183
Naši dopisi.
V Gorici 6. junija. — Ves ta mesec je nekako posvečen petindvajsetletnih prevzv. našega k n e z o-nadškofa. Pretekli četrtek, 3. t. m., je bila obletnica Njihovega posvećenja v Ljubljani (1. 1855.) Tisti večer je napravil zavod šolskih sester „de Notre Dame" prav primerno slavnost. Odgojanke so izročile preča-stitljivemu starčeku jubilantu razne darove — svoje izdelke ; potem so bile žive podobe, bistroumno umišljene, predstavljajoče prizore iz življenja sv. Andreja; vmes se je igralo na glasovir. Med mnogimi povabljenci so> prišli častit prečastitega jubilanta vsi načelniki našega mesta Prava petindvasetletnica pa bode za vso nadškofijo še le 24. t. m., t. j. na obletnico tistega dne, ko so bili knezo-nadškof L 1855. v prvostolnici svečana
Tmeščeni. Vse kaže, da bode svečanost dostojna. — Novega deželnega poslanca tedaj imamo; izvoljen je se 87 glasovi od 139 gosp. Matija Jonko, župan bovški. G. Jonko je Kranjec, Dolenec, b 1 nekdaj žan-darm in je zdaj prvi bogatin v Bovcu. Za njegovo kandidaturo ni nikdo vedei, še manj pa je dežela pričakovala, da bode Jonko njen poslanec. Nadejamo se, da bode gosp. Jonko se slovenskimi poslanci vsaj glasoval, delo v zboru menda njegove moči presega. — V ,,Novicah" uže naznanjeni čitalnični koncert v Sta-bile-novi dvorani na '1 ravniku, ni bil 29. maja, ampak še le 3. t. m. Pela sta tudi %. Gerbec in njegova so-pruga. Vse je šlo dobro. Da bi znale stene omenjene nekdaj čitalnične dvorane, (katero ima zdaj nemško društvo „Concordia**), govoriti, povedale bi lahko, kako je bilo takrat, koje sedanji deželni predsednik kranjski, g. Winkler, bil predsednik naše čitalnice in kako je narejal razvoju slovenstva v Gorici podlago; kako je bilo n. pr. L 1863. (12. julija), ko smo v tisti Stabile-novi dvorani (o lSOOletnici ss. Mohorja, Cirila in Metoda) slavili naše goste vrle Ipavce. — Veteransko društvo se lep6 širi po deželi. Gorica in vsa grofija šteje 600 veteranov in znaša njihov podporni kapital 1200 gold. Med častnimi udi so prečastiti nadškof, g. namestnik, župan dr. Deperis in drugi. — Tik pred začetkom deželnega zbora (31. maja) se je odpovedal poslanstvu g. namestnik linški baron Pino. — Gimnazijski profesor gosp. Majonica, ki je bil šel prve dni maja z drugimi avstrijskimi starinoslovci ogledat starogrške starine v 01 i m pij i, vrnil se je te dni na svoje mesto v Gorico.
.Iz Poddrage na Vipavskem 1. jun. — Ubogi kmet!
Njega tare vedno nadloga in ne ve si pomagati, kako bi dalje delal, da bi vendar si toliko prislužil za svojo družino in davek. Kakor je uže znano, je letošnja huda zima pokončala po naši dolini veliko trt tako, da so te zdaj, ko je vse drugo v najlepšem zelenji, suhe in ne poganjajo več. Prežalosten pogled je zdaj po vinogradih; več ko polovico in na nekaterih mestih celo vse trte so suhe in le za posekati! In kar je nemila zima pustila, vzela je Vipavcu pozneje strašna burja, toliko mladja je polomila, da je kar za obupati. Send bo letos tudi malo, kajti zgodnja suša je senožetim veliko škodovala, ravno tako drugim pridelkom. Sadja je bilo dokaj na drevesih, posebno črešenj in marelic, al burja je tudi tu velikansko škodo napravila in naredila, da je prvih češenj prav malo in še te so slabe. Ker so Vipavci po grozni zimi na trtah bolj zadeti kakor po toči, zato so vsa županstva po nagovoru gosp. Eugena Mayerja, župana Vipavskega, sklenila, prošnjo položiti na višje mesto za olajšanje davka. To je bila pač dobra in blaga misel vseh, ki eo k temu pripomogli.
Dopis gospoda deželnega predsednika se je tudi v našej občini z veliko radostjo sprejel in poslalo se je prečastitemu gospodu predsedniku sledeče pismo, katerega naj „Novice** blagovolijo natisniti.
Št. 102.
Preblagorodni gospod deželni predsednik !
Pri zborovanji občinskega odbora dne 30. maja se je sledeče z navdušenostjo enoglasno sklenilo :
Vsoja se ponižno podpisani občinski zastop , Vašej milosti najudanejše se zahvaliti za Vaše preprijazno pismo od 4. maja 1880 in Vam, velečastiti Gospod, iskreno Čestitati k imenovanju od presvitlega vladarja Njih apostolskega veličanstva za predsednika naše mile domovine kranjske.
Pri branji Vašega velecenjenega pisma v občinskej zbornici je vse podpisane ono pismo tako razveselilo in iznenadilo,   da vskhknejo v   imenu   vsega   prebivalstva
184
tukajšnje občine : Mili Bog ohrani Vas , pre blagorodni gospod predsednik , dolgo dolgo na prvem mestu nase domovine v prid in blagostanje slovenskega prebivalstva , katero je vedno vdano bilo in udano ostane svojemu presvitlemu cesarju !
Občinski zastop županije Poddraga 30. maja 188(X
Lukov.
Iz Notranjskega 4. rožnika. (Ceste, letina.) Bil sena po opravilih v Logatci, od tukaj moral sem tudi v Rov te. Kako pa se zavzamem, ko me pripelje voznik na cesto, ki pelje v Rovte! To vam je cesta, da jej ni para; voz odskakuje po njej, ko da bi šel po Kraškem pašniku, vedno je človek v nevarnosti, da ne bi se zvrnil na to ali ono stran. Vendar ko bi ga zadela taka nesreča, bi se preveč ne pohabil, ker padel bi v dokaj mehko posteljo , iz katere bi se le s težavo izkobacal, in bi se mu dolgo poznalo, — padel bi namreč v jaka globoko blato. Na vprašanje, kdo ma cesto popravljati,, pove mi voznik, da cesto do ,,Brloga' popravljajo Dolenji Logačani, ,,Brlog" pa Zaplaninci. Vendar, ako-ravno Logačani ceste uže 2 ali 3 leta niso popravili, se ne zmenijo za opomine svoje županije. Kje ima županija kaj veljave? Ako si upa pasji davek upeljati, naj bi se potrudila, da se cesta popravi, ki jo ljudje tako žela rabijo. Ali n m* nikakega zaupanja dock, g'avarstva, da bi jej ono do veljave pomoglo in liudi prisililo cesto popraviti? Enako malomarni so tudi Zaplaninci; tudi oni ceste ne popravijo. Kje je tu Rovtarska soseska, da se ne oglasi, saj je vendar ona dolgotrajno pravdo dobila, tedaj naj prisili Zaplanince, da enkrat delo dovršijo. Čemu daste svojo živino tako nepotrebno trpinčiti ! Ako si sami cesto popravljate, prosite tudi slavno c. kr. deželno vlado, da ona malomarneže prisili. Gotovo vaše prošnje ne bodo brezuspešne. Prosite jo pa tudi, da se vendar izpelje silno važna Črta Rovte — Žir. — Prvi pomladanski dnevi obetali so nam zel6 dobro leto. Drevje je jako lepo cvelo in ozimina lepo rastla. Sedaj pa nam je mraz, sneg, bilo ga je 3—4 za prste, in slana ves up pokazila; lepo cvetje je kar odpadlo , fižol in korun sta vzebla, seno pa zelo slaba raste, ker mnogo škode dela Črv. Se nekaj! Obilni gozdi pri nas ginejo vedno bolj in bolj in le s težavo se še kaj debelega dobi. Kaj bo v 50 letih; cela Notranjska gol kras!   Bog pomagaj!
Črnomelj 7. junija. — Naš mestni zastop izvolil je jednoglasno ministerskega predsednika grofa Taaffeja za častnega meščana, v priznanje spravoljubne in vsem narodnostim pravične politike. Grof Taaffe se je te-legrafično zahvalil in sprejel to čast. Do sedaj ima naše mesto tri častne ude: ranjcega dr. E. H. Costo, dr. Jan. Bleiweisa in grofa Taaffeja. -— Nase mesto si res veliko prizadeva napredovati v duhu časa, a ža-libog naši kraji so prerevni. Pravega življenja manjkar nobene komunikacije ni, niti železnice, za ktero prosima in prosimo uže več let, a menda zaman. Tudi imamo nesrečno zaprtijo zarad kuge, ki nam veliko škoduje, saj ni nobene kupčije, posebno ne z živino! Bog daj, da bi se ta spaka zadušila! 2. dne t. m. pokopali srna učitelja Jerneja K oče var j a. Umrli je služil zadnji Čas v Draščah; bil je skoz in skoz narodnjak in izvrstno je znal kor voditi. Umrl je trpin kot žrtva osob-nega poganjanja! Naj v miru počiva!
Iz Ljubljane* — Včeraj , 8. dne t. m. se je pričel deželni zbor. Ker nam danes ni mogoče, po navadi „Novic* poročati tudi o vseh obravnavah prvega dne, povemo, pridržaje si za prihodnji list obširnejše poročilo, danes le to, da ono vprašanje, katero so uže več časa ugibali „Tagblattu" podobni listi: „ali pridejo narodni poslanci v   deželni zbor ali ne?u bilo je danes
rešeno.    Prišli   so   3   sledečo   izjavo,   katero je zboru bral dr. Jan. Bleiweis:
Živo obžalovaje, da slavno ministeratvo vloge od 18. avgusta 1879. 1., v kateri smo prosili razpusta sedanjega deželnega zbora, ni še rešilo, čeravno smo skli-cevaje se na zborove zapisnike od 16. in 20. septembra 1878. 1. temeljito dokazali illegalnost njegovo, stopimo v zbor s sledečo
izjavo:
Visoka vlada sedanja razodela je v vsem svojem postopanji resno voljo, da hoče pravična biti vsem narodom ter na tej poti napraviti spravo med njimi in ustanoviti notranji mir, Avstriji tako silno potreben.
Al ker se jej zaradi mnogostranskih zaprek od prav tiste strani, ki se ustavoverna zove, žalibog do-zdaj ni še posrečilo, doseči oni cilj, ki je vsacemu pravemu Avstnjancu jako milo in dobrodejno izrazen v prestolnem govoru, katerim je Njegovo veličanstvo blagovolilo odpreti sedanji državni zbor, — in ker bi se nam zastopnikom vedno lojalnega slovenskega naroda utegnilo očitati, da v tej važni dobi izostavši iz deželnega zbora delamo zadrege navedenim blagim vladnim nameram, zato si smatramo za dolžnost patriotizma, da potrpežljivi se udeležimo še tega zborovanja, ki ima med drugim določiti proračun ce!6 za prihodnje leto, katerega osoda danes še skrita leži v Božjih rokah, na-dejaje se pa, da bode visoka vlada med tem časom o predrugačenem volilnem redu za zastop deželni kranjski in v svobodnem gibanji voiilcev iskala sredstev in jih tudi našla, odstraniti sedanji deželni zbor, ki se glede na ogromne nepostavnosti, ki so ga stvarile, in z ozi-rom na naš sedanji narodni zastop v državnem zboru nikakor ne more imenovati pravi zastop naše domovine. Stoječ tedaj na istem stališči, ki smo ga lani v svoji peticiji do si. ministerstva od 18. avgusta izrazili, stopimo podpisani za zdaj v ta deželni zbor edino le iz gori navedenih patriotičnih ozirov ter se hočemo udeležiti njegovih obravnav.
V Ljubljani 8. junija 1880.
— (Vmescenje) za 3 leta zopet od Nj. veličanstva potrjenega mestnega župana gosp. Laschana se je 3. dne t. m. v zbornici mestni slovesno vršilo. Ob 11. uri dopoludne je prišel gosp. deželni predsednik Winkler, spremljan od komisarja grofa Pače-a, ki je županu bral prisego. C. kr. deželni predsednik je potem ogovoril župana nemški in slovenski, povdarjaje eno najvažnejših nalog županovih, namreč to , da župan med mestnimi odborniki in med prebivalci mestnimi pospešuje slogo, ker sloga je temelj občni koristi, — mestne odbornike pa naj opominja, naj župana v težavnem njegovem poslu podpirajo in složni na blagor glavnega mesta delujejo, kajti to je, česar meščani pričakujejo od njih. — Župan Laschan se zahvaluje za cesarjevo potrjenje, prosi c. k. deželnega predsednika njegove in vladne podpore in zagotavlja, da v opravilih, od vlade občini izročenih, se bode zmerom držal ustavnih zakonov, v domačem občinskem poslu pa se bode vestno ravnal po sklepih od-borovih, v vsem pa mestu na korist; do someščanov se župan v slovenskem govoru obrne s prošnjo, naj ga blagovoljno podpirajo v izvrševanji mnogostranskih njegovih nalog. — Naj temu poročilu dostavimo opazko, o kateri se ne bojimo zavračani biti, da, dokler mestnemu odboru ne stoji župan narodne naše stranke na čelu, nam je g. Laschan povoljniši nego kdo drug.
— Občina   Črnomaljska je   grofa   Taaffeja,
ministerstva predsednika,   izvolila za  častnega občana,
— občina Litijska grofa Taaff e-a, grofa Hohen-
^warta in pa c. k. deželnega predsednikagosp. Wink-
lerja, — občina Cirkniška pa g. grofa Taaffeja, c. k. deželnega predsednika g. Win kler j a in pa državna poslanca grofa H o hen warta in dr. Vošnjaka.
—   (Iz prvega občnega zbora konjerejskega odseka c. k. kmetiske družbe kranjske 2. dne t. m.) je „Novicam" došlo sledeče poročilo:
Zborovanje, katerega se je izmed dozdaj vpisanih udeležilo 20 udov, in kateremu je predsedoval družbe kmetijske g. predsednik baron Wurzbach in vpričo bil vladni zastopnik pl. Fladung, je gosp. predsednik pričel z nagovorom. Na kratko razloživši zgodovino konjerejskega odseka, ki je po želji c. k. ministerstva poljedelskega na mesto bivše c. k. deželne konjerejske komisije stopil in je c. k. kmetijski družbi samostojno pridružen, je nazoči zbor opozoril, da njegova naloga je danes ta, da si določi pravila in pa da voli si iz-vršijoči odbor. Gosp. Murnik, ud bivše c. k. deželne konjerejske komisije, je bral zboru v posvetovanje predložena pravila, ki so bila sprejeta in po nasvetu dr. Jan. Bleiweisa le v 2 točkah nekoliko spremenjena. Po sprejetih pravilih so bili vsled §. 8. v odbor za 3 leta izvoljeni sledeči gospodje: Josip Frid. Seunig, Ivan Luk m an, Ivan Murnik, dr. Schindler, rit-majster Wild, Vincenci Smola in pa Ed. Šlegel, kateri izmed sebe volijo prvomestnika in njega namestnika in s si. ministerstvom poljedelstva sklenejo pogodbo o opravilih, katera pripadajo konjerejskemu odseku.
—   O smrti gosp. dr. Razlaga iz Brežic na Šta-jarskem , kjer je zadnja leta živel, slovo davši vsemu literarnemu in političnemu delovanju, nam je došlo sledeče naznanilo:
185
Žalujočim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu do-padlo, mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
I                    dr. J. R. Razlaga,
odvetnika v Brežicah,  bivšega deželnega glavarja na Kranjskem, deželnega in državnega poslanca itd. itd.,
včeraj dne 5. junija v 54. letu svoje starosti po dolgi in hudi bolezni, previdenega s& sv. zakra-meati za umirajoče, pozvati na oni boljši svet. — Truplo predrazega umrlega se bode preneslo v torek dne 8. junija ob 5. uri popoludne iz njegovega stanovanja v gradu na pokopališče. — Svete maše za rajncega se bodo brale v raznih cerkvah.
V Brežicah dne 6. junija 1880.
Lujiza Razlagova, rojena Priegcr,
soproga.
—  (100 let) bode letos 29. dne meseca novembra, kar je umrla cesarica Marija Terezija. Nas domoljubni pisatelj pl. Radics je v spomin slavni cesarici spisal knjižico za ljudstvo, v kateri razklada mnogo-stranske razmere med cesarico Marijo Terezijo in deželo kranjsko v javnem življenji. Knjižica pride v zalogi marljivega tiskarja J. Krajca v Novomestu kmalu na svitlo. V različnih poglavjih te knjižice se nahaja tudi eno pod naslovom: ^Slovenščina", ki je prav posebno zanimivo.
—  (Poseben ponatis poročila o zboru antropologov), ki je lani bil v Ljubljani, je prišel nedavno na svitlo. V tem poročilu se nahaja tudi sestavek prof. dr. Ar-nolda viteza Lušina o „krajnih in osobnih imenih na Kranjskem" (iiber Orts- und Personennamen in Krain). Morebiti kdo naših strokovnjakov ta v marsikaterem obziru zanimivi članek vzame v pretres.
—   V zbornici gosposki je unidan „oče februarske ustave", glasoviti vitez Schmerling, čenčal o tem, da edini prvi jezik v Avstriji je nemški jezik; v podporo te čecčarije pa je oa pomoč klical tudi to, da v avstrijski armadi kraljuje edino le nemški, ker bi se sicer prosti vojak z oficirjem v službenih zadevah po-razumeti ne mogel. Nemčurski glavar sodi tu kakor slepec o barvah! Mnoge knjige v slovenskem jeziku, ki jih je naš zaslužni g. stotnik pl. K orne 1 j na 8vitlo dal o različnih predmetih vojaških in so bile na višem mestu potrjene, pričajo jasno, da poleg druzih nenemških jezikov veljavo ima v armadi naši tudi jezik slovenski.
—  Tudi „Novicam je, kakor listu „Danici" došla pritožba o tem, da tukajšnja „Baugesellschaft" ne poznd one Božje zapovedi, da nedelja in prazniki so Gospodovi dnevi po katoliški veri, ki je vera ogromne večine Ljubljančanov, in da o teh dnevih se morajo opustiti vsa težaška dela. „Stavbeno društvo" pa, ki h r a n i 1 n i c i zida zdaj novo hišo, ukazuje rokodelcem v nedeljah celi dopoludne zidati, da je velik ropot okoli in okoli in se pohujšujejo blizo stanujoči ali memogredoči ljudje, ki so v kugi brezverski vendar še ohranili kaj vere. Če je uže taka grozna sila za to zidanje, naj delavci vsaj raji delajo popoludne, ne pa dopoludne med službami Božjimi. Sploh naj bi ta gospoda, ki nedeljska dela ukazuje, šla na Angleško, da vidi, kako bi celo „Baugesellschaif zaprli, ko bi tam to počela, kar počenja v Ljubljani.
— (Sokolski večer) v nedeljo je bil jako živahen, čitalnične gostilne prostori vsi zasedeni in program se je na hvalo občinstva lepo vršil posebno pa petje.
—  (Vabilo gosp. udom narodne Čitalnice) v občni zbor prihodnjo nedeljo, 13. dne t. m., dopoludne ob 11. uri, se ravnokar razpošilja z naznanilom, da predmet tega občnega zbora je nova volitev odbora, katere naj bi se gosp. udje obilo udeležili.
186