Ster. «O. Maribor, dne 13. decembra 1906. Tečaj XL. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in t Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki ¿Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta št«v. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 16 v, za dvakrat 26 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kmetje slovenskoštajerski, v kateri tabor vstopimo? (Dopis iz kmečkega peresa.) Z ustanovitvijo takozvane „Narcdne stranke" se je namenoma od gotove strani vrgla baklja prepira ia nesloge med nase ljudstvo. Ta nova laži-narodna stranka se hlini v svojem glasilu, da je prijateljica ljudstva, torej tudi prijateljici kmeta in delavca. A kako se to vjema z besedami strankinega generala dr. Kukovca, izgovorjenimi na ustanovnem shodu v Calju, ter v obče z delovanje« tih „iatodovih" prijateljev, to vemo kmetje dovolj jasno! Ta nikdar „narodna stranka" oziroma njeni voditelji bi radi imeli nas slovenske kmete samo za nekako štaf&žo, sicer pa jim je skrb za narodni, kmečki blagor le deveta briga! To razvidimo kmetje sami dovolj jasno. Ti lepi „čisti" gospodje so črtah nadalje iz svojega „narodnega", star del kmečkega slovenskega prognma: krščanstvo! Ta je prava, „narodni" gospodje, sedaj vas vsaj pozaamo 1 Črtali ste vi „čisti" gospodje iz programa ono idejo, katera je bila našemu slovenskemu kmetu-trpinu že od turških časov sem najbolj sveta, čez vse draga, katera mu je dala oao nepremagljivo moč, da je vstrajal naš praded-kmet v najhujših časih suženjstva in tlake in konečno s to ide^o si pridobil zlato svobodo: črtali ste krščanstvo! Če sicer ne naravnost pač pi po ovinkih, a že to je dovolj! Ali bomo torej kmetje vstopili v ta tabor, v to stranko, ki zametuje to, kar je čuval narod naš kot najdražji biser? Ne, nikdar ne! Mi ostanemo zvesti samo oni stranki, ki se bode v resnici pote- , govala za kmečki stan, za proč vit in izobrazbo ljndstva in ki bode imela na svojem praporu zapisano poleg narodnosti tudi — krščanstvo. Zatorej le na dan z potrebno kmečko zvezo! Naprej, rodoljubi, z njeno ustanovitvijo! Branislav. 0 draginji mesa. Dan na dan se čita v poročilih po časnikih in drugod o draginji mesa, večina jih kriči in p šs, pa prav za prav nimajo niti pojma, kaj stane pridelovanje mesa, t. j. živinoreja. Poglejmo tedaj par volov s štirimi ali petimi leti. Ti tehtajo, ako je dobro pleme ter ako so se z izborno pičo oskrbovali, do 1300 kg, prodam pa jih k večjemu po 31 krajcarjev kilogram žive teže, tako da dobim za nje 442 gld. Torej pride povprečno za rejo in oskrbovanje na dan za par volov 12 krajcarjev. Sedaj pa naj mi odgovori, kdo more rediti eno goved za 6 krajcarjev na dan. Zelo sem radoveden, kateri izmed onih kričačev bi mogel odgojiti par volov, ako mu plačam na dan 50 krajcarjev za rejo; tedaj bi stalo zgoraj označenih par volov 1768 gld. No, v teu slučaju bi se vsaj nekoliko plačala reja in stroški za oskrbovanje. Pa mi bo marsikdo oporekal: saj ne stane pridelovanje krme kmeta toliko! Toda čuj! Pri nas v Pesniški dolini, od koder gre daleč ' na okrog glas, da so izborni travniki, pridelaš na enem nepognojenem oralu okroglo 1500 kg krme, dalo te stane 4 gld., davek 3 gld., ako s\ pa zadolžen, kar je žalibože pri današnjih razmerah skoraj povsod, in sicer recimo na oral 100 gld., je tedaj obresti 5 gld., tako imaš znesek 12 gld. Torej stane kmeta pridelovanje krme na svojem travniku 1 gld. 20 krajcarjev meterski stot. Vsakomur bo jasno, da za par srednjih volov, ako jih hočeš rediti, ne zadostuje skoro 10 kg krme na dan. Razume se, da sem jemal prej prenizke kakor previsoke številke. Sedaj bo pač vsakomur jasno, kje tiči rak-rana, radi katere kmetijstvo propada. Mslim, da bodo naši g. poslanci upoštevali ta vrstice, ako imajo kaj zmisla za kmečko korist, ker mi Slovenci se pač zaradi gospodarskega stališča nimamo potegovati za uvoz srbske živine, pač pa bi mogli kljub sedanjim cenam masarji nekoliko ceneje prodajati meso, ako bi ne gledali na prevelik dobiček, kajti črez 35 do 36 krajcarjev žive teže se kg jako redko kje plačuje. Pa akoravno bi cena živini nekoliko padla, ne verjamem, da bi se cene pri mesu dosti spremenile. Poglejmo na primer: nekdaj, se ne dolgo, je stalo 100 kg pšenice 12 do 16 gld., mnogokrat še več, danes pa jo prodaš po 6 gld. 100 kg. Kdaj pa je bil večji kruh, takrat ali sedaj ? Tako da na pr. 100 kg pšenice 40 kg lepe moke, katera se proda po 15 do 16 kr., tedaj ima že od te moke plačano vso pšenico, ostalih 45 kg moke in 15 kg otrobov pa ima za nameček. Kaj ne da, obrtniki znajo! Ravno tako je pri mesu, potem pa kričijo: kmet je kriv. Zato pač ni čuda, da gre kmetijstvo tako vztrajno k polomu. Ia naši kmečki poslanci pa živijo tam na Danaju kar v en dan, mesto da bi dokazali tem kričačem, kdo je kriv draginje masa ter dokazali s številkami vzroke, zakaj avstrijsko kmetijstvo propada. (Opomba uredništva: To je pač neopravičena trditev! Da pri volilni reformi, ki je bila sedaj v zbornici na dnevnem redu, niso mngli govoriti o živinoreji, je samonmevno. Pač pa sta bila v tej zadevi pri poljedelskem ministru v imenu slovenskih poslancev dvorni svetnik Šnklje in naš poslanec dr. Korošec. Na propadanje kmečkega stanu je opozarjal dr. Korošec tadi v svojem govoru začetkom novembra) — Vsakomur mora biti jasno, da če mora tovarnar in obrtnik dajati blago ceneje kakor njega stane, pride danes ali jutri na kant. Ravno tako je pri kmetijstvu, kjer v sedanjih razmerah rastejo davki kakor gobe po dežju. Najhujše pa so še druge potrebščine pri neznosnih visokih cenah, na pr. ako si moraš gospodarska po- LISTEK. Beli cvetovi. Slika iz vojske. Spisal Fran Svoboda. Iz češčine prevel L. F. Vzbudila me je mrzla, suha sapica. Okrog je bila tema. Nisem vedel, kaj se godi z mano, le podobe iz ravno pretečenih Banj so mi rojile po glavi. Obrnil sem se z obrazom kvišku in zdaj sem Čutil debalo sukno svojega plašča in po obeh straneb speče vojake. Spomnil sem se,- da smo ostali pozno po noči v svojih pozicijah po hudem bojn in da se zjutraj začne nov boj. Odgrnil sem si ovratnik plašča z očij in gledal sem proti nebu. Bilo je temno in brez zvezd. Zrak je bil mrzel Zdaj mi je se le prišlo v spomin, da nasa stotnija leži na pokopališča pri stui cerkvici. Hitro sem se spomnil včerajšnjega boja, belega zidovja cerkvice, križev na pokopališču in desetnika Širne, ki je zadet od krogle, zaklical milo nekoga izmed svojih dragih, in na misel mi je prišel Jarka, bojazljiv naš kadet, ki je spal zraven mene, in po noči, predno sva zadremala, mi pripovedoval o ivojem drugu iz kadetne šole, poročniku Šalku, kateri je zblaznel in mahajoč z roko vedno govoril: „Tam malo naprej, tukaj nazaj!" (Imel je baje fiksno idejo, da pregleduje vojaško izbo in da gleda, če so postelje v eni vrsti.) Naslonil sem se na desai komolec in sem poslušal. Pod zidom je počasi korakala Btraža in zrak je dišal po tabaku. „Nekdo paši", pomislil sem si in bilo mi je nekako tesno pri srcu. „Jarka, ali spis?" vprašal sem kadeta, s katerim sem bil zadaje dni jako zaapljiv. B1 je zavit v plašč in kratko je dihal. „Ne," odgovoril je tiho in se je vzdigail. „Kako si spal?" vprašal sem, tresoč se mraza. „Slabo . . . jako slabo !" „Zakaj? Mraz je bil, kaj ne da?" „To nič ne de . . . toda sanje . . . imel sen strašne sanje! Pa tako strašne, da jih na bom pozabil svoje žive dni." „Kakšne?" vprašal sem in naenkrat se me je lotila močna razburjenost. Čadan strah ma je prešinil in spomnil Bem se pripovedke o strašni prikazni v starem gradu. „Poslušaj torej" — pripovedoval je Jarka, za-vivši se bolje v plašč — „sanjalo se mi je, da smo na tem le pokopališču. Ti, jaz in narednik Riha. Trava na grobeh je bila razteptana in suha, v sredi med grobovi pa je bil vodnjak — ve i tak, kakoršen se večkrat vidi na dež ali. . . in okrog so poskakovali in žvižgali vrabci. Ras čudno sa mi je zdelo, da se na tem žalostnem in pustem kraju vrabci pode in razgrajajo. 6li smo proti mrtvašnici, ki je imela majhno okence brez stekla in široko streho, sega-jočo skoraj do tal. Riha nas je prisilil, da vstopimo noter v mrtvašnico. Tamkaj je bilo pasto in mrtvo. Skozi majhno okenca je prihajalo malo svetlobe in v sredi je bil majhen oltarček, na katerem so gorele sveče. Zrak je bil težak iu dišalo je po gnjilobi. V kotu med stebri so bila temna tajna vratica. 01 začetka se nismo posebno zmenili za to čudno poslopje, a kmalu nam je prihajalo bolj tesno pri srcu. ,Čajte', spregovoril je Riha naenkrat votlo, nja številka ima „TVan Dom« liot tako, da se nam je zdelo, da njegov glas prihaj* od nekod daleč, ,ko bo dvanajst ura, odpro se ta-le vratica in pride notri smrt — smrt! ponovil je ■ poudarkom. ,Ia kdor izmed nas ima jutri umreti, tega prime za roko in ga pripalje pred ta-le oltarček l' Ozrla sva se ustrašena na altarček in tebi je lice otemnelo." „Meni?" spregovoril sem in srca mi je zatrepetalo. Oiupail sem nekako in vroče mi je prihajalo. „Pa zakašljal si trikrat", nadaljeval je Jarka, dihajoč zdaj nagleje kot prej. „Ziaj se nas je strah lotil it gledali smo nepremično proti temnemu vhodu. V začetku smo hoteli uiti, a nismo mogli, nekaka nevidna moč nas je uklenila v sredi mrtvašnice. Čakali smo, komaj dihajoč, da ura bije dvanajst. Naenkrat je začel zrak okrog nas nekako bolj tiščati, vsi smo obledeli, in od zunaj je bila ura počasi, votlo dvanajst. Poslušali smo in nepoznana tesnoba nas je obšla. Nekdo je potrkal močno na vratica. Dobro sem čutil, da ta glas ni tak, kakor če trkamo mi živi, ampak drugačen, jasnejši, in prišlo mi je na misel, da trka smrt z golim, kostenim kazalcem. Riha je pogledal name in lice mu je še bolj obledelo. Ti si bil zelo resnoben, pripravljen, naj se zgodi, karkoli hoče, in precej, ko je potrkalo, si glasno zaklical: ,Notri 1' In zakašljal si. V mitvašnico je vstopila smrt. Ne velik, čokat, nenavadno močan okostnjak širokih bokov in ram. Glava mu je bila nenavadno velika in kosti črnkaste, roke nekoliko predo'ga in prevelike. Obrnili smo se proti prihajajoči smrti in vsi smo se po tvojem vzgledu globoko priklonili. Ta je prilogo, slopja popravljati, kjer sedaj iok dalec en dai vež zasluii, kakor poprej en teden. Kje 8) pa delavc», družina in stotero drugih vzrokov, kar s-no nami in nesami krivi, kar hočem v bodoče objav t', ako mi si. uredništvo dovoli, da bi naši gg. poslanci vsaj iz časnikov zajemali, ker drngače jako redko zahajajo med nas. (Opomba uredništva: Sevedi bomo radi sprejtli take člaake, tuda opozarjamo na to, da so naši poslanci v zadnje m časn bili vendar mnogokrat med ljudstvom. Tako je priredil, kakor povzamem) iz našega lista, dr. Korošec v kratki dobi svojega p s'anstva 13 javnih volilnih shodov in tudi v S.ov. goricah tri, pri obeh Sv. Jnrjih ter pri S/. Aitonu Tudi dr. Vovšek je bil pogosto med ljudstvom. Dr. Korošec je na vseh zadnjih shodih obširno govoril ravno o draginji mesa.) Fr. Kramberger. Najnovejši grobokopi spodnje-štajerskega Slovenstva. Dopis v številki 7. „Nar. L;sta" iz Št. Lanarta v Slov. goricah in razprava na ustanovnem shodu takozvane „narodne* stranke v Celju dne 8. t. m. glede nemščine na sloveaskih ljudskih šolah mora vsakega rodoljuba užalostiti. Gori omenjeni dopisnik namreč trdi: „Slovencem bo treba politično taktiko glede namškegt jezika v slovenskih ljudskih šolah spremeniti. Kajti N«mci so vzeli v svoj program, učiti se kolikor mogoče češkega in slovenskega jezika. Kar ve'¡a za Nemce, naj velja tuli za nas." Ali je to res? Ali so res Nemci.sklenili, učiti se slovenskega in češkega jezika ža v ljuiski šoli? G. dopisnik in tudi nekateri celjski zborovalci prav dobro y;d>, da se v nobeni spodnještajerski nemški ljudski šoli slovenščini ne privošči niti miiuta, ampak da so Nemci smo sklenili, juristom, medicincam in srednješolcem priporočati, naj se u3e slovenskega, oziroma češkega jezika, da bodo potem svoje slovenske in češke tekmovalce tem ložje iz rodne zemlje spodrinili. In radi tega nasveta nemških politikov zahteva šeatienartski dopisnik in cela „narodna" stranka, naj se uvede v vse slovenske ljudske šole nemški jezik kot učni predmet. Nemci ne b odo v svoje ljudske šole uvedli slovenšiina, oziroma češčine, dokler jih no bo zapustila zdrava pamet. Kajti popolnoma kaj drugega je, čs so a ijo tujih jezikov le učenci srednjih in visokih šol, sploh le posamezniki, in zopet kaj drageg*, če se uvede tuji jezik v vse ljudske šole, ki so namanjeae ce'em narodu. Kakor h tro se to zgodi, je uioda d »tičnega naroda ža zapečatena. Po naravnih zakonih se nam reč priliči mogočnejšemu in bolj razvitemu narodu, in to tem prej, čim več ur bo nemščini odmerjen h. Da se pa dotični štajerčijanski kmetje, o katarih šentlenartski dopisnik govori, ne bodo zadovoljili z nemščino kot učnm predmetom, ampak da želijo, da bi se njih otroci v ljudski šoli popolnoma nemški tčili in se le v nemškem jeziku pogovarjali in to relo na račun drugih, veliko potrebnejših prei- šla počasi, jako resnobno, kimajoč z glavo in vedno nas gledajoč 8 črnima luknjicam», kateri je ime a nameBto oči. Jaz sem oči pobesil in gledal njene močne, široke noge in na njeno hojo, katera me je spominjala hoje strogih, visokih dostojanstvenikov v gledališču. Stopila je tesno pred nas. Mi smo se vnovič priklonili, tresoč se ne ve3 tako strabu, kot spoštovanja in pobožnosti. Smrt nas je gledala nekaj trenutkov, od enega na drugega se je obračal njen sevidni vid iz prazn h luknjic, in potem je nekoliko minut prem;š!jevala. Mi smo stali naravnost, po vojaško, pričakujoč, kaj bo storil močan okostnjak. Naenkrat se je smrt odločila, pristopila je tesno k meni, prijela me za roko in peljala ma pred ol-tarček, na katerem so zdaj sveče veliko jasneje za-žarele. Storilo se mi je tako milo in otožno pri srcu, da se nikoli tako. Celo moje življenje se mi je pokazalo v največji lepoti in prijetnosti in prepričanje, da moram kmalu umreti, vse zapustiti, težilo me je neizrekljivo grozno. N sem vedel, kaj bi storil, tresel sem se kakor deta, gledajoč s solznimi očmi na srebrni svečnik in plamen najbližje sveče. Mlo bi se bil zajokal, a nisem mogel zaradi velikega razburjenja. Čutil sem veliko močneje, kako lepo je življenje, kako neizrekljivo krasno; zdelo se mi je, kakor bi dnbal prijetno vonjavo bogatih travnikov, njiv in gozdov ... pa nisem vedel sveta, ne pomoči. Veroval sem. da moram umreti, in to prepričanje je bilo grozno: Slednjič se mi je mlo storilo in bridko sem zajokal. Potem sem slišal, kako so se vratica zaloputnila; ozrem se, in videl sem tebe in Ribo, kako k metov, to vemo vsi prav dobro. Ia tudi to dobro vemo, da je za nas Slovenca naroda» smrt neizogibna, kakor hitro štajerčijanci s svojimi zahtevami proderejo. Upajmo, d» sa jim to ne bo posrečilo vkljub pomoči, katero jim nudjo sadaj Slovenci dr. Tavča^evega kalibra. Štajerčijancu, ki v svoji nerazsodnosti zahteva nemške šole, nemški učni jezik, tega nikakor ne zamerimo. A obsod ti moramo nove preroke, patentirane pristaše „nandae ideje", ki dajejo že itik zapeljaaim še potnho in njih zahteve odobravajo, samo da bi jih za se pridobili, ne o ura je se na to, da je njih početje pognbonosao. Mi se držimo starih, zdravih načel, da ljudska šola nima namena, učiti otroke tujih jezikov, jih tudi ne more učiti, ker ostali predmeti zahtevajo vse moči i nčiteljev i učencev. Škoda za čas, škoda za trud, ki se porabi za ta predmet! Mi pa tndi stojimo na stališču, da se pri nas ne p Trebnje brezpog >jno nemščina. Mi ne bomo nemičine nikdar pogrešali, če b>do vsi uradi v slovenskih pokrajinah slovenski uradovali, kakor nam je to v zakonih zajamčeno. Dopisnik sicar pravi: „Kmet pač tega ne more razumeti, da bi bilo t:sto za njega slabo, kar je za gospoda koristao." To je pač le pesek v oči! Saj tega nobeden ne trdi, da je za kmeta slabo, če zna nemški, a slabo je zanj, če je v mlad h let h obiskoval tako šolo, na ka-koršni poučuje g. dopisnik sam, kjer se nemščini na ljubo zanemarjajo ostali, mnogo bolj potrebni predmeti. Vprašam tedaj g. dopisnika, ali bi ne bilo mnogo bolje, take zapeljane ljudi o pogubljivosti takih šol poučiti, kakor pa take dopisa v svet pošiljati? Če bomo skušali štajerčijance s tem pridobiti, da bomo sami zahtevali nemšžiao bodisi kot učni predmet, b:disi kot učni jezik v naše lj dske šole, pomagali bomo sami svoj grob kopati in to prepustimo „narodni" stranki. V nas bo imela v taj točki vedoo neizprosne nasprotnike. Politično zrelost nove stranke pa dokazuje najbolj dejstvo, da je pripravljena Ijulsko šolo šta-jerčijaocem na ljubo žrtvovat', samo da bi z njih pomočjo izvila duhovščini veslo, akoravno je nas ravno ta obadila k političnemu življenja in nas z lastno nevarnostjo čuvala v vseh nevarnostih. Upajmo, da se precej pokaža, „što je vjera, što nevjera". Razne novice. * Osebne vesti. Postni as'stent Alojzij Karba v Mariboru je imenovan za poštnega oficijala. —■ Sjdnijski pomožni uradnik v Mariboru Josip Rosni an je imenovan c. kr. kancelistom v Marenberg. * Duhovske vesti. Premeščena sta čč. gg. kaplana J žef Korošak iz Pilštanja v Rajhenburg in Franc Sinko iz Vranskega v Marenberg. * Služba uradnega sluge je razpisana pri sodniji v Št. Lenartu v Slov. gor. Prošnje je vpa-slati do 4 januarja 1907 predsedništvu okrožne godnije v Mariboru. i meni prihajata, in sočutje ss je vama kazalo na licu. Meni se je olajšalo nekoliko, a moja žalost je bila bolj resna. Smrt je izginila. Mrtvašnica se mi je zdela temnejša in dišalo je po sežganih svečah. Molče smo šli ven. Bila je noč, a ne temna. Zrak je bil mrzel, zimski, akoravno smo videli na gfm'h listje. Naenkrat se nam je zdelo, da vse okrog nas postaja belo in svetlo. ,Moj Bog, kaj je to?' vprašal si z žalostnim glasom, ,Saeg je!' odgovoril je R:ha jako tiho in utrgal neko cvetlico. ,Ah ne,' opomnil sem naglo, ,to so sami beli, krasni cvetovi! Le poglejte — tukaj — in tamkaj tudi! Sam cvet in sam cvet! Pa tam tudi in tam tudi!1 Ia v resnici so to bili beli, zvezdasti cvetovi in so pokrivali vse, kar je bilo pred nami. Pripognil sem se, utrgal jih polno perišče in raztrosil jih okrog sebe. Predno so padli na tla, spremenili so se v nove in nove bele cvetove. Vonjave pa nismo čutili nobene. Kmalu potem mi je neki mrak zagrnil oči in zdramil sem se. V prsih pa so mi ostali vsi neprijetni, nenavadni občutki, in zdaj mi je tako tesno pri srca . . . čaj, Po'a't, jaz danes padem!" „Ne bodi neuman!" rekel sem odločno, da ga potolažim. Pa nikakor se nisem mogel ubraniti nenavadnega čnstva, katero je povzročilo v meni njegovo pripovedovanje. Tako vroče mi je prihajalo, da sem se spotil in h koncu sem veroval, da mora Jarka danes umreti. „Revež!" mislil sem Bi. „Tako mlad, dober človek!" Pa med temi sočutnimi občutki sem zapazil tudi sebično veselje zaradi tega, ker mene Bmrt li peljala k oltarčku. * Prestop od ljubljanske „Zveze" k štajerski. 01 raznih strani so došla vprašanja, kdaj naj nepolitičia draštva prestopijo od ljubljanske „Zveze" k štajerski. V pojasnilo naznanjamo, da so društva, ki so bila doslej v zvezi z Ljubljano, že 8 tem priklopljeaa štajersii „Zrezi", ako ne naznanijo odstopa. Članarina, ki jo vpoš!jejo, velja ¿a 1. 1907. V L ubljano ni treba naznanjati odstopa, ker je naša „Zveza" kot cilota v zvezi s kranjsko. * Vinogradniki! I. staj. trsničaiska zadruga pri Sv. L ivrencu v S ov. gor., pošta Juršinci, ima še na predaj cepljene trte: Nekaj tisoč laškega rilčka, žlahtnine, belega burgundca, silvacca, kap-sine, mi z erja, traminca (na Portalis), žlahtnine (bele in redeče mešaie), cepljene na Solonis. Kdor naroči pred 15. januarjem 1907, dobi po 16 kron 100 trsov, pozneje 2 K dražje. Na naročila brez prilo-ž ene are 10 °/o se ne ozira. Podvizajte «e torej! * Plačevanje davka po poštni hranilnici. 01 1. d. cambra naprej bodo se stroški pri plačevanju davkov po posti se znižali. Davkoplačevalci dobijo zastonj od davčnih uradov poštnohranilnične položne liste, s katerimi pošljejo davek po pošti popolnoma brezplačno. Dosedanji davčni položni listi so veljali po 7 vin. Ča želi plačevalec potrdilo od davčnega urada z dopisnico ali v zaprtem pismu, mora na zadnji strani pol žnega lista prilepiti znamko za 5 ali 10 vinarjev. * Izseljevanje v Argentinijo. Ker je zopet pričelo izseljevanje iz Avstrije v Argentinijo naraščati, je ministrstvo z s notranje stvari izdalo razglas, da je sedaj brez posebnih zvez skoraj ne-m ž bo nakupiti v A-gen t ni j i po primernih cenah d^bregi zemljišča in to c:lo v lajoddaljenejih krajih. Naseljencem primanjkuje slej ko prej potrebnih stvari. Poljski delavci dobe razun časa žetve le težko kako delo. Vrtu tega so razmere dnine zelo neugodne. Po vgej deželi je velika draginja, zlasti pa v večih mestih. * Kmetje, zapomnite si! „Narodni list", g'asilo nove stranke, imenuje katoliško narodne kmete, ki so toliko pametni, d i nočejo verjeti njegovim besedam, „da so' v svoji strasti slepi in nedostonai vsaki resni in pametni btsedi." * Ustanovni shod „Narodne stranke" v Celju je bil, kakor „Slovenec" poroča, najbolj obiskan od učiteljev, katerih je bilo vsaj 90 odstotkov vgeh uleležencav, petem od advokatskih konc!piect )v, par t> g ovce v in obrtnikov, precej dijakov ter samo štirih kmetov. Predsedoval je advokatski koicipient dr. Kukovec, I. podpredsednik je bil revizor celjske „Zadružne zveze" Benjamin Kunej, II. podpredsednik nadaitelj Kocbek, zapisnikar profesor dr. DJar. G tvorili so advokatski konepient dr. Kukovec, n»duiitelj Strmšek, učitelj Voglar, profesor dr. Dolar, advokatski koncipient dr. Stiker, advokat dr. J os. Karlovšik (govoril je o trgovstvn, ker je pri Ddlaiš&i pivovarni p ikazal v tem oziru že izvenredne zmožnost*), odvetniški koicipient dr. Gosak, obrtnik R;bek in dijak Pre-koršek. Naznanilo se je tudi, da se strankino glasilo preseli z dnem 15. t. m. s Krškega v tiskarno „Zveze Jarka je vzdihail v mrzli zrak. „Moj B»g," za-šepetal je, „koliko mora človek pretrpeti." „Bo že dobro!" tolažil sem ga. „Ob, nikakor ne bo!" Ii zamulil se je. Potem je rekel m?hko: „Veš li, na koga sem se spomnil? Spomnil sem se na rajneega starega očeta. Revež, ta je trpeli" „Vsak trpi — in vse minel" „Da, mine. Jutri ne bom več 8 tabol Glej, dosti dolgo sva lila skupaj in marsikaj sva pretrpela!" Spoznal sem na njegovem glasu, da se zopet joče. --- „Molči no, — kolikokrat si že tako govoril? In vedno še živiš!" zaklical sem veselo. „Pa danes bo konec. Moj Bog, ti cvetovi so bili beli ... Na vem, kaj se z menoj godi, da se ne morem pomiriti." „Neumnost!" „O ne, neumnost ne — ti dobro veš 1" Prijel sem njegovo majhno roko in nežno jo stisnil. „Kdor sanjam verjame, senco lovi," spregovoril sem trdno, trudeč se, premagati svojo razburjenost. „Videl boš, da bova jutri skupaj, kakor danes." Olgovoril ni. Zakašljal je in se zavil bolj v svoj plašč. Meni se je nakopičilo zdaj v mislih toliko predstav in spominov, da me je kar glava bolela. Mladi, otroški obraz Jarkov se mi je vedio prikazoval. „Ne bom se ž njim več pogovarjal," pomislil sem žalostno in odkritosrčno, „ne bom ga več tolažil'.. . revček Jarka 1 Koliko se spominja starišev in koliko joče! Ta ni za vojsko, ta ni za to!" zagovarjati. Pač pa sta Ivan Vošnjak in Franc Kočevar „udrihala1' po „Slov. Gosp.", zakaj da nove stranke ne pasti pri mira, češ, ker imajo tudi novc-strankarji pravico, izražati svoje mnenje. Odgovoril jima je na to dr. Korošec, da jim nihče ne odreka te pravice, a da imajo možje okoli „Slov. Gospodarja11 isto pravico prostega izražanja svojih miBli. G. Ros se je laskavo izražal o novi stranki, a m z nikomur polemiziral. Toliko v obvestilo, da se „nec ficijelne" neresnice novih strankarjev „na-oficijelno" popravijo. * Častihlepnost naših „čistih". Znano je, da je zadsji povod k snovanja čiste stranke bil ta, ker se pri zaupnem shoda za kandidata v peti skapini mladi celjski liberalci niso apoštevali in ker volilci niso hoteli voliti njihovega Rebeka. Posebno užaljen je bil zdravnik dr. Sernec, ki je moral iz dvorane, in ki je sedaj izmed najbolj strastnih pripadnikov čiste stranke. O dr. Kukovcn pa se je itak vedelo, da hrepeni po „vodstvu" in da išče vsake priložnosti, kako bi splezal kviška. Kjer se ne gre za politične vzore, ampak za kakSne že b jdi osebne težnje, tam povsodi zamori strankarska strast celo narodai čut. Ia res v listu ,čistih' čitamo: „Pa tudi v narodnem ozira vtegne nastati ta ali tam nevarnost, Če ne bodemo složni nastopili pri državno-zborskih volitvah! Tako se povdarja iz druge strani. To ntegne biti res. Toda za tak« slučaje ne postavljajte kandidatov, ki bi izzvali na naši strani najudločnejši odpor ..." Tako torej! Vsak poslanec bo moral imeti v prihodnje blagoslov dr. Sarneca, Kukovca in Spindlerja, če tega nima, naj gre tadi narodna težnja rakom žvižgat. Zgražajo se nad „poslančevstvom", a sami pa hočejo npeljati neko strahovlado, za katero jih usposoblja le užaljeno 8amoljubje in nezdrava častihlepnost. Mariborski okraj. m Miklavžev večer v Mariboru. Večer, ki nam ga je nudilo „Bralno in pevsko društvo Maribor", je bil v resnici krasei. Divili smo se ljubkim otročičem, ki so tako korajžno in izvrstno nastopali v igrah. Tudi nastop Miklavža je bil letos posebno lep. Za ta v resnici izboren užitek smo dolžni posebno hvalo gospoda režiserju in njegovi gospej soprogi, brez katerih bi se ta večer sploh ne mogel prirediti. Žal, da obisk ni bil posebno po-voljen, kar je pa gotov9 precej zakrivilo slabo vreme. m Gledališka predstava v Mariboru. V nedeljo dne 16. t. m. se uprizori v veliki dvorani „Narodnega doma" tridejanska šaloigra: „Cigani". Ta igra je povsod zelo ugajala. Začetek bo ob 8. zvečer. m Poljudna predavanja v Mariboru. Profesor dr. Verstovšek ne bo predaval dne 6. prosinca 1907, kakor se je v zadnji štev. „Slovenskega Gospodarja" poročalo, marveč že to nedeljo dne 17. decembra 1906. Govoril bo o Gregorčiču. Predavanje se prične ob devetih v društvenih pro- storih bralnega društva Maribor. Žoleti je, da pride mnogo poslušalcev. m Mariborska sadjarska in vinarska šola je pravo prusko gnjezdo. Vodja ta šole je neki Zwafler, ki je doma tam blizu Radgone. Njegovi stariši so Slovenci in niti nemški ne znajo. On pa je seveda zagrizen Nemec. Njegovo sovraštvo do maternega jezika gre celo tako daleč, da je prepovedal gojencem med seboj slovenski govoriti. Pač res, da je janičar vedno hujši od Turka. Tudi med učiteljstvom je nekaj takih, ki mu pomagajo pri tem delu. Pojte v Nemčijo, če ne morete slišati slovenskega jezika 1 m Maribor. Policija je že dobila tata, ki sta okradla profesorja Kcšana in nadučitelja Kocbeka. Kradla sta ¡16 letni Pavel Terschowatz in njegov 19 letni brat iz Leiteršperga. Ukradene stvari so deloma našli. — Posestnik Jan. Dojlinšek iz Sladke-gore pri Cmareku se je dne 5. t. m. v Maribora tako sumljivo obnašal, da so ga zaprli. Zdravnik je dognal, da se mu je zmešalo. Poslali so ga v opazovalnico v Gradec. m Pod vlak je padel na Pragarskem dne 3. t. m. vodja pripenjacev Štefan Raj h. Bil je takoj mrtev. Ptnjski okraj. p Umrl je dne 9. t. m. davkar Josip Spohn v Rogatcu. p Okrajni zastop rogački. Cesar je potrdil izvolitev Jjžtfa Šimony za načelnika in Franca I Šuster za podnačelnika okrajnega zastopa. p Pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. bode imela čebelarska podružnica „Slov. čebelarskega društva" svoje letno zborovanje v nedeljo dne 16. decembra po rani božji službi v novi doli. K obilni udeležbi vabijo se vsi čebelarji. p Bukovci pri Ptuju. Dne 8. t. m. zjutraj zadel je mrtvoud kmeta Tomaža Horvata ravno ko se je spravljal k službi božji. Pred 14. dnevi je še vozil g. župnika na obhajilo k svojemu bratrancu Jožefu Korošcu in ga je tadi pomagal nositi na pokopališče, sedaj pa že ravno poleg njega počiva na pokopališča. Oba sta bila bratranca gosp. nadžupnika Korošca na Slatini. Rajni je zapustil šest neoskrbljenih otrok. p Meretinci pri Sv. Marjeti. Ogenj je vpe-peld dne 29. nov. t. 1. posestnikoma Jakoba Vidovič in Petru Kolenka celo gospodarsko poslopje. Prvema je zgorela večina obleke in vsi poljski pridelki. Na lice mesta so prišli moškanjski gasilci, za kar jim gre vsa hvala. Tudi iz sosednih vaiij so prišli ljudje na pomoč. Pri tej priliki so se slišale vsakovrstne opazke, tikajoč se občinskega gasilnega orodja, in to od takih ljudi, ki odkritosrčno povedano, ne razumejo v tem popolnoma nič. Dolžilo se je predstojnika ozir. njegovega prednika, da je on kriv, da nima občina brizgalnice in drugega orodja. —? Rasaici na ljubo bodi tukaj povedano, da je sedanji občinski predstojnik zaveden mož in je že opetovano povdarjal, naj bi se uitanovilo slovenskih posojilnic". Kaj porečejo k temu naše in koroške posojilnice, ki so v celjski Zvezi slovenskih posojilnic? * Pri zaprtih vratih je zborovala nova čista Btranka dne 8. dec. v Celju. Vsakdo sme k njim, ki se mu hoče narodnega dela, tako bo zatrjevali, a sedaj vidimo, da to ne velja, ampak da še mora imeti tudi posebno zaupanje celjskih advokatskih koncipientov. Seve, pri zaprtih vratih je ložje govoriti, kako previdno in „po ovinkih" je treba delati med našim ljudstvom, da ne zve za njih liberalne nazore o cerkvi in veri, a pri javnih zborovanjih se ti „ovinki" odkrijejo in ljudstvo zve, da je nova Btranka vendar le za razporoko in za odstranitev verskega pouka v soli, da je kmeta treba „za ušesa prijeti" ter ga učiti o novodobaih rečeh itd. Vsakemu je jasno, da poročilo liberalnega „Narodnega lista" ne bo vsaj popolno, če bi tudi sicer bilo resnično. Toda v kakem razmerja stojijo „čisti" liberalci in reBnica, smo že tadi mnogokrat zvedeli. * Dr. Kukovec in resnica. Csljski advokatski koncipient dr. Knkovec snuje na Štajerskem liberalno stranko in sicer „po ovinkih" in zato jo rad mahne tudi mimo resnica. V Rajhenburgu je klical: „Poglejte, kaj delajo dr. Korošec in njegovi tovariši v Maribora, poglejte si njih postopanje pri občinskih volitvah v Mariboru, njih navdušeije za strupenega Nemca dr. Schmidererja . . .!" Dr. Ku-kovec je tako govoril, čeprav dobro ve, da dr. Korošec pri mariborskih občinskih volitvah niti ni bil navzoč, ampak da je bil na Dunaju, in da sploh nima nobene zveze z nemškim krščansko-socijalnim gibanjem v Mariboru. Vsled tega tudi ,nardušenje' za dr. Schmidererja ni pri dr. Korošcu, ampak samo v razgretih možganih mnogobesednega dr. Kukovca, kateremu svetujemo, naj hodi ravno pot resnice, ne pa „po ovinkih". * In vendar je to čudno! Narodna stranka bo je ustanovila v Celju, ker si želi ,narodnega' dela 1 Napada „Slov. Gospodarja" in „Slovenca", nemške liste in „Štajerca" pa pasti pri miru. Ni ji za csabe, ampak za vzore, toda napadov na neljube ji narodne osebe je ▼ vsaki številki dovolj. Ali je torej to novo „narodno" delo? Branijo se besede „frakarji", a v istiai je to prava frakarska politika, koje glavno delo je osebni napadi na drngomisleče in pa želja po poUtični nadvladi. Toda ljudstvo zna samo misl ti in ne potrebuje jerobstva celjskih advokatskih koncipientov in zdravnikov. * Kako „čisti" lažejo 1 Sprejeli smo iz kroga poslancev naslednjo obvestilo: O zaupnem shodu spodnještajerskih poslancev dne 25. novembra v Mariboru je „Narodni list", glasilo „čistih" prineslo tudi nasledijo poročilo: „Kakor smo necficijelno izvedeli, so nekateri strastno udrihali po ustvarjajoči se narodni stranki, poslanca Ivan Vosnjak in Ferdo Ros sta pa tema ugovarjala." Blagovolite v svojem listu popraviti — da se nova stranka ne bo smatrala za kako muženico — da Bte obedve trditvi popolnoma neresnični. Po novi stranki nihče ni udrihal, kaj še le „strastno", zato je tudi ni treb&l In v spomin mi je prišlo, kako se je rad v ognju skrival za drevesa in kako nerad je jedel slabo kuhano meso, ki smo ga večkrat v dežju na ognju skuhali, in smilil se mi je ta bojazljivi kadet tako zelo, da so se mi kar solze vlile. Bilo je še daleč do jutranje zarje, ko smo že vsi vstali. Vsaki stotniji bo prinesli vojaki sod rudečega vina in suhorja. Hitro smo zajutrkovali in vrnili se potem na svoja mesta. Vojaki niso bili danes tako veseli in gostobesedni kakor sicer. Od daleč se je slišal zdaj pa zdaj strel, kakor znamenje bližajoče se bitke. Začelo se je daniti, tako da smo razločevali obrise cerkvice in bližnjih poslopij, a na ravnino pred vasjo se še ni videlo. Prešinljiv, suh mraz je uplival na nas jako neprijetno. Jirka ni pil vina. S:al je žalostno pri zidu in strgaval b sabljo z: d. „Še zmiraj misliš na to?" vprašal sem ga, nabijajoč puško. „Na to in na vse!" odgovoril je pobito. „Poglej, kako je to danes čndno." In kazal je okrog sebe. „Moj Bog, prvi sneg!" vzkliknil sem, čateč na licu hladne snežinke. Jirka je pogledal kvišku. Nebo je bilo temno. „Naletava," rekel je žalostno in zakašljal. „Zdaj bodo slabi dnevi!" rekel sem. „Za me ae več!" naglo in nekako razdražen odvrne Jdrka, Nisem več odgovoril. Obmolknil sem in premišljeval, koliko tisoč jih stoji zoper nas, koliko tisoč naa vsak dan pade, in življenje se mi je zdelo ta trenotek ničvredno. Ni bil še popolnoma dan, ko se je boj vnovič vnel. Sovražnik je zopet ndaril na nas. Okrog vasi t temnem jelševjn grmeli so streli in od daleč so doletavale sem krogle. Razločevali smo že posamezne oddelke sovražnikove, pomikajoče se z nenavadno naglostjo naprej. Snežilo je vedno gosteje in kraj je dobil popolnoma novo, nenavadao lice. Jarka je gledal črez zid pokopališča na oddelek dragoncev, kateri bo ae v divjem dira umikali Bvin-čenkam sovražnikovim okrog vasi. Njih rudeče kape in močni konji zginili so kmalu za gričem. Začeli smo streljati. Sovražnik, stoječ ne daleč od nas, začel je močno streljati na obeh straneh. Pa na našo stot-nijo je streljal jako malo, ker smo bili dobro zavarovani. Glavni naskok je bil namerjen na desno stran, kjer je bila razvrščena cela naša divizija in od koder so najbolje streljali nanj. Mi smo streljali nenavadno naglo in nekako veselo. Jarka je sedel na zidu in kazal 8 sabljo, kam naj merimo. Naenkrat smo obstali. Doli, v neposrednji bližini, na pustem vrhu starega poslopja pokazala se je ogromna množica sovražnikovih pešcev. Ustrelili so. Nad našimi glavami bo zafrčale svinčenke. Nekatere so udarile v zid, druge so se odbile od njega površja. Nekdo je zavpil milo in koj potem je za-donelo, kakor če pade nekaj na tla. Oiri sem se na to stran. Na travi med dvema grobovoma vznak je ležal Jarka, popolnoma raztegnjen in glavo je imel raz-streljano. Iz uit se mu je kadila zmrzujoča sopara. Hotel sem bežati k njemu, a nisem mogel, ker moral sem streljati na sovražnika. Streljali smo skoraj deset minut, predno Brno zapodili sovražnika iz vrta. Kraj je bil že vea bel, pokrit s tanko sneženo odejo. Bilo je dano povelje, da se umaknemo. Ko smo zapuščali pokopališče, ozrl sem Be še enkrat po Jdrki, ki je ležal na belem površju pokopališča. Oi ust se ma ni več kadila sopara. Bil je mrtev. Ta trenotek, ozirajoč bo po ogromni, zasneženi planjavi, spomnil sem se Jarkovih sanj o belih cvetovih. Ležal je zdaj med njimi, tako hladen, kakor oni, in novi in novi so padali na njega in na zemljo . .. _ Za kratek čas. Razsvitljen slučaj. Policijski komisar: „Vi ste včeraj zvečer dobili zaušnico in krivite Cestarja, ki je tudi sem pozvan, da vam njo je on dal?" „Da, gospod komisar!" „Ob katerem času vas je napadel?" „Ob desetih ponoči!" „Kako pa ste ga spoznali, včeraj je ja bilo popolnoma temno ob imeiovanem času?" „Ja, gospod komiBar, zaušnica je bila tako težka, da se mi je kar poiskrilo iz oči, in pri tem svitu sem spoznal Cestarja!" gasilno društvo za meretinsko in malovaško občino skopaj. Toda 5—10 kmetov ga sami za sebe ne morejo ustanoviti. Ob časn nesreče so pač sprevideli naši prebivalci potrebo ter spoznali korist gasilcev; toda to je ravno tako, kakor kadar naglo pride hud» nevihta; takrat tndi ljndje zdihnjejo, prosijo Bog» in delajo obljnbe; ko pa nevihta neha, pozabljene so zopet vse obljnbe, zdihovanje mina, in ljudje pozabijo, da jih prihodnjo uro že lahko druga nevihta zadene. Minulo poletje se je res skl cil tozadevni shod, da bi se namreč ustanovilo gasilno društvo; toda do kakega zaključka se ni prišlo. Prvič se občine niso razumele med seboj, kje bi raj stala gasilna hiša, ker jo je vsaka občina hotela imeti v svoji bližini; in drugič se mnogim pcsestnikom smili žrtvovati par kronic za lastno kc rist ter za občni blagor; ako bi se pa trebalo za malenkostno stvar pravdati, bi pa leto dni dohtarje plačevali in druge sodnijske stroške. Ako je moš-ksjnska občina sama v stanu ustanoviti ter vzdrževati gasilno društvo, bi li meretinska in malovaška občina ne imele poguma enakega ustanoviti? Sicer je najboljše, ako brizgalnice sploh rabiti ni potreba; toda za nesrečo ne ve nikdo in pri prvi taki priložnosti se lahko obranijo sosedi, da celo cel» vas, ako se pride v pravem času pomoč. Ako se pri enem požaru obvarujeta dva posestnika ali vsaj eden s pomočjo brizgalnice, ki bi drugače gotovo pogorela, je po mojem mnenja takorekoč brizgalnica poplačana. Iu resnica je, da bi naš drugi posestnik ne bil pogorel, ko bi imeli eno dobro brizgalnico prccej na licu mesta. Najumestneje bi bilo, če se že ena občina Čnti nezmožno, da ustanovita meretinska in malovaška občina skupno gasilno društvo, za kar jima bode ves zaveden svet hvalo vedel. p Sv. Marko niže Ptuja. Predavanje v tukajšnjem bralnem društva imel je preteklo nedeljo g. dr. Ludvik Pivko. Govoril je o Koroški in njenih prebivalcih, vzlasti o Slovencih, ter nam podal dokaj zanimivih zgodovinskih dogodkov. Kakor je obljubil, bode izšla posebna knjižica, kjer se bode lahko vsakdo prepričal o temeljitosti njegovih študij. Zato ni treba sedaj natančneje govor» razmotrivati. Bodi le omsnjeno, da je v obilnem številu zbrano občinstvo z vidnim zanimanjem sledilo sicer temeljitim, a poljudnim izvajanjem gospod» govornika. V znak hvaležnosti so mu poslušalci z navdušenjem zaklicali: „Živio" ! Gospod doktor nam je obljubil, da nas pri prvi priliki zopet poduči in razveseli o drugi slovenski krajini. Živio! Na vesalo zopetno svidenje! Ljutomerski okraj. 1 Politični shod v Ljutomeru. N* mestu, kjer je pred kakimi 50 leti prirejal nepozabni Raič velikanske tabore, je priredilo „Kat. pol. društvo z» gornjeradgonski in ljutomerski okraj" minolo nedeljo shod, n» katerega je povabilo svojega poslane» dr. Korošca. Shod je bil kljub slabemn vremena jako dobro obiskan in to od s&mih vrlih posestnikov iz ljutomerske okolice. Otvoril je shod kmet Karba iz Krapja, ki je izrazil svoje veselje, da se je sešlo toliko kmetov ter nato pozdravil državnega posinnca dr. Korošc». Prva točka dnevnega reda je bila: Volitev v okrajni zastop. G. kaplan Št uhe c je opominj»l navzoče, naj se zanesljivo udeležijo volitve, ki bo prihodnji teden. Z živio-klici pozdravljen povzame n» to besedo poslanec dr. Korošec. Najprej je poročal o sklepih drž»vnega zbora glede volilne pravice in pojasnjeval, kako d» koroški Slovenci niso dobili vseh narodnih pravic ter navajal vzroke, zakaj so slovenski poslanci vkljub temu glasovali v tretjem čitanju za volilno reformo. Posebno temeljito nam je razložil sed»nji boj med meščani in kmeti zaradi cene živine. Mešč»ni zahtevajo, d» se odprejo meje za uvažanje živine iz Ruske, Ramunske in Srbije, ker je b»je zaradi pomanjkanja živine v Avstriji meso teko drago. Da v Avstriji ne primanjkuje živine, kaže nam to, da je okoli osem milijonov glav živine. Draginje mesa pač ni kriv kmet, ki prodaja kg žive teže po 33 do 36 krajcarjev. Največ dobička ima razven mejkupca mesar, ki prodaja kg po 68 krajcarjev do 1 gld. [Nadalje je še podajal jako zanimive podatke o dunajskem živinskem trgu. Poslanca se je izreklo n»up»nje. Posebno razburjena razprav« se je vnel», ko je kmet Kosi iz Nagrada omenil nesrečo z avtomobilom. O tem poročamo v posebni notici. Po nekaterih vprašanjih na poslanca, na katera je isti takoj povoljno odgovoril, se je zaključil shod. Sprejele bo se iste resolucije kakor n» shodu pri Sv. Jurju ob Sžavnici in da se z»htev»jo od nradov slovenski dopisi. 1 Ogenj je nničil v noči na 26. m. m. hišo in gospodarsko poslopje Mat. Rožmanav Pahribčeku pri Kapeli blizu Radgone. Zgorela je vsa živin» — pet goved in deset svinj —, vsa krma, zrnje, stiskalnica itd. Šioda se ceni na 7000 kron, a po-šk< dovanec je bil zavarovan le za neznatno svoto 1200 kron. 1 Iz radenske okolice. Tukajšnji poštni urad preseli se s 15. januarijem bodočeg» leta v priprav-nejše prostore g. Voglerja pri kolodvoru. To se jezijo zopet naši veliki Nemci okoli radenske slatine ter kličejo na pomoč slovenske občine. Pričakujemo, da n»še občine ne bodo hodile po kostanj v žerjavico tem gospodom, ki nas poznajo le takrat, k»dar nas potrebujejo, drugače pa nas strupeno sovražijo. 1 Ščavnica. Dae 5. t. m. okolu 2. ure zjutraj je šel kmet Anton Duh ven na stran. Tukaj pade od kapi zadet na tla. Nekaj časa še je govoril razločno, a potem je obmolknil. Dne 9. t. mes. pa je umrl. 1 Nesreča z avtomobilom. V sredo dne 5. t. m. so se peljali po občinski cesti blizu Kiju-čarovc z avtomobilom okrajni glavar Rainer, sodnik Doxat, davkar Duler in davkarski uradnik Kodo-litsch. Nasproti se jim je pripeljal kmet Sagaj, ki je takoj stopil pred konje. Ko je avtomobil mimo priro-potal, so se konji preplašili ter se zagnali proti kmetu, kateremu je šlo oje v glavo ter mn razbilo črepinjo, d» je bil takoj mrtev. Ko se je zvedelo o tem žalostnem dogodku po ljutomerskem okraju, zavladalo je med kmeti veliko razburjenje, ki si je dalo duška na političnem shoda v Ljutomeru dne 9. t. m. Navzoči kmetje so ogorčeni ugovarjali, da se vozi z avtomobili po občinskih cestah z» šport ter s tem spravlja v nevarnost voznika. Naj se ti gospodje vozijo po Gornjem Štajerskem, kjer so hladnokrvni pinegavski kenji, toda naši muropoljski konji so prevročekrvni. Sklenil» se je resolncija, da se prepove vožnja z avtomobili v ljutomerskem okraju. 1 Čebelarska podružnica z» Mursko polje ima dne 16. decembra po prvi sv. maši v šoli pri Sv. Križu svoj glavni občni zbor. PoBebu» vabil» se ne razpošiljajo. 1 Sv. Jurij ob Sžavnici. Dne 3. t. m. se je pri nas ustanovil stenografski (brzopisni) tečaj. Obiskuje ga redoma 35—40 udov, mladeničev in deklet. Vsak teden je dv»krat po dve uri poduk. — Na Bhodu „Mladeniške zveza" dne d. t. m. se je dosedanjemu predsedniku g. Francu Strajnšaku, obrtniku pri Sv. Jurija, izrekla zahvala za njegovo delovanje pri zvezi, in se mu želi vse najboljše v zakonskem stanu. Mesto njega je bil predsednikom izvoljen mladenič slikar Janez Golinar. 1 Dvojna mera! Čel teden je že minol od tega, kar j« povzročil avtomobil ljutomerskega gla-varj» tako grozno nesrečo, a nemški listi še vedno molčijo, če se pa kje fantje stepejo, nemški listi hitro poročajo o tem, in še zlobno pristavljajo: glejte, kako divji so Slovenci. Gospod glavar, zakaj ne poročajo nemški listi o tem? Slovenjegraški okraj. s Slovenj gradeč. V zadnjem času ss v raznih časopisih kritiknjejo naša narodna podjetja, ali na tako nespreten način, d» moramo v pojasnilo tudi mi nekaj besed spregovoriti. Rei je, d» so se v Slovenjgradcu ustanovila narodna podjetja z namenom, da aspešno konkurirajo z nemčurskimi tvrdkami, a resnica je tudi, da imajo Sloveici, tedaj tudi ljubeznivi dopisna in takozvani rnero-dajni faktorji dolžnost, da narodna podjetja podpirajo, ne pa jim naravnost nasproti de'ujejo. Geslo »Svoji k svojim" prav lepo zveni, a mora se ga tndi uvaževati, ne pa ga imeti samo na jeziku, »ko se pričakuje popolen uspeh narodnih podjetij. Ko bi se naši ljudje tega gesla držali, bila bi lahko narodna trgovina že davno razširjena in z vsako-jakim blagom založena, narodna gostilna pa bi bil» lahko vedno prva v Slovenjgradcu. Ali tako? Razširjati trgovino in naročati mnogo bl»ga, to bi se lahko dalo ustanoviti, — pa z* koga? KedQ pa je kriv, da narodna podjetja ne uspevajo tako, kakor bi lahko? Krivi so tega naši merodajni faktorji, oni gospodje, ki predstavljajo danes še naše narodne voditelje. Ti voditelji so z maloštevilnimi izjemami pravcati starokopitneži, katerim je narodnost in narodno podjetje devet» briga, to so gospodje, ki se grozno boje zamere pri nasprotnikih. Večina teh voditeljev se „Narodnega doma" ogiblje, med tem ko obiskujejo najzagrizenejše nemčurske trgovce in gostilničarje. Pri slovenskh prireditvah ti gospodje skoro vsakokrat izostanejo, a na nsmških veselicah jih povsodi najdeš in štejejo si še v posebno čast, da smajo tudi v nemčersko družbo. Za narodne prireditve tem gospodom ni ničesar, pač pa začno n»padati takoj vsakega, ki ne pusti 8 sabo pometati, kakor so navajeni. O potrebnem razširjenju narodne trgovine mši voditelji radi govore, s govore tako, da s tem podjetju le škodujejo. Zadnji čas je, da gredo vsi taki naši voditelji v zasluženi pokoj ter napravijo prostor možem, cd katerih smemo delovanja pričakovati. Če pojde tako, kakor je danes, še nekoliko časa naprej, potem kmalu ne bodemo vedeli, smo li Slovenci, ali kaki „pastatlni". Naši voditelji že tega itak več ne vedo. s Okrajni odbor v Slovenjgradcu daje nemškim drnštvom podpore. Ali za Slovence ni denarja na razpolago? Za Nemce, ki so Slovencem mnogo škodovali, predlagajo slovenski zastopniki diplome .... s Št. Ilj pod Turjakom. V korist tukajšnjih šolarjev je bila prirejena tombol» dne 9. decembra. Primerneg» razveselila se je hvalevredno ndeležilo mnogo občinstva ter pripomoglo, d« se je pridobil lep znesek. Za tombolo je bilo darovanih nekaj čednih predmetov. V časnikih smo brali, da so drugod pod spretnim vodstvom vrlega učiteljstva šolarji o priliki šolarske tombole prednašali in prepevali ubrane pesmice, kar njih naučiti in izvežbati jt Btalo seveda precej plemenitega truda. Na tak način dobivajo učenci lepo veselje do napredka i a izobraževanja še tudi izven šolskega ponk». Celjski okraj. cVranski okrajni zastop. Dne 11. grudna bili so voljeni: načelnikom g. župnik Fr. Zdolšek, soglasno; podnačelnik Mih Jezovšek, noter; odborniki: gg. Fr. Cukala, Flor. Rik, Fr. Kolšak, Jož. Pauer, Fr. Sebaur, Mih. Jezovšek. c Braslovče. V soboto dne 8. t. m. smo imeli krasen večer. Mladi braslovški diletantje so uprizorili žaloigro „Mlinar in njegova hči". Vsakdo bo priznal, da je to igro na majhnih odrih z diletanti kaj težko uprizoriti. Zato so bili vsi gostje veselo presenečeni, ko so videli s kako dovršenostjo, s kakim čutom in življenjem so vrli braslovški igralci igrali to lepo žaloigro. B odi jim izrečena tem potom prisrčna hvala s prošnjo, da nas še večkrat tako prijetno presenetijo. Igra se je 9. t. m. ponovila. c Poročil se je dne 26. novembra g. Aleks Rotter, organist in cerkovnik v Novi Šafti, z gdč. Zofko Sovinšek p. d. Golobovo. Mnogo sreče! c Čuden slučaj pasje stekline. V Kokarjih je stekel Praznikov pes obgrizel drugega psa in šest oseb. Stri osebe so odpeljali na Danaj v poseben zavod za take. Kmalu pa se je pokazala pri Prazniku še večja nesreča. Stekli pes, ki je hodil ležat v rezan co, jo oslinil in zastrupil, je obgrizel tudi domačega vola, ki je kmalu poginil. Do zdaj je poginilo nesrečnemu gospodarju troje živinčet, ostala živina pa čudno dela v hlevu in neprestano muka. Pričakujejo komisije iz Celja. c Dramlje. Lepa je naša domovina, lep je moj rojstni kraj, obdan krog in krog z vinskimi goricami. Kakšno pa prebiva ljndstvo tukaj? Zaspano, brez narodne zavesti. Piši o njem kar hočeš, ono ostane brezmiselno z» vsak napredek. Korist imajo edino gostilničarji. Med službo božjo je ena četrtina ljudi v krčmi. — Kaj pa, g. Lasnik, vas zanima „Š ajerc" ? Ša enega bratca imamo v naši župniji, katerega še z» dane* ne imenujemo. Pravita, da vama ga zastonj pošiljajo. Mogoče I Saj je vsiljivost ptujskega kramarja obče zi»na. M >ža, če vama je kaj za narodni ponos, ki mora biti lasten vsakemu Slovenca, pošljite ga nazaj tako dolgo, dokler ne izostane. Ne gojita si gada, zakletega sovražnika mile domovine na lastnih prsih. Dokler ne bodo imeli Slovenci več ponosa, dokler ne bodo spolnjevali gesla „Svoji k svojim", teko dolgo bomo sužnji na lastni zemlji. — Tudi „Slovenski Narod" zahaja k nam, posebno v prostorih g. Jarnoviča ga pogosto vidimo. Proč z bratcem „Štajerca*. — Vi, g. občinski tajnik, zdravite našega boječega župana 1 Naj 8« ne boji poslati nazaj nemško pisana obvestila, katere pošilja glavarstvo ali sodnij» na občino. Vsakemu svoj«! Slovencu slovensko, ki naj bo na rodni zemlji lasten gospodar. c Umrl je g. nadučitelj Franc Pečovnik dne 7. t. m. v Žalen. Pogreb je bil v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne. c Shod na Razborju. Katol. polit, društvo za laški okraj je imelo 8. dec. shod na Razborju. Udeležba je bila z»lo velika. Govorilo se je o propadanju kmečkega stanu in o pripomočkih zoper to. Pomagala nam bo splošna in enaka volilna pravica. Zato je treba, da njen pomen poznamo, in da se je potem tudi vsi poslužujemo. Nato se je razložil v drugem govora pomen in pojem splošne in enake volilne pravica. Po dokonč»nih govorih se je zavrnilo nekaj ugovorov, n. pr. „duhovnik se n»j ne utik» v politiko". V državnih k»kor v deželnih zborih se delajo postave, katere s dotikajo cerkve, d. pr. delajo se postave, ki se tiče o šole in zakona. Ia ker manjka zavednih in za crkev vnetih, odločnih nednbovnikov, zato se morajo duhovniki poleg svoje cerkvene službe podajati tudi v politične boje. Dahovnik pa je tudi dižavljan in ima svoje politične pravice, katere sme porabljati, če hoče. Teh ugovorov pa niso stavili kmetje, ampak neke osebe, katerim je bilo žganje v glavo stopilo. Končno so se sprejele sledeče resolucije: 1. Zborovalci, zbrani na shoda na Razborju, z veseljem pozdravljamo splošno in enako vclilno pravico, katero je ravno sprejel državni zbor. 2. Zahtevamo od naših poslancev, naj nam izvojnjejo tadi za deželni zbor in za okrajne zastope pravični volini red. 3. Opozarjamo merodajne može, naj se brž ustanovi kmečka zveza, ki bo zastopala koristi kmečkega stanu. 4. Poživljamo svoje poslance, naj se potegujejo za obrtao in kmetijsko šolo na Slovenskem in naj nas branijo pred ode-rustvom zasebnih zavarovalnic z ustanovitvijo obveznih zavarovalnic. c Št. Miklavž nad Laškim. Dae 10. decembra smo materi zemlji izročili 87 let starega farovškega hlapca Gnača po domačem imenu. 53 let je bil v svetmiklavškem farovžu za oskrbnika, devetim župnikom je služil. Bil je zelo priljubljen pri vseh faranib, pa je to tuli zastažil, o nikomar ni kaj slabega rekel. Svoj čas je bil v vojski na Italijanskem in je rad in zanimivo pripovedoval o svojem vojaškem življenju. Mož ni bil nikoli resno bolan in se ni zbal nobenega težavnega pota. 50 let je hodil po 87. olje v Laško ob velikih petkih, letos ga pa j« priaesel tudi za sebe. B>g mu daj večni mir in pokoj, večna luč naj mu sveti! c Dobrna pri Celju. Pred kratkim si je volil tukajšnji krajai šolski svet novega načelnika. Izvoljen je bil Miba L;pičnik, za njegovega namestnika pa Jožef Voršnik. Oba sta ohčespoštovana posestnika naše občine. V veliko jezo nekaterih pri-vandranih lačenpergarjev, ki so si s slovenskim denarjem spravili nove denarje, sta oba tudi odločna pristaša tistega znanega, vsem nemčnrjem v želodca ležečega „Bralnega društva". — Novega načelnika čaka težka naloga. Letošnje leto se je namreč v dobrnski ljudski šoli vršila čisto navadna — nemška gostija! Do sedaj še nobentmu D^brnčanu ni znano, v katerih sejah in s katerimi odloki sta okrajni in krajni šolski svet dala dovoljenje za tako „lepo, luštno ofcet" na ljndski šoli. Povrh pa je, kakor vsem znano, nekdanji nepostavni načelnik Franc Pintar iz Zavrha, najbrž po nasvetu Johana Vog-lerja, odbil prošnjo za kmetijsko predavanje v šolskih prostorih. Slovenska pamet si je to razVgala tako, da j« kmetijsko predavanje imelo biti slovensko, gostija pa je bila skoz in skoz nemška, če tudi je bilo polovico — žsndarmerijske! Sicer se je tudi kmetijsko predavanje kljub Pintarju in Voglerju vršilo, a nevolja Dobrnčauov je ostala, in novi načelnik krajnega šolskega sveta bo moral prevzeti nalogo, da so bo dalo zadoščenje ž«ljeni slovenski narodnosti na Dobrni. Stvar je zamotana tem bolj, ker so baje slovenski fantje, ki mislijo v prihodnjem pustu zapustiti samski stan, sklenili, da prosijo krajni šolski svet, naj se jim prepusti šolsko poslopje za gostije. Če bodo Voglerja povabili ali ne, še sedaj ni znano, a gotovo je, da bo delal kisle obraze, če bo slišal „muz'ko" v šoli. Najbolj sitno bo zaradi „kranclanja", ker je lepa Franca zagrozila, da rajše (topi v zakonski stan, kaker pa še enkrat prestopi šolski prag. — Kakor se vidi, ne bo novi načelnik imel tako lepih časov, kakor prejšnji, še slabše bo pa imel nekdo drug. Fait s tare. Brežiški okraj. b Kozje. Opozarjamo še enkrat, da priredi „Katoliško politično draštvo za kozjanski okraj s sedežem Kozje" v nedeljo 16. decembra ob 3. uri popoldan v „Gučekovi" gostilni občno letno zborovanje, pri katerem bosta govorila državni poslanec g. dr. Korošec in deželni poslanec g. dr. Jan-kovič. Zavedni kmetje, nudi se vam prilika, poslušati poslanca, katerima ste dali svoje glasove. Prepričajte ae na lastaa ušesa, da sta vašega zaupanja tudi popolnoma vredaa. Pridite mnogoštevilno na ahod ter izrazite takaj svoje želje; gotovo 8e bo storilo za vas vse, kar je storiti sploh mogoče. Ker je pa ta dan ob enem volitev novega odbora, se nljudno vabijo narodnjaki ne le iz kozjanske žnpnije, ampak iz celega kozjanskega okraja. Shod se vrši ob vsakem vremena. Torej na veselo svidenje! Oibor. b Stavbinska zadruga se snuje v Brežicah. Naše oblasti so pet mesecev zavlačevale vpis te prekoriatne zadruge v register. Radi tega pa ne bo prep zno prišla! b Vinorejska zadruga za brežiški okraj se je letos osnovala; letos pa se ni mogla doseči namena, ker zadružna misel se ni prišla v meso in kri našema ljudstvu. Za drug) leto se mora napraviti kataster vseh vinorejcev (seveda samo slovenskih) v celem okraju in skrbeti, da ima vsak vinski kupec vpogled; na ta lačin se mora cd-straniti razne mešetarje in preprečiti, da ravno naši narodni nasprotniki Bvoj pridelek najpreje in najbolje izpečajo. Naš kmet naj prvi proda svoje vino, njegovi nasprotniki naj ga pa sami pijejo 1 Pristopajte k vinorejski zadrugi! b Rajhenburg. Na čuden način so lovili po savski dolini naše kmete za ustanovni shod čiste ali rarodne stranke v Celju. Rekali so jim, naj gredo na shed, kajti nova stranka bo kmetom odpravila vse davkel! Toda naši kmetje so razredni in pametni, zato se niso udeležili shoda v Celju, čista stranka pač naj pri S7ojih najožjih somišljenikih začne z „omiko", da ne bodo na tak neumen način lovili naših poštenih kmetovi b Št. Peter pod Sv. gorami. Trgovec Jože De gen je napovedal konkurz. Iz drugih slovanskih dežel. t Gregorčičev spomenik. V Gorici se je sestavil osrednji odbor za Gregorčičev spomenik, ki ima nalogo, sprejemati radodarne doneske slovenskih rodoljubov, 8 katerih pomočjo naj bi se postavil dostojen spomenik prerano umrlemu pesniku. Načelnik odboru je deželni poslanec in odbornik prof.sor Ivan Berbuč. Doneske sprejema začasno izvrševalec oporoke rajnega pesnika profesor Josip Ivančič (P. Curno št. 8). f Brez denarja Dne 6. t. m. se je zglas l na policiji v Gorici 16letni delavec Silvester šeško, doma iz Planinske vasi. Fant je bil popolnoma brez vsakih sredstev in hatin. Ravno tako je prišel na policijo 25letni delavec Franc Grossinger, doma iz Ormoža na Štajerskem, prist »jen na Ogrsko, ter povedal, da nima nobenega denarja za nadaljno pot. Odposlali so ju domov. Narodno gospodarstvo. Zimska kmetijska šola in poučni tečaji. h Slovenskih goric se nam piše: Zima je tu. Kako lahko bi pogrešal naš kmet tri do štiri mesece svojega sina in ga poslal v zimsko kmetijsko šolo, da se tam izobrazi za svoj bodoči poklic. Ali žalibog, vlada nam je trdosrčna mačeha; še mislila ni do danes na take šole. In vendar, kako silno potrebne ao zimske kmetijske šole! Kmetijske šole, kakor so: v Mariboru, na Gima, v Grotten-hofu itd. pač niso za našega kmeta. Te šole vzgo-jnjejo pač vešč« ekonome za bogato gospodo; redko se pa vrne mladenič, ki je dovršil tako kmetijsko šolo, na domačo kmetijo. Ia kmet, ki hoče dan danes svoj dom sebi ii potomcem ohraniti, mora biti značajen, trezen, priden in varčen. Takšne gospodarje nam morejo le vzgojiti dobri očetje, ne pa kmetijske šole, kakor jih imamo do zdaj. S.n, ki je namenjen za dom, naj OBtane večinoma doma t. j. njegova vzgoja naj se vrši večinoma na domačih tleh. Mladenič, ki pa ostane tri cela leta ločen od svojih starišev, v mariborski ali grmski šoli, ki vidi pogosto slabe vzglede slabo vzgojenih tovarišev, ae kaj lahko izgubi, kaj lahko postane mehknžen gospodič, lenuh, zapravljivec, ošabnež itd. Pomisliti je nadalje treba, kako kmet dostikrat za drag denar ne more dobiti posla in delavca; kako težko bi pogrešal cela tri leta najboljšega delavca, svojega sina, zlasti, ker še je treba misliti tudi na vojaško slažbo. — Kmetijska šola, kakor je današnja, pa je tudi predraga za kmeta. Ugoditi težnjam kmeta more le preosnovana kmetijska šola; in tako preosnovana kmetijska šola je po mojih mislih zimska kmetijska šola! Zimska kmetijska šola bi megla odstraniti vse zgoraj navedene nedostatke današnjih kmetijskih šol. Ia taka zimska kmetijska šola bi naj bila v vsakem večjem okraju. L« na tak način bi v kratkem čaeu narastlo število strokovno izobražen h kmetov. Tirjajmo torej takih šol 1 Ker pa ni misliti, da bo iz te moke kma'u kruh, b)mo mar do tedaj roke križem držali? Bomo vedno delali samo načrte? Načrti, kateri se delajo v časnikih in na shodih, kako kmeta reš.ti, so res hvalevredni; ali kaj pomaga najlepša misel, izražena še v tako dovršensm govoru, če pa ne sledijo dejanja! Na delo torej! Podajmo si roke k nesebičnemu delu in pustimo strankar-stvo onim, ki sicer trepečejo za mandati, delati pa ne marajo! Ker nim vlada ne da kmetijskih šol, kakoršne potrebujemo, ustvarimo si take sami! Poučni tečaji naj vsaj deloma nadomestujejo z'miko kmetijsko šolo! Zberimo svoje moči, poiščimo in pridobimo rodoljube strokovnjake za to misel. I a kdo naj v prvi vrsti miali na poučne tečaje ? Kmečka zveza, katero nameravamo ustanoviti! Kmečka zveza naj prevzame vele/ažao nalogo, da osnuje kmetijske poučne tečaje na Spodnjem Štajerskem. Vršil bi s« tak strokovno kmetijski tečaj dva ali največ tri dni. Obravnavala bi ae n. pr. ta-le vprašanja: 1. Zakaj peša kmečki stan? 2. Živinoreja. 3. Poljedelstvo. 4. Vinogradništvo. 5. Sadjarstvo. 6. Zadruga in posojilnice. 7. Knjigovodstvo. 8. Važnejši državni in deželni zakoni, kateri zadevajo kmeta. 9. Kmet in občinska nprava. 10. Kmet in razne votitve. 11. Kmet iu družinsko življenje. — Posli in delavci. 12. Zavarovanje. 13. Alkohol. Nekaj točk tega vzporeda pač morejo obdelati tudi naša bralna in izobraževalna društva. Ze to zimo bi naj priredilo vsako bralno in izobr. društvo poučni tečaj splošno izobraževalnega značaja. Ta tečaj bi naj podal bolj nadarjenim mladeničem najpotrebnejše znanje o slovenski politiki, o aocijalnem vprašanju, o avstrijski ustayi, o raznih volitvah, občinskih postavah itd. Tak poučni tečaj bi naj navajal mladeniče, s pridom čitati časnike. PreteSeno zimo so se že vršili po nekod taki p učni tečaji, in uspehi so bili prav povoljni. Voditelj tečaju je lahko vsakdo, ki že nekaj razime o teh stvareh; druga as lahko uči sproti. Pomožne knjige so: Politični katekizem, Krekov Socijalizem, Krekova Narodna ekonomija (pisana), dr. Dečkotov Občinski red, Tavčarjev Slovenski pravnik itd. Letošnji pridelek krompirja v Avstriji. Iivzemši juino Tirolsko, Goriško, Furlanijo, Kranjsko in Dalmacijo 88 je v celi Avstriji pridelalo veliko manj krompirja od lani. Tega je krivo mnogo mo-krotno vreme, vsled česar gnije krompir. V Galiciji so obilni nalivi preprečili kopanje tega sadeža. Na Nižje Avstrijskem se je letos pridelalo polovico manj krompirja od lani. d Velikanska krava Dne 13 rembra ao odposlali z Jeubacha na T r * .eta u D naj kravo, ki je tehtala 1000 klg. Cena j je t» a ¿000 kron. Dne 25 m. m. pa so prodali ihtjtam 850 klg težko kravo za 1300 kron. Stlačen gnoj. Če hočeš imeti dober gnoj, ga moraš tlačiti. To je glavno pravilo za dobro ravnanje z gnojem. Le žal, da se naši gospedarji tako malo zmenijo za tlačenje gnoja. Navadno ga nusts v razkopanih kupih kakor ga tja namečejo. Na ta način se ga prijema škodljiva plesnoba, na ta način ga dež bolj izpira in na ta način vhajajo tudi veliko lažje vse tiste snovi, ki puhte iz gnoja v zrak. Gnoj se bolj suši in kvari. Vse to vedo tudi naši gospedarji. Oni tudi vedo, da je med plesnivim in izpranim gnojem in med mastnim gnojem velika razlika, ali vendar jih ne pripraviš do tega, da bi gnoj poravnali i« tlačili! Ali ni to čudno ? Po drugih naprednih deželah najdeš povsod na kmetih skrbno napravljene in stlačene kupe gnoja, pri nas pa povsod razkopane, kakor da bi ne poznali vrednosti gnoja. Kdor z gnojem slabo ravna, dela pri gaoju ravno tako škodo, kakor bi jo delal s senom, ako bi ga spravljal pod streho, ki ne drži vede. Zapomnimo si tol Če svinja nima mleka. Pripeti se včasih, da svinja nima v prvih dneh po kotenju dosti mloka. V tem slučaju se priporoča, da se vime drgae; na ta način priteče v vime več krvi, ki je potrebna za tvorbo mleka. Priporoča se pa tudi ob enem, da dajemo svinji v krmo tekoliko janeža, ki vpliva posebno ugodno na tvorbo mleka. Nova gospodarska šola. V Hjbu na Češkem se je ustanovila nova gospedarska šda, in sicer travniška šola. Učenci se bodo učili v njej umno ravnanje s travniki. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo 1000 K podpore. Pri nas pa snujejo „narodoe" stranke, namesto da bi sa ljudstvu pomagalo. Književnost. Nova knjiga. Dotiakana je že večkrat napovedana knjig» : Civilno pravdni red in sodni pravilnik z dne 1. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi civilnopravdnega , obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodi- ih, o odvetniški tar ii in o eodnih pristojbinah. Uredil dr. E Volčič. Izdalo društvo „Pravnik". Obširno delo obsega XII + 909 strani in daj« res vsestranska pojasnila o vsakovrstnih pravdnih vpra-t snjih. Take potrebne knjige še nismo imali, brez dvoma bo mnogo koristila vsakemu, posebno pa občinskim, šolskim in žopnim uradcm, posojilnicam n hranilnicam ter sploh javnim zavodom. Porabna je v«akemu tembolj, ker ima polne štiri pole stvarnega kazala po abecednem redu, da si vsakdo lahko poišče tvarino, o kateri želi pouka. Naročnikom se je knjiga začela razpošiljati ia v par tednih jo dobe vsi. Oi*!ej je tržna cena v platno vezani fen g 8 K G^v-ne zaloge b> v knjigarnah L. Sel w ntnerja v L ubrani in J Krajeca nasl. v N \>m mestu, dobivati pa bo knjiga tudi po drugih knjigarnah. Najnovejše novice. Slovenska kmečka zveza. Ustanovitev se e nekoliko zakasnila, ker je delalo namestništvo m pravilih težave. Toda sedaj je stvar v pravem loku in ustanovitev se bo kmalu zvršila. Umrl je dns 11. t. m. popoldne č. g. župnik Franc Mnrkovič pri S/. Barbari v Halozah. Pogreb bo v petek ob 10. uri dopoldne v Ceza-njevc h pri Ljutomeru. N. v m. p. 1 Ljubno. Krasen nov altar so postavili ljubenski žfojr;'ani v svoji farni cerkvi. Da altar odgovarja vsestransko pravilom in zahtevam umetnosti, bo vsakdo rad priznal, ako se pove, da se je delo vršilo pod vodstvom veleč. g. A. Stegenšeka, ki je g tovo marsikateremu čitatelju „Slov. Gosp." zna« kot dober } navalec in strog ocenjevalec umetnin. Altar je prava dika župnijski cerkvi, .koja je tudi prav okusno preslikana. Dunajski delavci so priredili dne 2. decembra velikansko zborovanje zaradi visoke cene mesa ter zahtevali, da se odprejo meje za tujo živino. Bilo je na zborovanju okoli 25.000 delavcev. Kakor delavci, morali bi se tudi kmetje pobrigati za to vprašanje, ker je za njih v (^aašijih dneh važnega pomena. Društvena naznanila. Prostovoljno gasilno društvo v Bišu priredi na praznik sv. Štefana dne 26. grudna t. 1. zabrvni večer s tombolo v gostilniških prostorih g. J. Gomzi-ja. Začet«k točno ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno vse prijatelje in somišljenike odbor. Telovadno društvo „Sokol" v Brežicah priredi v nedeljo 16 decembra ob 8. uri zvečer ljudsko predstavo „C gani". Moborjani na Ljubnem zložili so za šolo Št. Jakob v Rožu (Koroško) 20 kron. Za C. in M. družbo so dorovali Mohorjani pri Sv. Miklavžu pri Orm žu 6 K. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru izreka zahvalo vsem, ki so z darili ali dinarjem pospešili dober izid tombole dne 2. decembra; tudi vsem udeležencem gre najtopleja zahvala. Cisti dohodek 177 K se porabi v povečanje fonda za nakup društvenega instrumenta. — Ljutomer, dne 4. decembra 1906. — Josip Velnar, predsednik, Erna Razlag. društvena blagajničarka. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi koncert in srečolov s sodelovanjem tamburaškega zbora v prid ubogih otrok Franc Jožefove šole v Ljutomeru, v nedelo dne 16. dec. 1906 ob 8. uri zvečer v gostilni g. Vaupotiča v Ljutomeru. Javna zahvala. Veleč. g. M. Ašiču, kapelanu na Ponikvi, kateri je šoli v Kalobji podaril 10 K za revne učence, izreka tem potom presrčno zahvalo — France Gajšek, nad-učifeli. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem onim prijateljem in pospešiteljem ormoške okoliške šole, ki so pripomogli do tega, da se je tombola v prid šolarske kuhinje dne 25. novembra 1.1. tako debro obnesla V denarju so darovali sodni svetnik gospod dr. Presker 10 K, gdč. Zofija Magdič 10 K, g. dr. Omulec 5 K, gospa Bosina 5 K, č. g. kaplan od Sv. Miklavža 1 K in g. Veselič cd Velike Nedelje 1 K, torej skupaj 32 K. Dobitkov za tombolo se je darovalo ravno 100. Iz Ormoža so darovali dobitke sledeči gospodje, gospe in gospodične: Bla-govič, dr. Geršak, Gomzijeva hiša, Grazer, Grivec, Jurčec, Kalchbrenner, Kandrič, Kindl, Kosi, Kralj, dr. Kristan, Magdič, Majcen, Meznarič, Minisdorfer, dr. Mohorič, dr. Omulec, Petovar, Plaveč, Polak, Potočnik, Rakuša, Richter, Roje, Salek, Šepec, Škorčič, Tolazzi, Topolovšek, Trop in Veselič. Iz Hardeka so darovali dobitke gospodje, oziroma gospodične: Horvat, Lazar, Pernat, Rajšp, Rosina; iz Huma Prapotnik; iz Libanje gg. Jaušovec in Paušner; iz Djbrave g. Andrej Kovačič; iz Pavlovec g Matija Reich ; iz Pušiuc gg.: Porekar, Stebih in Viher; iz Lešnice gg. Habjauift in g. Praprctnik; iz Lešniškega vrha g. Pančnik; od Velike Nedelje g. prof. Heržič; iz Hr?atskega g. Vaupotič. Vsem imenovanim prijateljem in podpornikom naše šole in naše šolske mladine najiskrenejša hvala 1 — Šjlsko vodstvo Ormož-okolica, dne 4 decembra 1906. — Josip Rajšp, nadučife'j. Zahvala. Ve!eč, g. dr. J. Somrek-n izreka najsrčnejšo zahvalo za 273 ljubkih molitveoikov „Prijatelj otroški", p> dvjeaih slovenskim učencem šole Kerčerina-Leitersberške. P. Kasijan, katehet. Tržne cene v Mariboru od 7. decembra do 13 decembra 1906. Žlrlla 100 kg od a. o K h K h Pšenica..... j «črnin..... 15 14 17 17 15 17 17 4 4 60 50 — - koruza ..... proao ...... «tno...... (lama...... 60 40 — — fižola ...... grfih ...... le^a ...... sir • • • • • • turovo maslo . . . ipsh, svež .... x«ljt, Idilo .... rspa, kisla .... 1 kg 1 II 1 ! e,,c,-, 1 1 30 62 68 7 40 60 41 32 20 M 1 1 1 1 1 i 1 i 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 cmitaua, sladka . . kisla . . . 1 Ut. — 20 72 80 — — zelja...... 100 gin 7 _ _ _ 1 kom. — 10 - — Line Trst Loterijske številke. Dne 24. novembra. 28, 12, 51, 88, 10, 84, ZahvalaB Toplo zalivalo izrekam vsem, ki so mi ob smrti moje blage matere Antonije sporočili svoje sožalje. Zlasti še iskrena hvala onim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, osobito mnogo-častitecau g. dekanu jareninskemu Jož. Cižek in drugim mnogoštevilnim duhovnim so-bratom, kojim priporočam nepozabno rajno v blag memento. Gornja Sv. Kungota, dne 10. dec. 1906. Ivan Jodl, župnik in i njim žalujoči sorodniki. ^xxxxxxxxxxxc Zelo ugodna priložnost! Priporačam slavnenin občinstvu svojo veliko zalogo vedno svežega špecerijskega blaga, železne posode, razne že-leznine itd., katero se bode vsled dobrega nakupa prav po ceni prodalo. Posebno priporočam svojo veliko zalogo blaga, katero bodem zaradi izprodaje po jako nizki ceni prodaval. 760 5—1 Za mnugobrojni obisk se priporoča •Janez Toplak, trgovec pod bregom pri Sv. Lovrencu v SI. gor. xxxxxxxxxixxi: Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI.:: H. VOLK 76 Šoštanj — Štajersko 33 Kemična prainica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za anažanje vsako-:: vratnih oblek itd. :: XXft*KttftXtt*K Harmonium # želi kupiti Janko Postružnik, Organist v Breznem (Fressen,. 741 2-1 XXXXXXXXXXX Globoko potrta ljubljene hčerke vsled izgube najine Angele izrekava tem potom prisrčno zahvalo č. g. kaplanu za večkratni obisk med dolgotrajno boleznijo in zadnje spremstvo, kakor tudi g. učitelju in gdč. učiteljicam s šolarji, in vsem, ki so se tako mnogobrojno udeležili pogreba, iskreno zahvalo. Sv. Uj v Slov. gor., 10. decembra 1906. Janez in Marija Hauptmann, stariši. 759 (1—1) Podobice male in večje, zobčaste in gladke —r dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 84 različnih vzorcih na prodaj. Ali že veste? iz škapulirji svetega Duha, Sroa Jezusovega, Brezmadežnega Spočetja, Kar-- melske Matere božje. Po nizki ceii jih prodaja: trgovina Cirilove tiskarne, Maribor, koroška cesta 5. Tamkaj se dobijo ludi: podobice, rožni venci in vsakovrstne svetinje Vsaka beseda stane 2 v. Naimania objava 45 V. MALA OZNANILA Vtaka beseda stan« 2 v. Večkr. objava pe dogovora. Oklic. A 114/5 100 Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor. Štampilje iz kavčuka, modele za pred-tikarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. (11-9) Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk i las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskia) na glavi, to je Kapilor t. I. Cena franko na vsako pošto): 1 lončič 8 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je : P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 10 280 hI novega vina lastnega pridelka, prav dobre kakovosti, je na prodaj. Grtgorič-dediči, Jurovic, pošta St. Vid pri Ptuju. 787 (3 3) Pozlatarski pomočnik, d bro izurjen v tej stroki, se sprejme za celo zimo v delo. Ponudbe na Jakoba Gc-lobič, kipar, Ljutomer. 726 (3 8) Vsake vrata debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu luiega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 18—9 Znano po oenl se kupi vse rezno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravska ulice 4. 608 8 Vaem posestnikom vinogradov. Naznanjam, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad 32.000 na suho cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na Rip. Pcrtal.: 12.000 šipona, 10.000 laški rilček, 5000 silvanec, 8000 burgundec, 1000 muškat in 1000 žlahtnina, bela in ru-deča. Prodajam edino le I. vrste dobro vkoreninjene in dobro zaraščene po 140 K 1000 kom. Za jesen odvzete trte sprejemam naročila do 15. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. Na naročila brez are se ne bodem oziral. Franc Muršič, posestnik in trtnar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju. 672 (10— !0) Novo zidana hiša v Mariboru, 12 let davka prosta, s štirimi stanovanji, nrse na mesec 72 kron najemnine, v lepi ulici na solnčnem kraju, 5 minut od farne cerkve, sposobna za vsako obrt; zraven je tudi gospodarsko poslopje, že zidan prostor za kravji hlev, štiri svinjski hlevi, lep vrt, torej lepa priložnost za prihodnost, se proda. Kdo? pove upravništvo. 732 (3—8) Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršnem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor it. II. Isti delile, da postanejo lasi gosti, dolgi In odstranjuje prhljaj luskine na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom : P. Jurišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 686 .0 Sodarskoga učenca sprejme Lan Klemenak, sodar v Mozirju, Štjyersko. 751 (3—1) Prodajalka, poštena, resna ter primerno močna, slovenščine in deloma nemščine v govoru in pisavi ter nskaj šivanja vešča, se tak o j sprejme v trgovino z mešanim blagom na debeli. Ponudbe pod M. Zinautr, Sv. Jakob v Slov. goric »h. 759 (2-1) Zgubil je v nedeljo 9. t m. Kari L yko v G'Hposki ulici 20 kronski bankovec. Najdeni deD»r naj se blagovoli oddati v Kor. ulici št. 9 pri g. Neratu. 756 (1-1) Novozidana hifta s 3 stanovanji, 2 kuhinjama, z vodovom, pripravna za vsako obrt, zraven velik vrt za sočivje in poslopje za gospodarsko obrt, je na predaj. Naslov: Jože Novšak, brivec, Maribor, Franc Jožefova ulica 5. 750 (4—2) Za božična In novoletna darila priporoča krasne, močno vezane biserne roŽLe vence po K 0 90 do 6 —, Jos. Stebih, pravnik, Hum-Ormož. 744 (2-2) Vinogradniki! I. staj. trsniéavska zadruga pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., posta Juršinci ima áe na prodaj cepljene trte: Nekaj tisoč laškega rilčka, žlabtnine, belega burgundca, sil-vanea , kapšine, mozlerja, trambuca (na Portalis), žishtaine (bele n rodeče mešane), cepljene ni Solcn's. 763 (l-i) Kdor naroči pred 15. januarjem 1907, dobi po 16 kron 100 trsov, pozneje 2 K dražje. Na n.ročila brez priložene are 10% se ne ozira. Podvizajte se toraj! V zapuščinski zadevi za rajuim Matiji Hren po dom. Rahle od Sv, Križa h. št. 18 se je vsled prošnje postavnih dedičev dovolila prostovoljna sodna dražba celega nepremakljivega in premakljivega premoženja po predloženimi dražbenimi pogoji in se v to svrbo določil dan 21. decembra 1906 dopoldne ob 11. uri tusodno uradna soba št. 1 s tem pristavkom, da se nepremičnine, obstoječe iz vlož. št. 5 in 4 katasterske občine Sv. Križ in nepremičnine ne bodo oddale pod skupno izklicno ceno po 9570 kron, ali pa, ako tega nihče ne bi obljubil, izpod 4000 kr< n. Vsak dražbeuik ima položiti v roke sodnega komisarja 20% vadij, toraj 1914 kron. Zdražitelj mora v trdi mesecih po dražbenem dnevu položiti polovico izkupila (največje ponudbe) s 5°/0 obresti od dneva dražhe, nadalje v 6 mesecih po dražbenem dnevu drugo polovico izkupila s 5 °/0 obrestmi. Zdražitelj ne sme, predno ne položi prvo polovico izkupila, lesa sekati v gozdih prodanega posestva. Male terjatve, ki so na posestvih vknjižene, so poplačane in toraj indeliste vknjižene. Ostala vsebina dražbeuih pogojev, ki se imajo pred začetkom dražbe prečkati, zapisnik o inventuri in cenitvi in zemljiško-knjižni izvleček se morejo v sodni pisarni in pri dražbi vpogledati. Posestvo leži približno 3/4 ure od. trga Konjice oddaljeno tik državne ceste. 752 (i—i) C. lir. okr. sodišče v Konjicah, I. odd., dne 1. decembra 1906. Trgovina ae da v najem pri S?. Binediktu v Slov. gor., založena z raznovrstnih blagom in dobro idoča. Ponudbe do novega leta. Več se izve pri Fr. Fišer, posestniku pri Sv. Bj-nediktu v Slov. goricah. 701(1—1) Hiša, 9 let davka prosta, 3 stanovanja, 8 kuhinje, 2 podstrešni sobi in klet. NeBe na mesec 42 kron najemnine in je zraven gospodarsko poslopje, vodajak, vrt za zelenjavo, tudi lepa njiva, ki meri 1030 kvadratnih sež-njev, je zaradi preselitve na prodaj za 7400 kron. Listnik Fr. Neudauer v Zgornjih Poberžah, Dammgasse 219 pri Mariboru. 701 (2 1) Močen lončarski učeneo ee spreime pri Jožefu Matjaž, lončarju v Mozrju. 704 (8-1) Išče se oženjen majer z 2 ali 3 delavnimi močmi v bližini Maribora. Naslov pri upnvništvu. 758 (2 1) Za mesarje iii go^ilni-čarjel Zelo ugodna priložnost 1 Zraven šole na najlepšem prostoru Sv. Jurja ob Sčavnici stoječa enonadstropna hiša z g< stilno, mesarijo in predajo tobaka, h kateri spada še droga hiša, v kateri je sedaj poštni urad, velika lepa ledenica za približno 100 voz leda ter klavnica za živino. Gospodarsko poslopje, svinjak z 10 hle/i, velik lep vrt za sočivje in blizu 1 oral lepega sadonosaika, nadalje 20 oralov zemlje (njiv, travnika in gozda, 11 oralov v enem kosu). Lep vinograd, pri katerem je lepa zidana hiša, hlevi za živino itd., vse z opeko krito, 1 oral trte, 1'/» erala sadonos-nika in pol orala njive, lega jugozahodna, mlin ob Stavnici ob veliki c sti v Okoslavcih na štiri tečaje z preio za olje, h kateremu spada tudi lep travnik, je pod zelo ugodnimi pogoji ni prodaj. Cena in peg^ii re izvedo pri po-sestnici Mar. Tratenjak, gostil-ničarki in veleposestnici pri Sv. Juriju ob Ščavnlci. 726 (5-3) Slovenci! Kupujte .Narodni kolek4! Marijine kapljice« Te kapljice se rabijo za vse notranje in zunanje bolezni — to je do srdij najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomiga v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protinu (gihtu), reumatizmu, bodenju, trganju, glavobolu; zobobolu, prsobolu, feašlju, pre-hlajenju, snfiici, jetrni in buVežni bolezni, želodčni in črevesni bolezni, nspihavanju, grču, zgagi, proti blju vanju itd. Krepi ži c in tel t rej n.-ubh dno potrSSi Slovenci! Spominjajte se Ob raznih prilikah nase dične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda! Jožef Kolarič mizarski mojster, Maribor Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absclvirin obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtn6m muzeju na Dunaju, se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in = prodajalne == ter vsako delo pri šoti in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in prl-prostega izdelka. — Načrti In proračuni zastonj. 188 10 *XKKXKKKKK* Štefan Kaufmann, trgovec z železnino v Radgoni 595 8 priporoča svojo veliko zalogo = lepo pozlačenih = nagrobnih križev po jako nizki ceni. XXXXXXXXXXX • lfizitnice • izdeluje po nizki ceni Tiskarna sv. Cirila. Za Božič in novo leto azglednice r/ ID «r v na voščila prodaja na drobno in debelo zelo po ceni Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Vsem posestnikom vinogradov! Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad DC več tisoč snho cepljenih trt na prodaj ra>ličnih, dobrih vrst, na^Ripario Portalis, Rupestris monfikolo in Solonis, cepljene na Laški rilček, Žlahtnino, Šipon rumeni, Burgundec beli, Zelenčič, Muškat in Traminec itd. Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je za 1000 komadov 160 kron. Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. --Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto. Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor Be ne odgovarja. Ustreglo se bo, dokler je kaj v zalogi. Oglasi naj se pismeno ali ustmeno pri Filipu Mulec, trtnarjn pri Sv. Trojici v Slov. Gorioah. Posojilnica- Rajfajzenovka v Žicah pri Konjicah 724 se otvori dne 1 Si. grudna 1906 (i-2) za župnije: Ž;če, Špitalič, Liče, 6t. Jernej in občino Tepanje. Uradni dan bo vsako nedeljo po jutranjem esrkvenem opravilu. Vloge se obrestujejo po 47«%) posojila »e dajejo za 5V»%- Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorljo v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani". Kaj je? !! Pozor !! Kupujte le v novi trgovini Grajski trg 2 M. E. ŠepeC, Maribor, Burgplatz 2 1 (v lastni hiši) : kjer se nahaja največja zdoga manof aktu-nega, sukneaega, platnenega ia konfekcijskega blagi. Razan togi je tuli velika izbira zmikih robcev razne Tiste, odej in kccov, moških in žeiskih srajc, kravat, ovrataikov, nogavic, predpasnikov itd. Za božič se priporoča posebno velika izbira daril po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. Na cene in inserate drugih tvrdk naj se ne ozira. 748 (8—2) flg' Ob nedeljali popoldan velika božiCna razstava. "9C