426
6. Mikula je v neki bilini prišel, obenem z Volgo, ki ima tu novgorodsko otečestvo „Ruslajevič", v do-tiko s pristnim novgorodskim junakom Sadkom.
Dasiravno spada Mikula Seljaninovič k najstarejšim junakom ruskega eposa, je vendar bilina v obliki, kot je prišla do nas, primeroma dosti mlada. Nekoliko moremo določiti starost po izrazu „ srebrni groši", za katere je Mikula kupoval sol. V začetku XV. stoletja so se namreč v Novgorodu pričeli rabiti tuji denarji, „artigi", „lobki" in litevski „groši". Torej bilina o Mikulu v sedanji obliki ni starejša od XV. stoletja.
ZEPPELINOV  ZRAKOPLOV PRED   ZRDNJIM  VZLETOM
Kako naj si razložimo postavo junaka Mikule Seljaninoviča ?
Po Miillerju je on poosebljenje poljedelstva, ki se odlikuje ne z množino, ampak s kakovostjo sile. Svetogor, poosebljenje divjega, nestalnega, kočujo-čega življenja mora propasti, ko nastopi na zemlji poljedelstvo. Bilina o Mikuli Seljaninoviču bi torej simbolično izražala izpremembo, ki je nastala na zemlji, ko je človeštvo opustilo kočujoče življenje ter se poprijelo poljedelstva. Mikula bi bil torej prvotno nekako bog poljedelstva.
Na nekem drugem mestu pa misli Miiller, da je bil Mikula prvotno poosebljenje nebeškega ognja, groma in bliska, ki reže oblake, kakor soha reže zemljo in razganja hudourne oblake, poosebljene v Svetogoru. Njegova kobila pa, katere ni mogoče do-
gnati, bi predstavljala gromonosen oblak. Ime Mikula je vzeto od svetega Nikolaja, pod katerim svetnikom se je skrivalo staroslovansko božanstvo groma in bliska. V tem oziru je ruski Mikula Seljaninovič podoben nemškemu bogu groma „Toru", ki je bil tudi pokrovitelj poljedelstva.
Porfirjev misli, da se pod postavo Mikule Seljaninoviča skriva tip kristjana-oratarja, podoben bajeslovnemu češkemu kmetu Premislu. Njegova strašna sila, njegova družba s Svetogorjem in mnoge druge črte kažejo, da je njegov tip, kakor tudi tip Sveto-gora, nastal pod vplivom postave kakšnega orjaškega bitja, ki je bilo morda poosebljenje zemlje ali boga, pokrovitelja zemljedelstva. Na to kaže zlasti tudi vrečica, v kateri se nahaja teža zemlje in ki ne more biti nič drugega, kakor simbol zemlje. Toda on sam že ne predstavlja več zemlje kot take, ampak idejo stalnega, zemljedelskega življenja.
Veselovskij misli, da prihaja ime Mikula od Nikolaja, toda ne od svetega Nikolaja, ampak od Nikolaja, nasprotnika Aleksandra Velikega pri olimpijskih igrah. Vrečica s težo zemlje bi po njem odgovarjala gordijskemu vozlu, katerega je presekal Aleksander in katerega je zavezal Gordias, tudi rodom oratar. Dalje so morale po njem na bilino o Mikuli Seljaninoviču vplivati zahodnoevropske legende o carju ora-tarju. On primerja bilino o Mikuli Seljaninoviču in o Volgi Svetoslavjeviču z zahodno-evropsko povestjo „ potovanje Karla Velikega v Jeruzalem in v Carigrad" in misli, da se pod Mikulo skriva bizantinski car Hugo.
Volga Svctoslavič ali Volh Vseslavič.
O tem junaku imamo samo eno dolgo bilino, ki je sestavljena iz dveh popolnoma različnih delov: 1. njegovo rojstvo in mladost in 2. njegov pohod v Indijo. Polegtega najdemo Volgo Svetoslaviča še v nekaterih drugih bilinah kot postransko osebo. Po tekstu Markova nam pripoveduje ta bilina o Volgi Svetoslaviču sledeče:
Svetoslavu je rodila njegova žena v Černigovu moško dete, mladega Volha Svetoslavjeviča.
Ko se rodil je, je kakor grom zagrmel. Spregovoril je Volga besede te: