r, I Naj reč j i ibrauki dnevnik v Združcatk državak VtUaumieto . . . $6.00 Za pol Uta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za moietii»l»o celo leto $7.00 1 TELEFON: CHELSEA W« NO. 184. — ŠTEV. 114 Entered m Iistrslovenskiludelavcevv Ameriki. CiM Metier, September ti, IMS, at the Pert Office at New York, N. Y., under Act of NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 7, 193«. — ČETRTEK, 7. AUGUSTA 1930. VOLUME ZJLl.Vlli. — LKNXK ZZXTDB. VSE EVROPSKE DRŽAVE SO ODGOVORILE BRIANDU ZUNANJI MINISTER BRIAND JE TRDNO PREPRIČAN DA SE BO URESNIČIL NJEGOV NAČRT Vseh šestindvajset evropskih držav je več ali manj ugodno odgovorilo Briandu. — Zadnja je bila Švica. — Briand sestavlja posebno poročilo, ki ga bo predložil meseca septembra zastopnikom ev romskih narodov. — Primerjava odgovorov. PARIZ, Francija, 6. avgusta. — Francosko zunanje ministrstvo ima danes v rokah vse predpogoje za osnovanje "Združenih držav Evrope". Na tozadevni Briandov predlog je odgovorilo vseh šestindvajset evropskih držav. — Zadnja med njimi ie bila Švica, ki je poslala odgovor danes. V Ženevi se bo pričela prihodnji teden, obenem z zborovanjem Lige narodov konferenca, na kateri se bodo bavili z ustanovitvijo nameravane evropske gospodarske unije. Odgovor Švice se več ali manj strinja s predlogom zunanjega ministra Brianda. Vsebuje le en pridržek, namreč, da evropska zveza ne sme vplivati na predpravice Lige narodov ter da ji ne sme nalagati nobenih takih obveznosti, ki bi kakega člana dovedle do tega, da bi se izneveril svoji nevtralnosti. Briandovi sodelavci v zunanjem uradu so začeli danes primerjati vsebino odgovorov, da spravijo v soglasje posamezne temelje. Francoski ministrski predsednik upa sporočiti pravočasno svoj program vsem prizadetim zunanjim uradom, da bodo zastopniki narodov na prihodnji konferenci o vsem natančno informirani. - ODKRITJA 0 CESARJEVIČU RUDOLFU O mayerlinski tragediji objavljajo še nadaljna pojasnila, katera je dal na razpolago grof Joseph Hoyos. j Marko Trifkovič umrl j DUNAJ, Avstrija, 6. avgusta. _ Neki tukajšnji časopis je začel objavljati serijo člankov, ki se tičejo zagonetne smrti avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in njegove ljubice Vetsere, katera so našli mrtva leta 1899 v lovskem gradiču Mayreling. Gradivo za članke je dal na razpolago grof Joseph Hoyos, ki se je one usodepolne noči nahajal v gradiču. V člankilh je rečeno, da je Rudolf najprej ustrelil svojo ljubico, nato pa Se nase pome rji s pomočjo malega ogledalca, katero so pozneje našli na postelji. Rudolf je že več tednov pred tragedijo mislil na samomor ter je o tem govoril nadvojvodi Otonu in Frideriku, vojvodi don Miguelu Braganza in slikarji Pausingeru. Tudi baronica je pisala svoji prijateljici in governanti o razmerju z Rudolfom ter namigavala na samomor. V zadnjem pismu, ki ga je pisala svoji materi, Je stavek: — Oba sva zelo radovedna, kako je na drugem svetu. 26. julija ob osmih je umrl v svojem stanovanju v Beogradu bivši predsednik vlade, dolgoletni ministre, politik in predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Pokojnik ni bil dolgo bolan, pred nekaj dnevi je bil. še na letovišču na svojem posestvu v Umki, kjer ga je zadela srčina kap. Zdravniki so ga pustili takoj prepeljati v Beograd, kjer so ga zdravili specijalisti dr. Antič, dr. Stankovič in dr. Demo-sten Nikolajevih Vsi napori, da bi bolnika rešili, pa so bili zaman. Pozneje so nastopile nove komplikacije ter je dobil vnetje pljuč. Bolnika so zadnje ure negovega življenja vzdrževali pri življenju samo s pomočjo umetnega dihanja. ANGLEŠKA NADVLADA V ZRAKU Odkar je angleški vodljivi balon "R-100" preletel Atlantik, se bavijo Angleži z mislijo, da bi ustanovili redni pre-kooceanski zračni promet in s tem prekosili Nemce. Na levi spodaj je poveljnik "R-100" R. S. Booth, na desni pa major G. H. Scott. Pokojni Marko Trifkovič je bil rojen 6. septembra 1864 v Beogradu, kjer je pctsečal osnovno šolo in dovršil gimnazijo ter pravno fakulteto. Ijeta 1887 je bil imenovan za uradnika pri beograjskem sodišču I. stopnje, pozneje pa je študiral leti dni na univerzi v Berlinu ter je nato nadaljeval svoje študije v Ziirichu. Po povratku iz Ziiricha je postal preiskovalni sodnik v Kragujevcu, kjer je bil izvoljen tudi za predsednika občine, kar je ostal do ukinitve ustave leta 1888. Kasneje je bil zopet sodnik v Šabcu, Kruševcu in Valjevu, u-pravnik kaznilnice v Beogradu, okr. načelnik v Kruševcu, inšpektor in načelnik ministrstva za kmetijstvo. Za narodnega poslanca je bil izvoljen prvič leta 1906 ter je bil pozneje voijen v Narodno skupščino, katere član Je bil vse do 6. januarja 1929. ZA IN PROTI PR0H1BIC1J1 Mokrači zahtevajo na vsak način preklic pro-hibicije. — Demokrati v Albanyju nočejo ni-kakega slepomišenja. Sredi velikih strank v državi New York se je pojavilo močno gibanje, naj se prekliče 18. amendment ter povsem razveljavi prohibicijo. Tako je na primer sprejel demokratski okrajni komitej sklepe, ki bodo naročali vsem kandidatom za kongres in zakonodajo, da bodo glasovali za preklic osemnajstega amendmenta in vse prohibicijske zakonodaje. Demokratski komitej Rensselaer okraja je storil pred kratkim isto. V vseh teh slučajih so zahtevali brezpogoajno preklic prohibicije. Pred kratkim se je vršila v Southampton, L. I., konferenca, katere se je udeležil tudi prejšnji govener Smith. Nasvetoval je, naj se demokratska konvencija povsem odločno izjavi proti prohibiciji. Domneva se tudi, da bo imel prejšnji governer Smith nominacij-ski govor za Roosevelta in da bo senator Wagner obrazložil v svojem nagovoru glavne principe ter zahteve demokracije. Tudi v republikanskem taboru je močno naraslo gibanje za preklic osemnajstega amendmenta. kel, da ne bodotrpleorgfanizirane James Wadsworth mlajši je rekel, da ne bodo trpele organizirane mase nikakega kompromisa v tej stvari. ANGLIJA HOČE PREKOSITI NEMČIJO Ker se je polet vodljivega balona ' R-100" zelo dobro obnesel, nameravajo Angleži ustanoviti redno zračno zvezo med Anglijo in Kanado. OTTAWA, Kanada, 6. avgusta. — Ker je angleški ogromni vodljivi balon "R—100" uspešno preletel Atlantik ter kljuboval vsem viharjem in nevarnostim, je predlagal Sir Denistoun Bourney tki je zgradil "R—100"), naj Anglija prehiti Združene države in Nemčijo ter naj uvede stalno trgovsko prometno službo med Evropo in Ameriko. Tozadevni predlog je sprožil v nekem govoru, ki ga je imel pred generalnim governerjem Willingtonom, ministrskim predsednikom Kingom, novoizvoljenim predsednikom Ben-netom ter raznimi drugimi kanadskimi veljaki. Ako bo Bourne j ev predlog sprejet, bodo vkratkem zgradili več balonov, ki bodo vozili z naglico 85 milj na uro ter bo na njih prostora za sto potnikov in deset ton pošte. Polet iz Anglije v Ameriko bi trajal dva in pol, polet iz Amerike v Anglijo pa dva dni. MISIJONARJI SO ZAPUSTILI TURŠKE KRAJE Dosti misijonarjev je zapustilo svoj delokrog na Turškem. — Umaknili so se sekularljski politiki Angore. ISKANJE VODE j NOVE ZLATE PO PUŠČAVI POKRAJINE Francosk: znanstveniki so prepričani, da vrelec dejanski obstaja nekje v Sahari. — Iščejo ga vsepovsod. HAWKS SKUŠA PREKOSITI REKORD Včeraj zjutraj se je dvignil s Cur-tissovega aerodroma pri New Yor-ku kapitan Frank M. Hawks ter poletel proti Los Angeles. Med potoma se bo enkrat ali dvakrat ustavil ter skušal dospeti tja v štirinajstih urah. Poznejša poročila pravijo, da se mu je poskus posrečil. ANGLEŠKI KRALJ TRETJI PRI TEKMI OOWBS, Anglija, 5. avgusta. — Prvikrat odkar je bil bolan, se je udeležil kralj Jurij tekme z jahtami, katere je . vprizoril kraljevski klub. Jahta Brittania, na kateri se je nahajal kralj, je prišla tretja do cilja. Kralj je bil sicer nekoliko razočaran, a je vendar užival tekom dneva. Dejstvo, da se je lahko izpostavljal več ur silnemu vetru, smatrajo vsi kot na daljno znamenje polnega okrevanja. DOBER PLEN KSEYPORT, N. J., 6. avgusta. — Suhaški agentje so izvohali pivovarno, ki je že dol j časa preskrbovala vso obal države New Jersey z dobrim pivom. Kot njenega lastnika so aretirali Edwarda Baumanna iz Jersey City. Pivovarna je imela električno hladnico ter je bila o-premljena z najmodernejšimi stroji. Agenti so zaplenili 40,000 galon piva. Delavci so še pravočasno ušli skozi neka stranska vrat. V kleti je bilo deset kadi, kojih vsaka je držala po tritisoč galon. ZDRAVNIK UMRL PRI OPERACIJI BIRMINGHAM, Ala., 6. avgusta. V tukajšnji bolnišnici se je morala neka porodnica podvreči težki o-peraciji,. ki je znana pod imenom "cesarska zareza". Operiral jo je dr. T. H. Williams. Tekom operacije je pa prebledel, se obrnil k svojemu asistentu dr. Costonu in za-šepetal: — Vi nadaljujte! Skrbite za bolnico! — Po teh besedah se je zgrudil mrtev na tla. Dr. Coston je uspešno za vršil o-peraci jo ter rešil mater In otroka. ISTAMBUL, Turčija, 5. avgusti. Stara garda ameriških misijonar j jev v Turčji je prekinila svoje de^-vanje ter se vrnila v Ameriko. Mc.1 njimi je cela vrsta misijonarjev, ki so bili delavni v Turčiji več kot pel stoletja. Dr. McNaughton in njegova na iz Washingtona, D. C. sta bila od leta 1887 v Turčiji ter sta vodila ves ta čas šole in misij one v različnih delih Anatolije. Med drugimi, ki se vračajo, se nahaja Miss Ana Jones iz Greenville, Ohio, ki se je štirideset mudila v Turčiji, in Miss Elizabeta Webb, sedemedesetletna starka, Ju je 44 let poučevala v Adani ter od-učuje sedaj v Beirut, v Siriji, k ;;vn-ji sestri Mary, ki je istotako posvetila 40 let svojega življenja misijonski službi ter je lansko leto stopila v zasluženi pokoj. Nadalje odptovala tudi Miss Ša"-j lota Willard iz Minnesote, ki je bila od leta 1897 delavna v ameriškem misijonu v Merzifoun. Ameriški misijonarji so se morali v zadnjih letih prilagoditi sekula-rizacijski politiki nove turške vlade, pod katero je prepovedan verski pouk v turških in tujih šolah. Prihranjen pa jim bo dan, ko bo turška* vlada izdala še bolj stroge odredbe glede šol. med katerimi se bo nahajala tudi odredba, da morajo imeti vse šole turškega pomožnega ravnatelja. | V dobropoučenih krogih tukaj 1 domnevajo, da bo izdala vlada v i Angori že prihodnje leto ta odlok : in da je ta najbrž vzrok, da bodo še j v tem letu zaprle vse škotske misijonske šole v Istambulu. Ameriške misijonske šole v Turčiji nadaljujejo svojo delavnost ter se omejujejo na poklicno izobrazbo, kot izučenje rokodelcev ter farmer-jev, katere nujno potrebuje Turčija. PARIZ. Francija, 5. avgusta. Ekspeaicija znanstvenikov bo v kratkem času odšla v Saharo, da išče tam velike zaloge vode, ki teče nekje pod peskom. Med gotovimi prebivalci Sahar? se splošno domneva, da morajo nekje obstajati velike zaloge pKn2 vode. V oazah in v Sahari živeči črnci. Berberi in Arabci, kakih 700,000 po številu, so sporočili, da je postala zalogo vode v zadnjih par letih vedno manjša. Prebivalci žive skoro izključno od sadja in sočiv-ja. ki raste v teh oazah. Topografija te velikanske puščave kaže, da je teklo tam dosti širokih rek ter nešteto potokov. Sedaj nameravajo iskati prvotni vir teh vrelcev. Posebne karte je treba napraviti v ta namen in na številnih mestih je treba vprizoriti kopanja ali vrtanja. Posebno previdnost je treba posvetiti vrtanju, ker bi se drugače odtegnilo oazam potrebno vodo. Nkeateri ljudje so mnenja, da bo mogoče zopet izpremeniti Saharo v rodovitno poljedesko deželo. INAVGURACIJA 0LAYE HERRERA BOGOTA, Columbia, 6. avgusta. Jutri se bo vršila inavjjuracija predsednika republike Henriqua Olaye Herrera. Za to priliko s.-* na-povedang velike slavnosti. Vodstva železniških družb so izjavila, da bodo železnice vozile prebivalstvo po znižanih cenah v glavno mesto. V AVSTRALIJI Trideset unč težak kos zlata so naili v Taria-gulli. — Zlatokopi so v letalih namenjeni n a mesto razkritja. BTQNDIGO. Avstralija, 5. avgusta. Tukajšnje okolice se je lotila zlata mrzlica, potem ko so v Tariagul-li v provinci Victoria, dvajset milj od tukaj, razkrili trideset unč težak kos zlata. Več kot 200 zlatokopom. ki so dospel. semkaj v dragih ameriških avtomobilih, so že odkazali zlata polja, da iščejo po njih suho zlito m druge dragocene kovine. Na poti proti zlatim poljem so popolnoma opremljene ekspedicije, ki imajo na razpolago tovorne avtomobile, letala ter tudi kamele. V.->e hiti proti mestu, kjer so našli sledove zlata. Sovražni Bušmani delajo zlato-iskalcem dosti preglavic. Pozornost ke koncentrira prav na srce Avstralije ki je nepreiskana dežela, a vsebuje velike zaklade mineralov. Elcsp^dlcija, ki je stala pod vodstvom znanega Iskalca zlata. Do-nalda Mackay. se Je ravnokar vrni-lai z centralne Avstralije, kjer ir vprizorila obširne preiskave. Mackay je prinesel nazaj zemljevide in druge podatke, katere ood> shranili za poznejši čas. SMRT BOGATEGA PILOTA CLEVELAND, Ohio, 6. avgusta. — Danes se je ubil tukaj 30-letni Joseph Kundz, sin multimilijonarja Theodora Kundza. N?egov aero-plan je padel iz višine 3000 čevljev na zemljo. ŽUPANI SE POSVETUJEJO Z MUSOLINIJEM RIM, Italija, 5. avgusta. — Ministrski predsednik Mussolini je pozval k sebi župane mest Turina, Milana, Genove in Florence, da se posvetujejo ž njim glede odprave nezaposlenosti tekom zimskih mesecev. Milanski župan je rekel, da bo .začela občina z javnimi gradnjami, pri kater bo zaposlenih od 5000 do 6000 oseb. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naalovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdani h potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo po&lja-teljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih »lučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 .......................... $ 5.35 Ur 100 ...................... „ $ 5.75 1000 .......................... $ 18.50 » 200 ,—r-„ $11.30 2500 _____________________ $ 46.00 >* 300 .......- ......... .... $16JO 5000 ____________________ $ 91.00 p* 500 ______________ ... $27.40 " 10,000 ____________.._____ $181.00 n 1000 __________ ™ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še beljše pogoje. Pri "velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable ILetter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK 82 COKTLANDT STREET NEW IOU, H. I. Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW YORK, THURSDAY, AUGU ST 7, 1930 LARQKBT ILOVBRI DAILY la U. Cl & "Glas Naroda T9 owned and Pnbtfebotf by KOTKMIO PUSLlSUDfO COMPAFI (A Corporation) . PrMldlOt Loot« of or t&a corporator aad >drtro—« of above offlotn: ClMct, MMfbjrf M—totm, N«v York City. N. Y. -QUI N A R O D A (▼•to* ikt rwpto) luacd JErery Day Except Bund*/« tad Holidays. K« cdo lote wljft Ust m Ameriko m .Kwasdo.............„ HM Z* pol leta te pol Let*__ K« četrt leta $3.00 Za Nov York bo coio leto_47.00 .43 AO Z* Incsemstvo Za pol leto celo leto_.17.00 Subscription Yearly 96.00. Advertisement on Agreement. *OUa Narode" tathaje vsaki dan OmcemM nedel] ln praznikov. Dopisi bras podpisa tn osebnosti m ne priobčujcjo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Prl spremembi kraja naročnikov. >, da m na*n tudi prejšnje bivališče neenanl, da bltreje najdemo naslovnik*. "QUI NARODA", ti« ff lBth Street, Ne« Yerk, N. Y. Telephone? Cbeteea mi Ht-.MWmBlttlll'.«.........................lili ................................................. INOZEMCI IN PROHIBICIJA l'i*e«'ajo s pivskimi razmerami po raznih rače izkazalo. Pri primarnih volitvah demokratov, — republikanci navzlic Hmjver ju ne pridejo v Texasu vpoštev, - je zmagal suhaški oče prohibicijske zakonodaje, Morns Sheppard, z veliko večino nad kandidatom mokračev. Kaj pa poročajo zaupniki **( olliers Weekly" ? Zaupniki, ki so natančno preštudirali položaj in raz-mere, poročajo, \la te tri države niso samo vlažne, pač pa mokre v pravem pomenu besede;da je pretežni večini pre. bivatetva uvaževanje suliaških postav deveta briga; da je zdaj v teh treh državah, v katerih prebivajo skoro izključno le turojeni Amerikanci, prohibieija predmet smeha in zaničevanja ter tla so prohibicijske razmere dosti slabše kot so v modernem Babilonu New Yorku, v New Jersey, -Massac h use 118U ali na Khode Islandu. Zakaj omenjamo ta splošno znana dejstva i Zato, ker je vodstvo urada za izvedbo proliibieije ravnokar objavno, da b<» treba tiste nedržavljane, ki kršijo ]>rohŽbieijo, najprej zapreti ter jih po prest rani kazni depot irat i. tipati je, tla bodo to grožnjo izvedli. Kajti nobena stvar tli ne zadala tako odločilnega udarca suhaški zakonodaji kot bi ga ji zadal tak poskus. Izkazalo bi se namreč, da je veleindustrija but leganja v rokah in pod kontrolo tukaj rojenih uglednih politikov obeh strank ter da zavzemajo inozemei v tej industriji le podrejena mesta. Hinavski poskus, da se inozemeem naprti vso krivdo za neznozen položaj, mora povzročiti katastrofo. Od pretnje do uresničenja je pa seveda precej dolga JM>t. Gospod Hoover, ki želi biti zopet izvoljen leta 19;S2. se bo presneto premislil, predno bo naljubo neizvedljivi prohibiciji zaigral skromen ostanek simpatij, ki jih še u-živa v deželi. T Nesreča ne počiva Tudi »mri ne. Podvrženi ate eni ali dragi vsak dan. KAJ 8TK PA 8T0B1LI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTHOKt^M Ali it« le zavarovani ta »lužaj baletni, net ff ode ali smrti t Ako ne, tedaj prestopite takoj k bližnjemu drnitvu Jugoslo-vftoake Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bol« niik« podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami ▼ Ameriki. Imovina znaša nad #1,100.000.00, Članstva nad 20,000. Nova društva ae lahko vatanovijo v Zd nošenih državah aži .Kanadi a 8. člani Pristopnina prosta. &»vm*ki Udnik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. mte pa pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Piehkr, B2y, Z nožem v bok. V Zemunu je sunil čevljaski pomočnik Nikola Pepič svojega druga Gustava Smita, krojaškega pomočnika z nožem v bok, ker je dvoril njegovi sorodnici. Pepiča so odpeljali v zapore, Šmita pa v bolnico. Detomor v Frankotovem. Pred nekaj dnevi je porodila na Frankolovem hčerka nekega posestnika nezakonsko dete. katero pa je takoj po porodu zadušila in ga zakopala v pesek. Novorojenček je b?l zdrav, živ in življenja zmožen, kakor je pozneje ugotovila sodna komisija. Po izvršeni obdukciji sta zdravnika dr. Kolšek in dr. Flajs ugotovila. da je bil deček zdrav in živ zadušen. Neusmiljene matere za enkrat še niso aretirali, ker leži v postelji. Nesreča na zagrebški glavni pošti. V uradu glavne pošte v Zagrebu se je pripetila težka nesreča. Zara-di strohnele strehe sta se zrušila dva okna steklenega pokrovi ter padla na oddelek, kjer se vrše izplačila poštnih nakaznic in sprejemajo brzojavke. Steklo se je razbilo na drobne kose ter na glavi težko ranilo uradnico Olgo Kopecko in lahko poškodovalo še dve drugi uradnici. Na pomoč je bilo pozvano rešilno društvo, ki je vse tri ra-njenke propeljalo v bolnici. Kopec-ka je močno krvavela in bo ostala dalj časa na zdravljenju v bolnici, ostali dve pa sta bili obvezani in puščeni v domači negi. Velik požar v osiješki okolici. V selu Markovcu je izbruhnil velik požar, vsled katerega je sedem rodbin ostalo brez strehe. Ogenj je izbruhnil v skednju seljaka Vaku-le. Iskra iz mlatilnega stroja je zažgala slamo in mahoma je bil ves skedenj v plamenu. Požar se je naglo širil, nastala je panika in tudi gasilcem ni posrečilo omejiti poža-ro ker je pihal močan veter. V gospodarskih poslopjih in hlevih je peginilo mnogo svinj in kokoši. — Škoda je cenjena na poldrugi milijon dinarjev. 27 šrapnelov v vodnjaku. Ob priliki čiščenja nekega vodnjaka v predmestju Zemuna, ki je bil med vojno zasut, so delavci v glebočini 19 metrov naleteli na 27 tempiranih šrapnelov. Po odredbi vojaške kemisije so bili šrapneli prepeljani tri kilometre izven mesta ter tamkaj razstreljeni. Poročnik Vajler umrl. V Sarajevu je v vojaški bolnici umrl poročnik Branko Vajler ki se je bil s kroglo iz revolverja težko ranil iz obupa, ker ni uspešno prestal izpita za kapitana. Trulo je bilo prepeljano v Zagreb in pokopano v rodbinski grobnici. Smrt v mlatiinem stroju. Na pristavi Nike Jetiča pri Novem Sadu se je vršila mlatev s strojem. Jeftič se je popel na stroj, da c pravi neki posel. Pri tem pa mu je spodrsnilo, zapletel se je v žice in padel v mlatilni stroj, ki ga je drobil. Pogled na razmesarjeno truplo je bil strašen. | Zaradi smrti matere izvršil samomor. V okolici hercegovinskega sela Vrabčiči s.> našli te dni truplo orožnika Mija Cesarja, ki se je s svojo službeno puško ustrelil. Iz pisma, ki so ga našli pril Cesarju, je razvidno, da je obupni čin izvršil v žalosti 2aradi smrti svoje matere. Svečenik ubil župana. V vasi Sopotu v ovčjepoljskem srezu se je te dni primeril nenavaden zločin. V bližini samostana Gjurišta je pravoslavni župnik Nikola Jovanovič ponoči ubil vaškega »župana Ilijo Milenkoviča. Dogodek se je odigral takole: Župnik in župan sta imela vsak svoj opravek v samostanu, kjer so nastanjeni tu- *di orožniki. Samostanski starešina je oba lepo sprejel in pogostil. Ko sta se ponoči vračala župnik in župan vinjena proti domu. je prišlo med njima do prepira iq pretepa. Ob nekem jarku sta se spotaknila. Župan je strahovito udaril župnika po glavi in slednji je nato pograbil prvi kamen ter z udarcem po desnem sencu na mestu ubil župana. Nato je položil njegovo glavo na kamenito zglavje, da bi ljudje mislili, da se pe župan ori padcu ubil sam. Zločin pa je bil čez par dni razkrit, župnika so aretirali in ga imajo sedaj v preiskovalnem zaporu v Štipu. I Zasledovana vlomilska brata. Oblastva zasledujejo brata 20-let- i nega Tomaža ter 18-letnega Pišta Hortija, oba delavca iz Velikega Središča, ki sta pred nekaj dnevi vlcmila v trgovino Josipa Stasle-gerja v Gudurici. Odnesla sta za ekrog 5000 Din manufakture ter neznano kam izginila. DRZEN BEG ZLOČINCA PETRIČA 22. julija zjutraj so eskortirali ljubljanski orožniki v mariborsko kaznilnico štiri težke zločince, med katerimi je bil tudi 28-letni vlomilec in ropar Josip Petrič. bivši mesarski pomočnik, doma iz Št. Jurja pri Grosupljem. Petrič se je pred aretacijo potepal po vsej Sloveniji in kradel v družbi svojega tovariša Ignaca Cimžarja. Vlamljala sta po Ljubljani in okolici, dalje na Dolenj-[ skem, zlasti v okolici Ribnice, kjer | sta vdrla v trgovino trgovca Div-j jaka ter odnesla za kakih 10,000 di-! narjev blaga. Vlom jima je uspel tudi v gostilno Josipa Pelca v Kole-ziji in še v neštetih drugih primerih. Zločinca sta se skrivala v raznih skrivališih. pod kozolci, v gozdovih in pri zanesljivih zaščitnikih. Čimžar je bil slednjič izsleden v Ljubljani, Petrič pa je izginil nekam na Gorenjsko, kjer se je potepal še nekaj dni. Lani 7. novembra pa je izvršil vlom v Pod-nartu, nakar so ga na cesti prijeli orožniki. Petrič pa jim je ušel in so ga nato preganjali domačini, med njimi tudi neki ljubljanski lovec. Po dolgi gonji so ga slednjič res u-krotili in ga izročili orožnikom v Kropi. Prijeti lopev je bil spravljen v Al O rednem štedenju. Redno š teden je Je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štedl i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenie Je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedl-ti. V prvi vrsti pazi na to, da Je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4'/a% na leto, prieenši % vsakim' mesecem. To Je najboljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar naj pri-pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tadi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJU* ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo i knjižice. Sakser State Bank 82 OorUandt Street HEW YORK, H. Y. SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za yecjo udobnost svojih klijentov, vsak pemdeljek do 7. ure zvečer. Poslušnjmo se vsi brez izjeme, te stare In stanovitne domače banke. ___i Ljubljano, kjer ga je deželno sodišče nedavno obsodilo na 5 let je-ječe in po prestani kazni na prisilno delo v prisilni delavnici. 22. julija je prišel čas. da odide Peurič v druužbi 3 zločincev v Maribor. Orožniki so odvedli kaznjence seveda uklenjene na kolodvor. V viaku so se zadržali popolnoma mirno, še najbolj pa Petrič. Govoril je le malo se niti s svojimi tovariši ni kaj rad spuščal v pome-nek. Ko pa je vlak pripeljal do Pra-gerskega in do želez, predora je Petroč postajal nemiren. Prav hitro se mu je posrečilo iztrgati se iz žeiezja, nakar je potihoma stopil k oknu in se pognal ven. Čim je vlak pri vozil iz predora in je postalo v kupeju zopet svetlo, so orožniki nemalo presenečeni ugotovili, da je Petrič — izginil.... Petrič se je pri skoku iz vlaka ' precej poškodoval in je obležal oL i pregi nezavesten. V takem stanju so ga našli železniški delavci, k: so ga naložili na prvi došli vlak ter ".a odposlali "V Sicveisko Bistrico. Med vožnje pa se je Petrič zopet osvestil je v Slovenski Bistrici vnovič pobegnil. Ubral jo je najbrž v goz- j dove, odkoder se bo kretal v smeri preti meji ali pa se bo obrnil na svojem begu v južne kraje države, kjer se morda nadeja, da bo še najbolj na varnem. " Pcbegli zločinec je skrajno opa-sen tip. ki se ne straši nobene nevarnosti. Zaradi raznih grehov je presedel navzlic svoji mladosti že nad 10 let v ječi. Zasledovanje je v polnem razvoju. ŽRTEV ZNANOSTI Mehiške oblasti so prejele iz A-mozake v deželi Pueblo vesti o tragični smrti norveškega raziskovalca dr. Kuelmana. Preživel je v indijanskem ujetništvu nepopisne j muke in so ga končno usmrtili v indijanskem svetišču. Žreci so na-tveziii domačinom pravljico, da je prišel po nalogu mehiške vlade režat indijskim otrokom glave. Trdili so, da bo glave skuhal in na ta način pripravil kurivo, ki ga potrebujejo mehiški letalci za polet preko Južne Amerike. E. Worchester, N. Y. Dopisniki poročajo o brezposelnosti, jaz pa tega ne morem, ker tu na farmah je bilo dela dovolj sedaj posebno s košnjo. Zdaj se bomo oddahnili. Suša dozdaj še ni naredila škode, imamo upanje da bc v kratk^n dež. Sem prihajajo ljudje iz raznih krajev in kupujejo farme, pa žaii-bog, .so se prekasno prebudili in spoznali, da je farma edina stvar katera zamore preživeti vsako družino s pridnimi roxaml. Zdaj, ko je kriza v industriji, so farme dražje kot so pa bile v dobrem delavnem času. Sem je prišlo veliko družin raznih narodnosti, pa tudi naši Slovenci ne zaostajajo. Zadnjo nedeljo se je vršil piknik na fq/mi Leopolda Hrena. Obiskan je bil prav dobro. Podnevi in ponoči so farmerji nosili in vozili .skupaj, tajto da smo prav udobno počastil osemnajsti amendment. Tukaj se nahaja veliko družin, fantov in deklet iz New Ycrka na počilnicah. Sami fest fantje in dekleta. Čudno se mi zdi. da se je Zgaga v svoji koloni proglasil, da se ne upa v Brooklyn. Ko bi jih ti Peter videl zdaj. ko so na svežem zraku, zdaj bi se šele zagledal v nje. Ko bodo prišle nazaj, jih bas komaj spoznal, a dvomim, da se bodo vse vrnile. Najbrž bo katera pogrešana Pozdravljam vse čitatelje Glas Naroda! Anton Habinc. East St. Louis. III. Mesto Lillsboro ni veliko, pa je jako lepo in snažno. V njem so tri tovarne in dva premogovnika. Poleg mesta je velik roundhouse, v katerem popravljajo lokomotive. Obratuje samo en rov. Slovenskih družin je malo, toliko več je pa Poljakov, Slovakov, Nemcev in Italijanov. V mestu Witt sta dva premogovnika, ki pa že dve leti počivata. Naletel sem na par debrih slovenskih družin, ki imajo usmiljenje s popotnim človekom. To so vse drugačni ljudje, kot so nekateri v Pueblo ali v Calumetu. Dalje je mesto Nokomis. ki ima kakih šest tisoč prebivalcev. V bližini je mala naselbina. Winona, v kateri je precej Slovencev, k: so dobri in po-strežljivi. Premogovnik obratuje en ali dva dni v tednu, zaslužiti se pa ne more, ker se rovi izmenjujejo. Namenjen sem dalje proti Wis-coslnu, odkoder bom zopet kaj poročal. Pozdrav vsem čitateljem! Steve Fab j an. Peter HWIIIIIIHI1 ........... Mill "II mil I inn I Težka izguba koroških Slovencev. BREZPLAČNI POCK. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski soli itv. | 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba £tv. 308, ali pa v uondelj»k In sredo ob 3. do 5„ Boha 413. V Sv. Jakobu pri Rožu je umrl po mukepolni bolezni dr. Zdravko Z witter v sarosti 28 let. Pokojni je študiral na Dunaju državno vedo in šele lani promoviral. Na Dunaju je aktivno sodeloval pri Slovenskem krožku. Bil je zelo vnet za slovansko stvar. Med počitnicami je vneto deloval med koroškimi Slove ici. Zaradi svoje živahnosti je bil med Slovenci jako priljubljen. Smrt odličnega javnega kulturnega delavca pomeni za koroške Slovence veliko izgubo. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Ste umo ^mmIvo, pač pa yai Slovenci t vaši okolici. CWE ZA OOA» SOZHHHK Pa naj bo za izpremembo par balkanskih: V začetku svetovne vojne je prišel črnogorski vojni minister Mi-tar Martinovič h kralju Nikoli in xa vprašal: — Gospodar, ali ni j potegnemo vse topove na Lovčen? — Mitre. kar potegni oba Prišli so češki Sokoii v Črno gori. Ko so jih Podgoričani zagledali, se jim je zahotelo ustanoviti sokol-sko društvo. Takoj so sestavih pravila in jih predložili vojvodi Laki-Vcjvodiču kot najvišjemu političnemu uradniku. Vojvoda jih je pa odklonil in ni hotel povedati, zakaj. Prišel je knez Nikola v Kru-pino pri Podgorici in na pritožbo Pcdgoričanov je pozval vojvodo La-kiča. na mu pojasni, zakaj ni hotel potrditi sokolskih pravil. — Kaj? Lastnoročno naj pc-trdim tem falotom. da so sokoli? Kaj pa pereko Piperi, Bjelopavliči in druge junaške črnogrska rodbine? Če bi si nadeli ime kavke ali vrane, bi jim še pcdpi.sal pravila, tako pa iz te moke ne bo kruha. Vojvoda Peter Vukovič, tast kneza Nikole, je mnoge irošil, dohodkov je imel pa malo. Zadolžen je bil na vseh koncih in krajih, zlasti odkar so mu pomagali zapravljati tudi sinovi. Nekoi se je peljal z vozovi s Cetinja proti Nikšiču s svojim sinom Andrijo in ko sta kramljala o raznih domačih zadevah. Je sin prigovarjal očetu, da bi bilo dobro prodati zemljišče v Nikšiču in poravnati dolgove, da bi ljudem zavezali jezike. Vej voda je pa odgovoril: — O. tepec neumi! Saj mi je ležeče na tem. da sem dolžan, kajti čez 20 let ne bo nihče več vedel, da je živel na svetu vojvoda Petar, kaj šele. da je bil zadolžen. Star Albanec je stal z eno nogo , že v grobu, spomnil se je. da ima na vesti mnogo grehov, in šel je k spovedi. — Ubil sem seseda, ker je zmer-i ja! mojo mater. Ubil sem starca. : ker sem mislil, da ima denar. Ne-j kega sam pa ubil doma iz krvne o- svete, je našteval duhovnemu očetu svoje grehe. Albanec je nadaljeval z naštevanjem gre nov. naenkrat je pa utihnil. Pop e vedel, da ima opraviti s trdovratr im grešnikom in da ima mež še nskaj na vesti. Zato mu je na vse r ačine prigovarjal, naj si olajša ve.it. — Ne norem. — je odgovoril Albanec,— lo je nekaj strašnega, tega ne m< rem povedati. In pop mu je moral še dolgo prigovarjati, preden je spravil iz njega priznanje, da se nekoč v petek ni postil. x Pred velitvami je prišel v Bar neki politič li prvak agitirat. Na shodu je ob< tal gimnazijo, kanalizacijo barsve vaš general: "Fantje naprej", st;m pa ostane zadaj. < « •ojtll wamssx WW XQRR, Tfipš&AJ. APfiPRT 7, W LASO EST SLOVI MB DAILl J. W BARTlf: OSVETA 2IVEGA MRTVECA Ko se Je velika vojna nadivjala stelje in ga odvedli v trdnjavo Bo- vino. Mati bo dolgo čakala, matere tlo kraja ln e bila cena človeškega' ris, ki je stala okorna in masivna1 so potrpežljive in čakajo vedno. življenja se globoko pod ničlo, se kakor znamenje v stepi. Mnogo] Tako se je poslovil od vseh stra-je podal biv&i poročnik Prosper po resnih mož je že korakalo skozi. sti. Ostalo mu Je Je sovraštvo in od dvanajstih bitkah, tri Ln dvajsetih) njena težka vrata na mračno dvo-' nJega Je pričakoval refiitve. Pravi-.vpopadkh in Štirih letih službe na rišče, a le redko kdo se je vrnil, j jo, da Je ljubezen inočneiša od Obravnava je bila kratka. Sodba smrti — zakaj bi ne bilo tudi sov- ti vi j en je in ve, da grem zanj v o-genj. Tudi ima pravico, da šivi svoje življenje do kraja. Blednjič Je odšel in preložil breme jia moje rame. Tako sem sam nabasal puške, in če ne bi bilo davi kaj narobe, potem bi bila dva mrtveca več. Tu imaš denarnico za tvoje veliko potovanje!" Muzajoč se Je stari narednik odkorakal proti trdnjavi. Ko se je znočilo, se je opotekal mrtvec novemu življenju naproti. LEPAfflHNJA Arnold Holhlriegel, znani nemški publicist, ki potuje zdaj po Maroku, pripoveduje v Berliner Tagbla t _ tu o svojem obisku na židovskem pokopališču v Fezu. Tam spi večno spanje m učen i ca Sol Gahuel. Njeno ime je maroškim Židom prav tako sveto kakor ime matere Ra-haele. Sol Gahuel, hči bogatih staršev, potomcev po inkviziciji Minnla so leta, živci sveta so se: preganjanih Španskih Židov, se je jeh pomirjati. I rodila pred sto leti v Tangerju. Več potovalcev opisuje izredno lepoto J Na obisk v staro domovino umore potovati vsak ameriški državljan in jjei vojak, se mu je posrečilo, da se vojaše smrti namestu da bi te o-o tudi tu uveljavil ter napredoval, besili, ker si se tedaj s tovariši oil iokler niso vladne čete poklale nj.>. kakor cel vojak. Skoda, da niste bi-»ove skupine. Njegova zvezda pa li vojak poštene vojske. Žri in pij ni zatemnela, zakaj v spopadu Je to noč, kar hočeš, če boš pa jutri ni mogel pozabiti. Edina strast, ki je ostala v njem, je bilo sovraštvo do ženske, ki ga je tako bridko prevarala. Od časa do časa je povprašal po usodi te ženske. Zvedel je, da je kmalu po izdaji dala la vrednost njegovega življenja či- co. Preden je odšel, je dejal Pros- slava tajnemu vohunstvu in se i-sto neznatna. V srcu pa je še ve- perju: "Kadar bo počila salva, se J m ožila. Mogoče je bila podzavest-dno imel svojo ubogo ljubezen. J morate zgruditi. Jaz sam poskrbim na ljubosumnost, ki je podžigala S tem bi bila zgodba končana, za milostni strel," je pristavil in njegovo sovraštvo. Ko je izvedel to odšel. | novico, je imelo njegovo življenje Zdaj se je še bolj stemnilo v samo en smoter: os ve to! Da to sto-Prisperjevi zmedeni duši. Uf>an>e ri, je bil pripravljen dati svoje živin radost sta ga skoro premagala.1 ljenje. Potrpežljivo je čakal velike Morda pa je bila polkovnikova po-: ure. slanica samo pohožna laž, da mu Marija je po razgibani mladosti olajša smrt? Ure so minevale v dvomu in smrtnem strahu. Potem se je zdanilo. Zopet so zarožljali zapahi. Prišel je duhovnik. Pred vrati je stal ofl- tri preluknjala liki rešeto. bo sto-! cir z ^Umi rokavicami in vojaki z nasajenimi bodali. Nekdo je o-pomnil, da je napočila ura. Odvedli so ga skozi dolge hodnike, po stopnicah na majhno dvorišče. Oddelek vojakov s puško ob nogah je če bi ne imela usoda včasi svojih muh. Zarožljali so zapahi, in polkovnik, poveljnik trdnjave, Je stopil v celico. V svojem dolgočasju jt* hotel počastiti zločinca z nagovorom : Poznam tvojo zgodbo in sem t€ pričakoval takoj po prevratu. — Ženska zadeva kaj? Ti si največji bedak, kar ji je stalo tu doli pred zidom in vsaka krogla, ki te bo ju- stal pod poveljstvom starega na- rtšil zdravo kožo in tudi policij.1 zarana tam spodaj še tako tulil in' rednika. Poleg njega dva oficirja, ki ga je Iskala kakor iglo, se je znal izogniti. Svojim dobrim zvezam se Je imel zahvaliti, da je uži- ' razkužiti z lizolom. da ne pogine val nepomembno civilno življenje,1 naslednji na tvoji sramoti!'* kar je trajalo tako dolgo, dokler ni j prosper je osupel motril starega pošel denar. Končno je spremenil: oficirja. V njegovem spominu se je način življenja in postal tajni a- ( zjasnilo. Ali ni bil pred leti na bo- klical svojo mater kakor druge' Konjar v civilu, nekaj ječarjev in mlade svinje, bom dal tvojo celico! duhovnik. Stali so nasproti zidu, na katerem so bili temni madeži. Drget je prešinil četo. Poveljnik je stopil na dvorišče. štvo. Sicer pustijo muslimani Židom njih vero, a stara postava določa, da postane musliman sleherni človek, ki izgovori svete besede: La ilahi il alah, Mohamet rassul Allah. (Ni Boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok.) Slučajno se je zgodilo, da je bila Sol Gahuel v družbi muslimanskih žensk. Ko je napočila ura z večerno molitev, so ji rekle muslimanke: — "Škoda, da moraš domov. Ne znaš z nami moliti!" — "O, saj bi znala," je odgovorila razigrana Židinja in je izrekla svete besede. Storila je to zgolj v šali, a s tem je takoj stopila v zakon z možem, ki sicer postala muslimanka. Ko so ji to ni bil njen ideal, vendar ji je v rekli, je trdila, da to ni res. Pokli-svojl tolsti dobrodušnosti nudil mir cali so jo pred kadija in mu je po-domačega življenja. | gumno odgovorila, da hoče umreti kot Židinja v veri svojih očetov. - Ljubil jo je kakor božanstvo in ji je lahko izpolnil sleherno željo. Ko je rodila otroka, se je minulost polagoma pogreznila v pozabljen je. Nekega poletnega večera, ko so se na nebu zbirali težki oblaki, je sedela Marija s svojim možem pri mizi. Igrala sta "damo". Služkinja je najavila poznega obiskovalca v neki zapuščinski zadevi. Človek, ki pride v takšnem poslu, ima pristop povsod in ob vsaki uri. Sporočili so mu, naj vsto- gent neke velike sile. Prosper Je dobil novo, lepo ime, potrebne dokumente ln tudi nekaj denarja. Z novim navdušenjem se je lotil novih nalog. Bil je pogumen in sreča mu je bila mila. V očeh jišču njegov polkovni poveljnik? opadu je bil obležal^sestreijen med sovražnima črtama in ponoil V imenu države!" Oficir je pre- pi Bil je pr0sper. Imel je rQŽeni_ Sodnik jo je opozoril, da se kaznuje verski odpadnik s smrtjo. Sol Gahuel je vztrajala. Odvedli so jo na morišče in vse ljudstvo se je jokalo. Še rabelj je pretakal solze, ko je zagledal lepo obsojenko. Sultan Mulej Abderaman je nesrečnici ponudil zlato in oblast ter jo je svečano obljubil vzeti za prvo ženo, če bi hotela ostati muslimanka. Lepotica je odkimala. Sultan jo je molče objel in rabelj jo je nato ob-glavll. Ta pravljica iz 1001 noči še ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen po to vati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredim« se sledeče atlete: Po FRANCOSKI progi s parnikon "lie de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOŽIČNI IZLET ; Po COSULICH PROGI PRIHODNJI IZ1 z motorno ladjo "VUL dne 2. septembra Nadaljni izleti po isti 8. oktobra — "VtJLCANIA" 28. r 10. decembra—"Vri.< Za cene, za pojasnila in navodila glede p< mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko že sto ln sto-tisoči potovali v popolnem za prakse v tem poslu Vam lahko jamči za d ln pa, kar je najvažneje, da boste o vsem t SAKSER STATE 82 CORTLANDT ST., NI Tel. Barrlay 038f preko Trsta -ET -CAN I A" 1930 p ropi: ovembra—'SATtKNIA" ANIV itnih listov, vizejev, per-tvrdko, preko katere so lovoljstvu. Vsled 40 letne ibro in solidno postrežbo Dčno in pravilno poučeni. BANK :w Y0KK TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA čital razsodbo. Polkovnik je potegnil sabljo, o j Te dni se je vršila v Češki Rybni mu posiveli. Tudi je. teh sedem let Pri spopadu je bil obležal.sestreijen ; flcirji so P0^™™- Komisar se je p^^ njegov obraz odkril. Nad zidom trdnjave se je "Pozor!" Bobnar je zabobnal, duhovnik jo je napadel praporščak Prosper, na P0*avila Jutranja zarja, lastno pest s patruljo prednje poljske straže sovražnika, da bi re-mfsčanov Je bil zastopnik neke pe- težko ranjenega poveljnika. — začel glasno moliti, trolejske tvrdkf Žfvel je. kakor se stvar se je posrečila. Praporščak1 Je zarjovel narednik, spodobi in je rastel v spoštovanju in j je dobil ukor od polkovnega prejemkih. Tajna služba na nasprotni strani ga dozdevno še ni zapisala v črni seznam. Tako se je čutil sigurnega, preveč sigurnega. V tem položaju je napravil prvo neumnost v svojem življenju. Zaljubil se Je. Spoznal je mlado duhovito damo. In Prosper je bil baš v letih, ko se človek smrtno zaljubi, v letih, ko vidi v ženski božanstvo. Hrepenel Je po veliki Ijubez- veljstva, divizijonar pa mu je podelil svetinjo za hrabrost. Poveljnik je hotel baš oditi, ko ga je Prosper nagovoril: — "Vaš trebuh postaja nevaren, spoštovani predstojnik, vi jeste preveč..." — Polkovnik se je zavrtel in nasršii brke kakor razdraženi maček. .. — "ali pa se premalo gibljete, stari stric Frlc!" To je bil njegov vzdevek, ko je bil p0_ Kakor od strele zadet, se je Pro-{ sper zgrudil na zemljo. vedno ovija zapuščeni, grob lepe naste naočnike, lasje na sencih so | Židinje. Muslimanski pregovor se gasilska svečanost in zvečer se je glasi: "Ne pusti ne podgane na Ži- , vračala skupina udeležencev pija-da na hišni prag," in Židje zopet. na s tovornim avtomobilom domov, pravijo: "Ne zaupaj Mavru, četudi Na ostrem ovinku neizkušeni šofer 40 let leži v grobu." A oba naroda - avtomobila ni obvladal, zavozil j. enako častita spomin lepe ob- ( v ograjo mostu in avtomobil, na ka-glavljenke. ni, kakor se hrepeni le po domovi- še pri starem polku. Polkovnik je buljil vanj, potem pa se je tudi njemu posvetilo, in če ne bi bilo straž pred vrati, bi se bila objela: kandidat smrti ln poveljnik trdnjave. "Stari dobri Bog ne ve več, kaj hoče", je dejal polkovnik in v njegovih očeh se je zalesketala ni, v vsej praznoti svoje duše, po letih brez trohice doživetja ln brezupne samote. Bila je lepa ženska, ime ji je bilo Marija in mladi Prosper ji je ugajal. Privlačevala ga je k sebi, doker nI obtičal v njeni mreži. Po tem ga je omrežila. Vojaki so se postavili v pozor, podoficir je oddal milostni strel in je pokril zločinca z odejo. Tako se je začel dan v trdnjavi Boris. Pozneje so odnesli truplo^avito v odejo, pred trdnjavo ln ga vrgli v že pripravljen grob. Stari narednik je dajal povelja ln ko je bilo vse končano, je sedel na rob groba ter začel kaj svojevrsten razgovor z mrličem: Ljubezni ni hotelo biti konca; vlaga. Strašno je zaklel in odtopo- in tedaj napravil Prosper svojo drugo in največjo neumnost: veroval Je v žensko. Hotel se je vrniti v polteno življenje, v domovino ter je hotel uživati srečo s svojo Uvoljen-ko. Izpovedal se ji Je da kraja. Razumna ženska Je umela, ln srečna tal iz celice. Prosper je vedel, da je "Zdaj si mrtev, zakaj če bi se le zganil, bi ti moral poslati še eno kroglo v glavo. Dobro ležiš tam spodaj in kadar bodo zasuli jamo ne bo nikomur več prlšl na misel, da bi pogledal, kaj je pod odejo. Polkovnik te je mogel imeti zelo rad. Ponoči me je zbudil in straš-njegova I no preklinjal. Takoj sem vedel, da usoda šla staremu polkovniku v srce, ne da bi bi je mogel spremeniti. Bridko je čakati ure. ko peljejo človeka na morišče kakor žival, ki sta bila oba Prosper zato, ker je se ne more braniti. Ure so mlneva-bila zdaj njegova sreča popolna' h In Prosper se je zatopil v svojo Marija, lepa žensk apa zategadelj, j usodo. Pokopal je vse nade, drugo ker je dovršila svojo nalogo kot; za drugo, vse ideale ln slednjič še vohunita 17A tajnega oddelka. j svojo prvo in zadnjo ljubezen. Po-Ponočl so vrgli Prosperja Iz po- tem Je pokopal še misel na domo- se je moralo nekaj zgoditi. Povedal je, da bo zjutraj justiflkacija, in jaz *m se tega prestrašil, saj je justilikacija pri nas kakor cigareta pred zajtrkom. Jutri zarana _ mi je rekel dobesedno — bodo u-strellli nekega starega zločinca in tvojega polkovnika. Ker ga nisem razumel, mi Je pojasnil: "Velik lopov je ta, ki bo jutri postavljen k aidu, toda eden najav estejiih in najboljših vojakov, Jd sem Jih srečal v življenju. Rešil mi je nekoč življenje, ne da bi mu bilo mar lastnega. Služba je služba in dolžnost je sveta. Zato bom osebno poveljeval juuftlfikaciji, toda ramo ob ra. 33xl z zločincem ob zidu ln gorje onemu, ki me ne zadene do smrti!" Polkovnik pa je tudi kos mojega s svojimi: znaki. Pozdravili so se in sedli za mizo. Marija je ugibala poteze tujega gosta. Iz vseh gotov so se bližal strahovi. Težko so se trgale besede od ust. "Za dedščino gre," je dejal tujec. Nekje je potrkalo. — Za dediščino nekega Prosperja." "Nekdo trka!" Je kriknila Marija. — Kje in kdo trka!" je vprašal mož. "Nekdo trka! je ponovila Marija." Možu je ledenela kri v žilah. "To je tvoje nezvesto srce, ki šteje zadnje udarce," je dejal Prosper mirno. "Sveta Marija Barbapska — mrtvec je tu!" je vzkliknila Marija. Zmeden je pogledoval mož zdaj ženo, zdaj tujca. "Ne, smrt je tu!" je dejal Pros-per ln segel počasi v žep. Potrkalo je. Potem so se odprla vira ta, v sobo je stopil angel. Majceno dekletce, golo in rožnato, oblečeno samo v kratko srajči-co, s leodrčki okrog ličec, je capljalo v solzah k materi. Z otroškim instinktom je začutilo, da je mati v nevarnosti. Mati je sedela na stolu kakor odrevenela. Dekletce je splezalo k njej ln ji ovilo roke krog vratu. Tako se je zgodilo, ^ia je Prosper potegnil iz žepa prazno rpko in brez besede nameril korake proti vratom. Bred zrcalom spodaj v veži si je popravil ovratnico. In ko je mehanično dvignil oči, je videl nad o-vratnlkom nekaj izrednega: smehljajoč se pomlajen obraz. V tisti noči se je zastrupila Marija. PRILIKA ZA KROJAČ A! Moj ran j ki soprog je delal 16 let. zato prodam vso krojaško upravo, stroj za iikat etc. prav poceni. — Pojasnila daje: — Mary Hribar, Bessemer, Pa. <2x 7&8 ) RAD BI SE SEZNANIL s žensko od 45 do 55 ^et staro. Če ima kaj denarja, dobi polovico vinograda in kokošjereje. — Matt Berfcle, Box 705, Gait, Cat. tereni je bilo 20 gasilcev, je pad»?l 3 m globoko v izsušeno strugo potoka. Kraj katastrofe je nudil grozno sliko. Nekatere gasilce j'1 vrglo z avtomobila na kamenje, kjer so obležali vsi okrvavljeni, težiio ranjeni so pa obležali kar pod pre-vrnjenim avtomobilom. Šofer se je zavedal krivde in je pobegnil mimoidoči so pa poklicali zdravnika, ki je nudil težko in smrtno ranjenim prvo pomoč. DON ACA ZDRAVILA V Imam J»- tri t m - [- nit: tluinaia zJravllu, katera pr,|.i.r KruiJli v knjigi — domaČi zdravnik PUl ierem razliti V . «- po hrezplu/ul rtiiik, v ka-J<* nakrutliu puliltuiim vaaka ia za kaj n* ral>i. triiikii bod«l« riaAll A« mnoge drugI ji koristnih utvari. MATH. PEZDIR Box 772. City Hall Sta. i New York. N. V. T USTANOVLJENA LETA 1889. mm URAML1UCA UDBLJAiSKA (QRAD6KA STEDJQPICA) V LJUBLJANI PREŠERNOVA z prvim julijem, znaša jugo-slov inska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo most v kvoti in ti so: Starišl riških državljanov, možje a-iških državljank, ki so se po L ja 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. T1 so opravičeni do prve polt vice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni utroci izpod 2L leta onih ntdr-tavjanov. ki so bili postavno pri-pušEenl v to deželo sa stalno bivanje Zi vsa pojasnila se obračajte aa poziano in zanesljivo pret mei jun SAKSER STATE BANK (2 CORTLANDT BTBSR NEW YORK «tsi IIIOII* NEW YORK, THURSDAY, AUG® 6T 7, 193# RAZPOSAJENKA 14 ROMAN IX ŽITLJKNiA =1 Z* Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) A niste t ten je spoznal to z vročim veseljem ter občudovanjem. Imel Je v bistvu isti značaj, kot je najbolj imponiral Urški. Nekega dne je promenirala Urška z Arnstettenom po ozki stezi, ki je vodila iz vasi v gore. Tedaj pa Jima je prišel naenkrat nasproti Will Volrat. Postal je zelo pozoren, in dolg. motreč pogled se je zapičil v Urški-ne oči. Nato pa je šel mimo z molčečim pozdravom. Mlada deklica je bila ob njegovem nepričakovanerfi pogledu tako prestrašena, da so se ji tresla kolera: Ni mogla iti naprej ter je zrla za nJim s plamtečimi pogledi. — Kdo je bil to? — je vprašal Arnstetten ter se ozrl v Urško z za -ludentmi pogledi. Pogledala je nanj in kot da se vzbudi iz sanj, je odgovorila: — Profesor Volrat! — Ah, slavni hribolazec in naravoslovec! — Da, — je odvrnila. — Vi ga zelo občudujete, gospodična! Globoko je vzdihnila. — Da. Pogumne narave občudujem vedno. Arnstetten je vzdihnil nekoliko. — Vi bi pač ljubih moža, ki bi imel pogum za drzno dejanje0 — Vsaj bi moral dokazati, da ima pogum za drzno dejanje. Molče sta šla naprej. Konečno je rekel Arnstetten pritajeno: — Gospodična Urška, rad bi storil nekaj, kar bi izzvalo vaše občudovanje! Ur.^ka se je nasmehnila. Stara prešernost se je je zopet lotila. — Pojdite vend«* .;a vrh Wetterkogela. To bi mi strašno imponi-ralo! . * LOUIS ROUBAUD: LAČEN SEM! zgor! Kako nepojmljivo je življenje! Na Madelaini smo se obrnili nazaj in smo zopet šli tam mimo, kjer nas je bil poprej nagovoril pro- OdšU smo iz restavracije precej g ledi, da bo stresel gospodar nad' sjak Bil ^ vedno na svojem me-pozno in ni bilo več časa za obisk 1 menoj svojo jezo in da bo prišel na' stu ter ni opa^u velikodušnega da-giedališča. Sprehod pa je tudi v "koncu skozi vrata policaj, ki me bo rovaica. Približal se nam-je in hrk- — Jaz sem žalibog premagalo izkušen v hribolastvu! — To bi ne bila nikaka drznost, — je vzkliknila zelo slabe volje. — Ali vam bi imponiralo, če bi storil kljub temu? — Strašno! — Ne, v resnici? — Popolnoma v resnici, gospod Arnstetten. Pa pustiva ta pogovor. Ostanite lepo v dolini. Vsi ljudje ne morejo biti junaki! Urška se je lotila drugega pogovora. Arnstetten pa ni bil pri stvari. Neka misel ga je mučila preveč, Urška ni zapazila tega. Njene misli so hitele mimo majhne hišice profesorja. Temni, motreči pogled Will Volrata je gorel v njeni duši. Zakaj je ni nagovoril? Zakaj se ji vedno izogiba? Zakaj je bil njegov pozdrav tako hladen? Ali ne pornenja zanj prav ničesa? Ah mu je bila le ena onih nadležnih tujk, katerim se je vedno izognil, kjerkoli so ga motile? Tako je bila s svojimi mislimi daleč proč od Arnstettena. * Will Volrat je stal zopet ob grobu Eve ter gledal nato, da je bil tamkaj zasajen vsaki dan svež venec cvetk. Vedel je, da prihajajo te cvetke od Urške, čeprav je ni še nikdar videl tukaj. Vsako jutro je morala priti sem«.aj. Te misli so ga vsaki dan bolj vznemirjale. Kaj hoče ta tuja deklica? Zakaj se vmešava s svojimi cvetličnimi pozdravi v njegove misli na mrtvo ženo? Mrko se je boril proti uplivu, katerega je izvajala nanj. Kam naj privede vse to? Za njega ni smela obstajati nobena ženska več. Nič mehkega in nežnega ni smelo več stopiti v njegovo življenje, odkar se je Eva oddaljila od njega. Čeprav so ga mučile te misli in čeprav je iskal zavetja pri svojem delu, se vendar ni mcgel otresti spomina na ono jutro. Vedno je videl pred seboj resni in bledi obraz Urške, ki mu je rekla molče: — Pusti, da te potolažim za izgubo ter ti napravim življenje bolj krasno in lepo!S. Volrat je sklenil odpotovati, da pozabi Urško, a vedno je bolj odlašal odpotovanje. ^arkrat jo je videl, skrit za gardine, iti tam mimo. Njene velike oči so zrle poželjivo proti njegovim oknom in moral je premagati samega sebe. da ni planil ven ter jo objel. Vedno silnejše so postajale njegove misli, da objame žensko ter si pusti pogladiti obraz od mehkih rok. Pohitel je k grobu Eve, da vrže proč svojo bolest. Ko je preje srečal Urško v družbi Kurt Arnstettena, je šlo kot ostro bodalce skoei njegovo srce. Kaj je bil ta moški, ki je tako zaupno ko-lakal poleg nje? Lotila se ga je ljubosumnost. Hitro moral oditi, — daleč proč. Hotel je odpotovati. — a ne še danes, jutri ali bogvekdaj! * Naslednjega jutra, ko je prišla Urška k zajtrku, je sedel oče zelo jezni za svojim dnevnim listom. Ta človek mora biti naravnost vražji! Niti najmanjšega pojma nima o hribolaštvu in vendar bo šel takoj Kori! To je syloh nevarna gora, ta Wetterkogel, posebno izza povesti profesorja Ali ni naravnost bedak, ta Arnstetten? Urška se je zelo prestrašila, ko je slišala to govorico. Prišel Ji je na misel pogovor z Arnstettenom. Takoj je vedela, da bo splezal na goro le raditega, da dokaže svojo hrabrost. Polastil se je je nemiren, plašljiv občutek. Kaj pa. če misli resno to hojo? Ona je kriva, če bo naprtil nanjo to odgovornost. Erlenhorst je pogledal začudeno svojo hčerko. Punca, sedaj sedi semkaj ter jej. Vražji sin bo prišel cel in zdrav zopet dol, — Je potolažil svojo hčerko. — AH si se prestrašila? Vsa bleda si postala! Sedla sta za mizo. — Ali maš dobrega vodnika, papa? — Seveda, otrok!! — Potem se mu ne more pripetiti nikaka nezgoda? — To upajmo vsaj. Prav gotovo pa ni nikdar vodnik. Vsak novinec stopi lahko povsem napačno. Jaz tudi ne vem. če je prost vrtoglavice. Takih korakov bi mu ne zaupal. Uriki Je postajalo srce vedno bolj težko. — Papa, če ga bo zadelo kaj, bom seveda kriva jaz. — je rekla, vsa r meden a. — Ti? Kako pa? Nato se je Urška izpovedala. Erlenhorst je skočil pokonci ter pričel letati semintja. Vraga, ali ravnal tako s svojimi zaročenci? Kdo pa ti je rekel, po&iljati Arnstettena navsgor? — To jo bila le šala. papa. Nisem si premislila, da lahko vzame to stvar sa resno. — Če je človek zaljubljen kot Arnstetten. vzame vsako stvar za resno Človek bi najrajir skočil iz ko*e. Lepo odgovornost si naprtila sa ta tudi oetol' | — Ne Oo Je sedesa ar pred nssri Dohiteti ga nikdo ne more 4k. papa Mene Je tako strafe' I* k afi. Njegova Jen se Je polegla, kakorboitro Je ni v - i največjem mrazu prijeten, če je človek zavit v topel kožuh, če se je dobro najedel in če vdihava vonj dobrih cigar. Vsenaokrog prekipeva mrzlično velikomestho življenje in človek teživa to mrzličnost, če je prepričan, da je ostal zmagovalec v življenskem boju. Hipoma se je pred nami ustavil berač, mršav, še mlad moški ter za-mrmrai z mračnim glasom: — Lačen sefn. Berbier je segel v žep. potegnil iz njega večji bankovec in ga podaril prosjaku. Ostro sem pogledal fanta in sem bil preverjen, da je slepar. Razumem se na šminko. Nenavadna bledica, globoke gube se niso ujemale s trdim sijajem oči, z zdravo rdečico usten. Nejevoljen sem rekel Berbieru: — Preveč velikodušen si.... ta fant zasluži več nego poslanec. — Premagala me je beseda o gladu, — je mrmral Berbier. — Preizkusil sem sam, kaj se pravi biti lačen, ko sem bil še mlad.... in samo za las je manjkalo, pa bi bil postal zločinec zaradi lakote ... — No, no, — sem d .1 nejeverno. — Ti. Berbier, eden naših najslavnejših kemikov, ki ga imajo vsi za milijonarja.... — Bil sem zelo lačen in kadar je človek tako daleč, se mu ne zdi nobena stvar nemogoča.... do zločina je samo še majhen korak.... Takrat sem ob velikem pomanjkanju dovršil študije, službe pa nisem nikjer dobil. Ljudi, ki bi me bili priporočali, nisem imel in tako sem se jel prebijati skozi življenje kot zavarovalni agent,, to se pravi, jedel sem samo vsak tretji dan. Res, človek izdrži dosti, dokler je mlad, vendar sem bil že zelo blizu obupa. Tistih pa stvari, kar sam jih imel v svoji meblovani sobi, je vzela v varstvo moja gospodinja. Prejšnji večer sem bil na cesti pobral kos trdega kruha. Razmočil sem ga v vodi. občutek lakote pa se je povečal. Pravijo, da vzdrži človek cele tedne brez grižljaja. Takšne ljudi zelo zavidam. Kar se tiče mene, moram naravnost povedati, da sem bil od gladu že napol blazen. Razmišljal sem, kaj naj storim? Al naj polagoma poginem od lakote, ali naj skočim v Seino? Za slednje sem bil še mnogo premlad. Torej? Naj se podam na policijsko stražnico in povem, da mi je predsednik republike poveril finančno ministrstvo? Poslali bi me bili kvečjemu na opazovalnico. In ne bi trajalo dolgo, pa bi spoznali, da nisem zmešan in bi me izpustili... Ali naj začnem prosjačiti? Oblečen sem bil v svojo edino dobro o-bleko in nisem napravljal vtisa zla-kanega človeka. Nobenega drugega posla nisem imel kakor potepati se naokrog. Ves božji dan naokrog ... Vroče sem zavidal vse, ki so hiteli na delo ali na zabave. In od povsod, iz izložb in vrat rastavracij je vabil pogled na slaščice, vonj jedil.... Opotekel sem se. Polagoma se je naredil večer, luči so se vžgale, lotil se me je pogum. Zavihal sem ovratnik suknje kvišku in sem nagovoril mimoidočega, navidez imo-vitega, dobro oblečenega gospoda: — Lačen sem. Izgovoril sem te besede s hripa-vim glasom in od sramote bi se bil najrajši pogreznil v zemijo. Nago-vorjenec me je gledal kaki dve sekundi, videl je mojo obleko, zmajal z rameni in rekel: — Tem bolje.... večerja vam bo dobro teknila. Ne bo vam treba naročiti še ene čaše vina, da bi se vam obudil tek.... Meni pa je bilo, kakor da me je nekdo udaril z bičem po obrazu. Kri je kipela v meni. Na nasprotni strani je vabila restavracija z ža-rečimi lučmi. Nisem pomišljal niti trenutek — planil sem skozi vrata in sedel za mizo. Ovil me je blažen vonj dobrih juh, pečenk ln omak. Moral sem se silno brzdati, da nisem izpraznil košarice za kruh do zadnjega koščka. Moj obupni položaj se ml Je zjasnil šele potem, ko sem použil prvo Jed. To Je bila omeieta s smrčki. katere okus mi bo vedno ostal v ustih. Potem Je prinesel natakar ledvičjo pečenko s omako ter kreso. počasi, kajti zavedal sem bo studilo tema nekaj zelo odvedel na stražnico.... Baš sem razmišljal o tem, ko začutim na rami mehko roko. Slišal sem tudi besede: — Glej no.... Pierre.... Pogledal sem kvišku. Mlada dama, v obleki, ki je vzbujala pozornost, zelo elegantno napravljena, je stala pred menoj in se mi smehljala. — Milostiva.... ne vem.... jaz.... — No...., ti si pa postal ponosen..... ali pa me več ne poznaš? — Pri moji veri .... zdaj sem jo spoznal! Bila je Lih, mala plesalka iz Olimpije, s katero sem bil sklenil prijateljstvo pred nekaj leti, prijateljstvo, ki je t rajalo par tednov. Brez nadaljnega je sedla nasproti mene. — O, kako lepo je od tebe, da me povabiš na diner, — je dejala. — V' zadnji reviji v Polies Bergeres sem zelo ugajala in zaslužim prav dobro pri filmu.... Natakar je zdaj ravnal z menoj posebno spoštljivo. Naročil sem si desert. Lili pa je medtem z velikim razumevanjem študirala jedilni list. Izbrala je najboljše, a tudi najdražje. — Ti pa nisi nocoj nič kaj zidane volje! — je dejala ravnodušno. Naposled so prinesli kavo in liker. Lili me je zdaj pa zdaj pozorno ogledala. — Ali se ne počutiš dobro? — Vročina me tišči.... močno me boli glava ... Strah me je bilo prizora, ki je bil neizogiben. Ali naj zaigram komedijo, naj rečem, da so mi ukradli denarnico? Ah naj Lih enostavno priznam: — Nimam denarja, da bi plačal večerjo zate in zame. ljal s svojim tragičnim glasom: — Lačen sem! Pospešili smo krake.... ii ff KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Strmet New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Patri a, povest ls Irske Junaike do-dobe ........................ .39 Po gorata bi dolinah............ .M Pol litra vipavca ...............60 Podeduj! Mehikanec .......... JI 1» Pravljico H. Majar ............ Predtriani, Prefiern In drogi svet. nlkl v gramofona .............25 Prfgodbe čebelice Maje, trda ves.. .1.— Ptice selivke, trda vez.......... 75 Pred nevihto .................. X Pravljice in pripovedke (KoSutnlk) 1. zvezek .....................tO 2. svezek .................. .40 Popotniki .......................M Poznava Boga...................M Plrhi .......................... M PovodcnJ JM Praški Jodek ................. JS5 Prisega Unronskega glavarja . ..,30 PnU med Indijanci ............ .30 KretanjeParnikov — Shipping News — Preganjanje Indijanskih mlajonar Jev .......................... Potop, I. IT. ............. J« Tedajci je Lili vstala s stola, odprla ročno torbico in vzela iz nje škatlo za puder ter črtalo, rekoč: — Polepšala se bom.... prosim te, pazi ta čas na mojo torbico.... Izginila je v ozadje dvorane. Moral sem biti zelo bled, ko sem s tresočimi prsi odprl njeno ročno torbico pod mizo. V eni zmed odprtin sem videl več bankovcev po sto frankov.... Da.... postal sem tat! Vzel sem sto frankov in plačal z njimi račun. Potem sem z Lili ostavii restavracijo. Kramljala je zelo ljubeznjivo, hotela ml je pokazati svoje novo stanovanje. — Pojdi z menoj— prišel bo tudi moj zaročenec.... predstavim te mu kot prijatelja iz mladih let.... Ko sem prišel v njeno sobo, so mi nenadoma stopile solze v oči. Bil sem uverjen, da mi bo Lih pripravljena pomagati...., saj je vendar že vse ugenila in mi zategadelj zaupala ročno torbico. Hotel sem ji vse pojasniti in sem rekel : — Od gladu sem bil napol blazen.... računa bi ne bil mogel plačati.....ti si me rešila. Lih! Brez tebe bi sedaj sedel v policijskih zaporih! Pri teh besedah se je Lih vsa iz-premenila. V njenih očeh se je pojavil zločest izraz. Nadaljeval sem: — Da.....poslužil sem se priložnosti, ki si mi jo bila ponudila.....vzel sem bankovec za sto frankov iz tvoje torbice.... Lih je popadla torbico. Od jeze se je tresla po vsem životu. Preštevala je denar z besedami: — Moj denar, moj denar! Hipoma sem se bil streznil in sem hotel .pobegniti. Ampak mirna Lili je odprla okno in jela vpiti: — Pomagajte! Tatovi! Skočil sem k njej, jo zgrabil za vrat in tiščal, tiščal.... dokler je postala rdeča kot žerjavica, oči so ji izstopile, usta so stregla po zraku.... O pravem času se zrahljal prijem. Se pol minute — pa bi bil postal morilec! K^ko sem neopažen prišel iz hiše, mi je še danes uganka. Da, dragi prijatelj...., v tako kratkem času, v nekaj urah sem postal berač in tat!.... In samo trideset sekund je manjkalo, pa bi bil postal še morilec. Kdor je kdaj resnično poskusil, kaj se pravi gladovati, ne more jamčiti, v kakšen prepad se lahko vsak čas pogrezne. Slučaj. Naslednji dan so mi ponudili slniho—. čec nekaj tednov sem poiskal Lili. ki me pač iz straha nI pdJiTih. Imel sem priliko odSkodorati jo In Jo prositi odpuščanja__ Is p<*m se Je aMa pet nav- Potop, II. z v....................3.— (Oba zvezka skujiaj) ..........5.50 Razkrinkani Habsburianl ...... .50 Rinaldo Rlnaldlnl .............. M Robinzon ...................... .66 Robinson (Cruaee) .............I.— Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem .... -38 Roman treh src .................1.— Rdeča in bela vrtnica, opveot .. JI Rdeča megla ................................ .70 Rdeča kokarda.................%1*5 Slovenski šaljiv«* ...............40 Slovenski Robinson, trd. m. .....75 Sueški invalid ..................73 Solace in sence..................65 Skozi širno Indijo .............. 30 Sanjska knjiga, mala .......... M Sanjska knjjca, nova velika .... .00 Sanjska knjiga Arabska..........1.S0 Spake, humoresko, trda ves .... JO Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca 1014.18...............1» Srpdozimei, trd. ves. ............ M brofl. ••»••••••t..,,,,**.,«« .40 Strauote vojne ................ JO Štiri smrti. 4. sv ............... J5 Smrt pred hite ................ .05 Stanley v Afriki .............. JO Strap Is Judeje.................75 Spomin znanega potovalen .... L50 Stritarjeva Anthologija broi. .. 4 Slsto Šesto, povest ls Abrocev .. JO Slu medvedjega loven. Potopisni ro- 8. avgusta: Majestic, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam S. avgusta: president Roosevelt. Cherberg. Bremen Milwaukee, Cherbourg. Hambun Conte Grande. Napol«. Genova 13. avgusta: Maurelania, Cherbourg Europa. Cherbourg, Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Saturnla, Trst Homeric. Cherbourg Westernland, Cherbourg. Antwer pen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Statendum, Boulogne 8ur Mar Rotterdam 16. avgusta: Aquitania, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 19- avgusta: Leviathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta: France, Havre Bremen Cherbourg. Bremen George Washington. Cherbourg. Bremen Albert Ballln. Cherbourg. Ham burg 21. avgusta: Berlin, Boulogne Bur Mer, Bremei 22. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rot terdam Augustus, Napoli. Genova 23. avgusta: Mirinekahda, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliance, Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lie de France, Havre Berengarla, Cherbourg Columbus. Cherbourg, Bremen America, Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg, Hamburg 28. avgusta: Dresden. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa, Cherl»ourg, Bremen Majestic. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Volendum, Boulogne Sur Mer, Rot terdam 30. avgusta: Republic. Cherbourg Bremen St LouIr. Cherbourg, Hamburg Conte Biancaraano. Nalili. G«-nova 1. septaembra: PLiris. Havre 2. septembra: Vulcania.. Trst 3. septembra: Mauritania, Cherl»oiirg President Harding, Cherbourg, Hamburg l>eutschland, Cherbourg. Hamburg Stric Tomova kote ............. JO Student naj bo. Y. sv........... .35 Sveta Notburga ..............• # JS Spisje, male povesti ............ J5 Svitanje (Govekar) .............U- Stezoeiedec ..................... JO Sopek Samotarke ....•••«. J5 Sveta not ..................... JO Svetlobe In seneo .............. LSt Slike (MeSko) .................. .60 HAKESPEAREYA DELA: Machbet, trdo broširano . ves. Othelo ........... Sen Kresne noči JO .70 .1% .70 SPLOŠNA HNJ1ŽICA: Št. 1. (Ivsn Atbrecbt) gruda, lvzirna povest, 104 str., brofiirano .................... ^ Št. 2. (Rado Murnlk) Na Bledu, Izvirna povest, 181 str., broS... JO Št 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ..rs................ Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... Ji Št 5. (Pran ifilčinskl) Gospod FridoUn Žolna in njegova druiina veselomodre črtice L, 72 strani. brofiirano ................ JB5 Št ft. (Novak) Ljubosumnost .. JO Št 7. Andersooove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Vtva. 111 str., brofi. .......... J5 Štev. 8. Akt. iter. I1S.......... .73 Št 0. (Univ. prof. dr. Fraac Wo. fife, 347 strani, broi.......It "GLAS NARODA" Slovenk: Publishing Co. 82 Cortland! Street New York, N.Y. 5. septembra: Fran« e. Havre liremen, Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg Koma, Nupoll, tleiiova 6. septembra: Leviathan. Cherbourg New Amsterdam, l'«jul«.gne Sur Mer. Rotterdam 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitania. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 11. septembra: Be de France, Havre Olympic. Cherbourg Statend^m, Boulogne sur Mer. Rotterdam 13. septembra: George Washington. Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grajride, Napoli. Genova 15. septembra: • Columbus, Cherbourg, Bremen 16 aaptembra: Europa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Berengarla, Cherbourg Albert Balltn, Cherbourg, Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnla, Trst Majestic, Cherbourg Roterdam. Boulogne but Mer, Rotterdam 20. aeptembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Maun ania. Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg .New York, Cherbourg. HuinL.irg 25. septembra: Dresd» n, Cherbourg, Bremen 26 septembra: Franif, Havre Homeric. Cherbourg Pennla.nd, Cherbourg, Antwerpen Vojeriiiam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli, Genova 27. septembra: I.eviuth.ui. Cherbourg 1. oktobra: A'juitaniu. fherbourg President Harding, Cherbourg. Hani-burg L>eulHchlar.d. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: lie «le France, Havre Europ.-i, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg 4. oktobra: St. Ij'iiis Cherliourg. Hamburg New Amsterdam, lioulogee hur M«-r, Rotterdii in Conte Biancamano, Najw»ii, Genova 6. oktobra: Ifepublii , Cherl-our«, Hamburg Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vulcatjiia, Trst Rereri*;ariA, Ch«-rl*ourg Columbus, Cherbourg. Bremen Pre«i.lft»t Kuosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbouig, Bremen 10. oktcbra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Stutenda in, Boulogne sur Mer, Rotterdam Koma' Napoli, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg, Bremen 15. oktobra: Maureta nia Cherbourg George VViishifiglon, Cherbourg. Hamburg Albert liallin, Cherbourg, Hambufg 16. oktobra: Berlin: Boulogne .sur Mer. Bremen 17. oktobra; France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne stir Mer. i:..tt-r-dant 18. oktcbra: i-e via t i la n. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Conte Grande, .Napoli, Geiio\ u 22. oktosra: New k'ork. Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Uresden. Cherbourg, Bremen 24. oktoDra: lie de France. Havre Saturr ra. Trst Kurop.i. Cherbourg. Bremen 1'ennkfHi Cherbourg, Antwer; . n 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Vole^oam, Boulogne sur Mer. j:<.tier-Jam Arneri.-a, Cherl*»urg, Hamburg Berenjp»ria, Cherbourg 29. oktobra: l'eutsi hland. Cherbourg. Hamburg 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova Naffla Vožnja ▼ Jcfoslavljo Prihodnje odplutjai _ SATURNIA 16. AVG. — 20. SEPT. 25. OKT. VULCANIA 2. SEPTEMBRA — 8. OKTOBRA! 12. NOVEMBRA Batom!« In TolooU prekaSa va« ladja sveta v rstkoiju. udobnosti In n»-Cltd ter nudi najboljto slutbo v Evrc-! !tas mm n m IB Duaj. Ve€ aa t*h motornih ladjah vklju » p*avnli>l lawn v drug era ram COSCLICH LINK W Sitlifi Mac*. Mew Vwfc 6 DNI PREKO OCEANA Najkiaita In nsjbaij ugo«n( act u ootovanj« na »aromnlk narnlfclh: PARIS 16. au(.; 1. septembra (1 A M.) (4 P. M.) FRANCE 20. aug.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M.) He de France 27. aug.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) Najkrajta po*, po tsiMntcl. Vsalc&o Je v posebni kabini ■ vaaml modernimi ndobnot.it — Pijana tn slavna, francoska kuhinja. Uradno nlaka rane. VprmSaJt* kateregakoli pooblaMasaca agaata FRENCH LINE 1S »TATI STftKCV NIW YORK, N. Y. 51= na oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI preko BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parnikih. kar Jih plova, BREMEN in EUEOPA ali na znanem ekspresnem parniku COLUMBUS Za. navodila. vpraSajte svojega likalnega zastopnika ail NORTH GERMAN LX.OYD 57 BrMdway. New Ysrk