sr., Box 263. v Ottava, Illinois. — Seja sc Hilcc Nieland, If ........... .......3 3 Getson, 2b ......... .......4 O o Flannigan, 3b ..... .......3 2 Smarker, cf ....... Q .......O 3 Frette, rf ............. .......2 2 H offer, rf ........... .......1 0 Borghi, lb .......... ......0 0 Bradiza, lb ......... .......1 2 Weir, c ................. O .......o 3 Medvesky, p 1 3 Totals ......... .....23 22 Holy Family Society j: R H M. Senffner, ss .... .......1 2 B. Senffner, cf .... .......1 2 [E. Laken, rf ........ .......1 0 jj. Laken, 2b ...... .......1 2 Scufe, c ......... .......1 2 jGnidovec, If ........ .......0 0 .Gregory, 3b ........ .......0 0 Subar, lb ..........:. .......0 0 Gaus, p ........... .......0 0 pač pa je opazil, da so vrata v basement odprta. Komaj pa je stopii čez prag, je že zaoril iz g 'številnih grl pozdrav in častit-q ke za njegov godovni dan, ki 'je seveda bil par dni pozneje, kar pa ni prirediteljev nič motilo. Vsega presenečenega so posadili za dobro obloženo mizo, kamor so posedli tudi ostali, g |Ne bom popisoval, kaj vse je l ;bilo za jesti, ker vsak pač ve in \ si lahko misli, da na nobenem party še ni zmanjkalo jedi. Povedal bom pa, da je bil tam precej obilen sodeč izvrstnega ječmenovca, od katerega se nismo mogli ločiti, dokler ni dal zadnje kapljice hladilne pijače E od sebe. Med tem so se okoli o-0 'miz j a vrstile častitke in so kro- 0 žile lepe zdravice in druge na- 1 rodne pesmi. Slavljenec je bil 2 še sam ginjen, da je tudi začel 0 in pomagal peti. Kako tudi ne, 2 saj ni kaj takega še nikoli do-2 živel. Posebno nas je pa veseli 2 lo to, ker se je menda že po- 1 prej izrazil, da njega ne more 0 1 1 0 3 ite Daichman in Žlogar godbe, j Pomislite, tri velike harmonije in devet drugih inštrumentov. Plesalo se bo od 7. ure pa Prigrizek in po-bo pa nekaj posebnega od strani naših žensk, k se marljivo pripravljajo, da nam bodo postregle z okusnimi jedili. Oglasite se pri njih. .— Pijača: imeli bomo izvrstne natakarje, zakaj dokazali sc na vseh dosedanjih piknikih, da znajo ta novo pijačo bolje točiti kakor ta staro, ker vsake, izmed 11 društev so izbrali tc. najboljše natakarje. To bo dan, ki ga gotovo ne bo noben udeleženec pozabil. Bogatejšega programa še niste videli. Ker je prebitek tega piknika namenjen za korist naše slov. šole sv. Jožefa, smo skušali po naših najboljših močeh urediti program iz vseh sedanjih in bivših učencev naše šole. Saj se je naš predsednik Zveze tudi izšolal v tej šoli. Le prečitajte ta program natančno. Kaj ni lepo ? | Šolska godba šteje preko 80 muzikantov, dečkov in deklic, tri slov. orkestre. Naši pevci in pevke. Naši žogometni igralci. Iiokoborba. Naše telovadkinje. Torej vse naše v nedeljo, 3. septembra. | Tem potom jolietsko naselbino, kakor tudi rojake iz bližnjih naselbin (tudi Vas, g. u-rednik) in ostale Slovane vabi mo, da se tega piknika kav največ mogoče udeležite. Na svidenje v nedeljo, dne 3. sept. bledičnost in živčna slabost so dasta zdraviti z ležanjem. Težjim primerom bledičnost i najbolje de ležalna kura na svežem, sončnem zraku. * Težko telesno delo samo na sebi še ni zdravju škodljivo. Poljedelci, vrtnarji, nosači itd. kažejo navzlic težkemu delu majhno umrljivost, natakarji z "lahkim" delom pa največjo. O-koliščine so pač bolj odločilne nego delo samo. ODLOČEN TAT Chicago, 111. — V trgovino z avtomobili na 80G W. 31st St se je v ponedeljek zjutraj priplazil neki tat skozi zadnja vrata. Izbral si je nato eno najboljših kar, ki jih je videl v trgovini. Ni pa in.u" delalo posebne skrbi, kako se bo odstranil iz lokala. Vsedel se je v avto in ga pognal naravnost skozi šipo v oknu, Jo uspešno prodrl in se nato nemoteno odpeljal. -o-- "Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu! SOBA V NAJEM za dve ženski. Na željo tudi hrana. Cena zmerna. V hiši parna kurjava. Oglasite se na 2340 So. Hoyne Ave., Chicago. OH, J. E. U1!CI ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CF.T.I DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, no pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Sc priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street., JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Ena zadnjih slik voditelja Indijcev, mahatma Gandhija, ki je s svojim postom že dvakrat letos dosegel, dc so ga angleške oblasti izpustile iz ječe in mu dovolile, da sme voditi kampanjo za izboljšanje položaja najnižjih stanov v Indiji. , ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v ERIKANSKE! mucin' . innHW'J j Iiuimwi j imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. "AMER. SLOVENCA" ne čUa samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. g? Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1805, Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois m?m m DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street 1 i»M—»:a0"~6:3<>—8 Daily Tri. CrawfoH 2212 at 1858 W. C-ermak Road 4 : --8 zvečer—v četrtek, potek in sob uto. WACKEGANKKI I"RAO IB na 424 — 10th Stieet na domu in uradu: Ontaria *.'11 'i Ordinir.-i v pondeljek, torek; (v yrc-do samo dopoldne.). LEADING PRESCRIPTION D RUG CIS' F ING L BROS. E. G. F1NGL, It. Ph. G. K. W. FINCL, II, TU. (.. Two Stores 1858 West Cermak Road 1758 West 21st Street Phone Canal 0S54-Phono Canal 0734- •069") -9735 I I I CHICAGO, ILLINOIS oooooooo OOOOOOOo oooooooo-oooooooo oooooooo-oooooooo oooooooo oooooooo« oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo OOOOOOOO' oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Pi-eveč je bil prevejan Tilen. In kadar so že mislili, da ga imajo, je nenadoma zginil, kot bi se bil v zemljo udri. Umaknil se je za nekaj časa k materi Meti pod Lepi vrh, kamor je vedno češče zahajal Terpina. Resno sta se pripravljala stara dva, da se kljub starosti poročita. Zaplaški gospod so pričeli kmalu pripravljati za spregled oklicov, da ne bi bilo nepotrebnega razburjenja po fari in okolici. Matija pa je srečno zlezel po Lizino avbo. Sprva sta mislila napraviti ženitovanje v jeseni ; ali nesreča v Golici je Matijo spametovala, Lizi pa narekovala toliko skrbi za ženina, da mu ni nehala prej prigovarjati, dokler se ni u-dal. To pa le pod pogojem, da se takoj poročita. Vrh vsega so bili še mati Bregarjeva precej slabi in so želeli, da bi bajta in tistih par pedi zemlje okrog nje dobila gospodarja in bo Liza v dobrih rokah, preden zatisnejo oči. Oče Šinkovec niso sicer radi pustili Matije. Toda brat Janez se je zavezal, da bo šel v tovarno in z zaslužkom pomagal starima, ko bosta užitkar-ja, radi česar so oče odnehali in dali mladima svoj očetovski žegen. Tako sta se Liza in Matija pričetkom julija poročila, Janez pa je pričel hoditi na Fužino v tovarno. Za teto pri poroki je bila stara Lov-račeva Lona, ki je ob tej priliki kar sipala s svojo radodarnostjo. Vsi so vedeli, od kod ima denar, ali vseeno so se čudili, da je skopa Lona nakrat tako razsipna. O polnoči pa jim je Lona pri večerji sama povedala, zakaj je tako dobre volje, prvi njenih varovancev se je oženil. Ni sicer povedala, kakšni so ti varovanci, toda vsi so jo dobro razumeli. Mohorja na Koroškem so kmalu izpustili iz zapora, ali minilo ga je veselje do tihotapstva, posebno ker je bil odšel Anže na Francosko v šume in mu od tam pisal, kako se da dobro zaslužiti. Res se Mohor ni mogel ustavljati skušnjavi in kmalu jo je odrinil za Anže-tom. Lovračeva Lona in Simen pa sta pridno prodajala u tihotapi j eno blago y Fužino in še dlje in nabavljala za Tilna in Tineta tobak za čez. Šimen se je bolj vozaril po železnici, mati Lona pa je fužinske ženske razpošiljala v svet s saharinom. Delala je vedno tako oprezno, da nihče ni mogel reči: od Lone sem kupil. Imela je par svojih zvestih, ki so bili posredovalci med njo in drugimi in vedno se Je znala skrivati za široke hrbte teh posredovalcev, ki so imeli pač vzrok, da so krili Lono in svoje kupčije. Tako je Loni dobro uspevala obrt in dasi je Tilnu in Tinetu blago izvrstno plačevala, je vendar tudi zanjo dovolj ostalo, da bi ji ne bilo treba živeti v bajti. Toda Lona je ostala stara Lona. Če si prišel k njej v bajto, te je navadno raz mizo pozdravila četa kokoši s petelinom vred. Lona je čisto mirno nagnala perjato druhal v vežo, obrisala z roko mizo in ti prinesla prigrizniti in odžejati se ter je z dobro voljo, živo besedo in hvalo kmalu znala pričarati pred-te pozabo, da si sedel za mizo in užival od ponujenih dobrot. Sredi avgusta je prinesel Tilen Cilki vest, da je Matevž okreval že toliko, da se je bati fi-nancarjev. Hodijo okrog njega, pošiljajo zdravnika in treba se bo sprijazniti z mislijo, da se prikaže oblasti in sede v zapor. Dejal je še Tilen, da bi bilo zdaj prav in dobro, ko bi lepe noči šla Cilka ž njim do Matevža, pa bi se spet drugo noč vrnila nazaj. Cilka se je res pričela pripravljati za pot, oče so po dolgem obotavljanju privolili. Čakali so samo še malo temnejših noči, da bo potovanje varnejše. Neke noči sta Tilen in Tine prav brezskrbno nesla tovore čez Golico, mirno prišla čez rob in po Jeklovi gmajni ovinkoma prišla v globel k Jesenici ter tam v miru pokadila vsak svojo cigareto. Nista vedela, da vso noč lazijo po Golici financarji, ki sO morali menda kako zvohati, da kanita nocoj tihotapca zopet čez vrh in so jima ves čas za petami, čeprav ne vesta onadva zanje, ne oni za-nju. Njih pota pa so vedno bolj tekla v isto smer proti Jesenici. Ko tako mirno kadita svoji cigareti in tiho govorita, se nenadoma sproži v plazu nad Belo kamen, v velikih skokih prileti v vodo in jima pljuskne moker val naravnost v obraz. Tihotapca trenutno vržeta cigareti v vodo, pa se potuhneta v breg k grmovju in poslušata. Gori v plazu slišita hojo, tiho in oprezno. Znova se sproži kamen, ki to pot ne prileti v dno. "Tine, kaj, financarji so!" šepne Tilen Tinetu in mu da znamenje, da planeta dalje. Kakor jegulja se plazi Tilen skozi grmovje s težkim tovorom, z močnimi rokami se prijemajoč za korenine in telo potezujoč za seboj, dočim mora Tine, ki ni tako močan in vajen, vstati na koleni in se tako preriti v grmovje. V trenutku, ko se Tine vzpne na kolena in porine v grmovje, krikne moški glas v spodnjem delu plazu, že prav ob Jesenici "Stoj!" in strel pretrga nočno tišino, krogla pa udari čisto mimo Tilna v drevo. Tine plane v grmovje. "Tine, za menoj!" ga zgrabi močni Tilen za roko, ga potegne za seboj v grmovje in vleče dalje, da Tine pravzaprav nič ne ve, kam m kako, ampak mora slepo slediti vodniku. Fi-nancarja sta že za njima čez Jesenico, po grabnu doli tečeta še dva. Prva dva zavijeta v grmovje za izginulima, druga dva po stezi ob Jesenici proti hišam. Toda Tilnu slediti v ho-*ti in ponoči, pa še financarji, ki jim ni znan vsak grm kot Tilnu! Oba iščeta na vse kri.p-lje, poslušata, svetita, kličeta: stoj, celo streljata slepo predse v šumo, kjerkoli se kaj premakne in zašumi ali o tihotapcih ni ne duha ne sluha, kakor bi se bila udrla v zemljo. Vso gmajno od Jesenice do glavne ceste, gori do Rudnika in notri v Hribarjevo preiščeta fi-nancarja, ali tihotapcev ni. Eden teh dveh je Stanko, dočim je Ivan odšel z drugim tovarišem ob Jesenici navzdol k hišam in dalje mimo cerkve na cesto. Toda tudi Ivan nima sreče. Ve dobro, da sta bila s tovarišem prej na cesti ko tihotapci in bi prisegel, da sta ušla čez cesto više gori na Zabretovino in v Fužinske rov-te, toda na sredi vasi se čez dobri dve uri snide s Stankom in tovarišem, a vsi štirje se samo neumno gledajo, sprašujejo, ugibljejo; samo to morejo utrditi, da sta jim tička za enkrat ušla. Kako, si ne morejo drugače razlagati, kakor da sta jo udarila, kot meni Ivan, v Fužinske rovte. Zato bo pač treba slediti v tisto smer. In res pošlje Stanka z enim tovarišem vnovič tjakaj, sam pa gre z drugim nekaj časa po glavni cesti, potem pa nemudoma zavije po kolovozu mimo Lipovškove krčme v Hribarjevo. Financarja prideta do Hribarjeve hiše, kjer ju sprejme Sultan s hudim lajanjem, da pride iz hleva pogledat Janez in vrže za njima kletvico, pa zavijeta dalje po kolovozu vpred nad Jermanom proti glavni cesti. Gresta navzdol čez parobek na cesto, ko se Ivan slučajno ozre in vidi iz Zabretovine sem teči belo žensko postavo. Poprime tovariša za roko, da počakata. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so »e o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi. Brusiva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DVE NOVI COLUMBIA PL0SC1 Columbia ALI VESTE. . . koliko soli je v vseh morjih? 209 bilijonov ton. To bi zadostovalo za več tisoč čevljev debelo plast, ki bi pokrila vso južno Ameriko. da smatrajo Nigerijci krokodile za svete živali? bele 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ............................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOSCE 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic.............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Doinovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c. 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ...................................75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Subelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Subelj..75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Subelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Subelj......75c 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25124—Moji tovarši so me napravli, V Žmihelu jaz hišco imam, duet, Udovič in Louše....75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, dupt Banovec in Subelj....75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobre jutro junfrca ...........................................75c 25134—F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ......................................-75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ...............................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanoek, narodna— Vičar tenor ....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Iloyer Trio ........................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nula planinca, cluet, gdč. Louše-Udovič......75c 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko...........75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—-Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Subelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na. ravno«t u* Knjigarna Amerikanski Slovenec da so cigarete, ki takoj u-gasnejo, ko jih vržete proč, tako da omejujejo nevarnost požara? * da so stene vladnih poslopij v Singapuru "prepleskane" z gumi jem in da priporočajo lastniki plantaš za gumi, naj bi se uvedle tudi gumaste krste? * da je Groenland mestoma pokrit s 900 čevljev debelo ledeno plastjo? da šteje daljna letališč? Aljaska 65 šitelj. Pozneje so ga prinesli iz vode, toda vsak poskus, da bi ga obudili k življenju, je ostal zaman. da razvija po računih nekega angleškega učenjaka srednje močan potres prilično toliko toplote kolikor 3000 ton premoga? # da črvi sicer nimajo ušes, da pa zaznavajo s pomočjo svojega živčnega sistema vsak zvok? * da suši moderno poljedelstvo seno z električnimi pripravami in ne čaka na milost sonca! -o- ODERUHI Z ŽIVILI Nemške oblasti v Monakovem so otvorile veliko in upravičeno gonjo proti oderuhom z živili. Po natančnejši preiskavi v Monakovem so prijeli 169 trgovcev, ki jim je bilo dokazano oderu-štvo. Vse krivce so nemudoma ekspedirali v koncentracijsko taborišče Dachau, njih trgovine pa so zaprli in nabili listke, zakaj se je to zgodilo. Oderuhi z živili so v zadnjem času neupravičeno navijali cene za maslo. Oblasti raziskujejo naprej in so na sledu tudi veletrgovcem, ki izkoriščajo položaj na račun delovnega ljudstva in osiromašenega srednjega sloja. -o- VSAKOVRSTNE ZANIMIVOSTI Ravnatelj oceanografske postaje Salambo na severnoafriškem obrežju Henri Heldt poro- PEŠ IZ BELGIJE V RIM Petdesetletni Belgijec Edmund Denvivier je v 51 dneh priromal peš iz svojega domačega kraja v Rim. Prehodil je 1045 milj, ker ni imel sredstev, da bi plačal vožnjo. Mož se hoče peš vrniti tudi domov, toda senzacija, ki jo je izzval s tem, da je šel peš v Rim, mu bo naj-brže prinesla mecena, ki mu bo plačal vožnjo za povratek. -o- 12 LJUDI IN 20,000 VOLTOV V Chicciogni v švicarskem kantonu Tesinu se je zgodila strašna nesreča. Po žični železnici so prevažali debla v dolino. Iz neznanega vzroka je prišel kabel železnice v dotiko z električnim vodom visoke napetosti. Pri iztovorjenju debel je šinil tok 20.000 voltov v 12 delavcev. Sedem jih je ostalo grozovito ožganih na mestu mrtvih, pet delavcev je odneslo težke opekline, tako da je tudi od teh nekaj umrlo. SPREMEMBE V ZRAČNEM PRITISKU NISO ŠKODLJIVE Novodobno letalo doseže v 18 minutah višino 28.000 čevljev, kar odgovarja dvigalni brzini skoraj 20 milj na uro. Pri pa-dalnem letu pa so brzine vse večje in znašajo 200 do 240 milj na uro. V fiziološkem laboratoriju letališča na Le Bourgetu poleg Pariza sta dr. Garsaux in dr. Strobi pred kratkim napravila zanimive poskuse, da ugotovita učinke hitrih sprememb zračnega tlaka, na človeški organizem. V zrakotesni celici sta s posebnimi pripravami v treh sekundah znižala zračni pritisk tako, da je ustrezal pritisku v višini 38.000 čevljev in sta ga potem hitro zvišala na normalo. Poskusni pes, ki sta ga postavila v celico, ni pokazal ob koncu eksperimenta nobenega znaka neu-godnja. Nato je dr. Strohl sam stopil v celico in dal v teku štirih minut zelo znižati zračni pritisk, ki bi naj odgovarjal dvigalni brzini nad 60 milj, v naslednjih dveh minutah pa je pritisk na- ča, da je iz letala v višini 200 do , , , 650 m opazoval ribje roje, ki jih n\ normfi°- kar ustreza je bilo zelo dobro videti. Celo posamezne večje ribe so se dale razločevati. Današnja Turčija šteje 15,-650.000 prebivalcev, ki so po 82 odst. poljedelci, po 6 odst. rokodelci in industrijski zaposlen-ci, po 5 odst. zaposleni v trgovini in prometu, 4 odst. pa jih deluje v upravni službi. * V Kantagi (država Kongo) so predlansko leto pridobili 140.000 t bakra, 600 t kobalta in 60 g radija. j Človeško telo sestoji po večini iz vode. Novorojeni otrok sestoji po dveh tretjinah iz vode. Vo padalni brzini 180 km. Dr. Strohl ni občutil nobene motnje in nobenega pojava, kakor ga poznajo pri kesonski bolezni. Letalska praksa jih tudi ne pozna, torej lahko rečemo, da nagle spremembe zračnega tlaka pri padalnih poletih ne škodujejo zdravju. -o- TRI URE Z GLAVO NAVZDOL Joliet, 111. — v nedeljo popoldne je priletel semkaj znani italijanski letalec Tito Falco-ni, in sicer po poletu iz St.Louis, Mo. Na tem poletu je letalec dosegel poseben rekord, namreč s tem, da je celi pot napravil z glavo navzdol, skupno ne- da v telesu odraslega človeka i k&\ nad tri ure< Dosedan-1'i to doseže še 60%; če pa izvzamemo1 zadevm rekord je znašal dve okostje, ki vsebuje zelo malo vo-'V1"1,1" Po Pristanku de, potem je 75 odst. odras>eg9,J.e . alCa Preiskal zdravnik, ki človeka iz vode. !je izjavi1' da Je zdravje letal- ca v popolnoma normalnem stanju. -o- POPLAVA PRIZADELA TRI MILIJONE LJUDI Sangaj, Kitajska. — Ponovno deževje je povzročilo, da je Rumena reka zopet prestopila bregove. Kakor poroča gover- OTROKA REŠIL, SAM UTONIL V Lobavi pri Dunaju je utonil neznan moški, ki je skočil v vodo, da bi rešil nekega potap-Ijajočega otroka. Vreme je bilo tisti dan precej hladno, kopalcev malo. Nekaj otrok je kljub ner province Santung, je po temu začelo skakati v vodo. Pri ■ plava zavzela take dimenzije, tem bi bil kmalu neki deček uto-jda je moralo nad tri milijone nil. Neznan moški, star 40 do oseb bežati s svojih domov 45 let je, videč gr6zečo nesrečo, pred valovi. Na vlado v Nan- 1849 West 22nd Street, Chic»KO. 111. planil v valovje, prijel s smrtjo borečega se otroka in ga odsu-nil proti bregu. Medtem, ko se je deček že postavil na noge, pa je izginil v valovih neznani re- king se je poročalo, da je okrog 800 vasi popolnoma pod vodo. Vlada pripravlja posebno rešilno akcijo za pomoč prizadetim.