Zapostavljeno malo gospodarstvo
Kako iz težav
Aprila so se v vseh slovenskih regijab zvrstili pos,veti o aktualnih problemih malega gospodarstva. Za vse po vrsti, med katerimi ni bU izjema tudi ljubljanski posvet, je icviačilna ugotovitev, da je malo gospodarstvo kljub prizadevanjem republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev Sloveiiije, še vedno v podrejenem po-ložaju v primerjavi z ostalimi panogami. Ob nemara že kar pre-tirano zapostavljeni vlogl pa sc nam samo po sebi vsiljuje vpra-šanje, z njim pa brez dvoma tudi uujnost, da z organizirano družbeno akcijo ob podpori sindikatov sioiimo vse za liitrejši razvoj storitvene in proizvodne obrti, torej mulega gospodarstva v celoti. To terja v največji meri ugotovitev, da so v Sloveniji doslej le redke občine, (kar za Center ne bi mogb' trditi!), po-drobno proučile položaj rualega gospodarstva na svojih območjlb in izdelale določen akcijski načrt razvoja v pribodnjib petih le-tita.
Podobno kot v ostalih regi-jah je bilo tuda na ljubljan-skem posvetu slišata, da je največji primanjkljaj delovne sile na področju malega go-spodarstva čutiti v »čisti« sto-ritveni obrti. Najbolj še zme-rom manjka frizerjev, kroja-čev, mizarjev, čevljarjev, vo-dovodnih instalaterjev, klju-čavničarjev in nekaterih dru-gih profilov poklicev, skratka primanjkjaj delovne sile je povsod tam, kjer gre za oprav-ljanje manjših hišndh storitev. Toda, to še zdaleč ni vse, kar pesti storitveno obrtao dejav-nost na širšem ljubljanjskem območju in v Centru. Zadnja leta vsevprek ugotavljamo (vse ostaja le pri tem), da nam v mestu primanjkuje tudi servis-nih služb; zlasfci kritično je sta-nje s servisi za popravilo go-spodinjskih aparatov, ki jih je občutno premalo in še tisti, ki jih imamo, so premalo, da bi ustregli čedalje večjemu povpraševanju po tovrsfcnih servisnih storitvah.
Ob teh in celi vrsti drugih spoznanj, se v regiji zlepa ne raoremo otresti vtisa, da je malo gospodarstvo (to velja ta-ko za storitveno kot proizvod-no obrt) še vedno prečej raz-drobljeno, neorganizirano in nepovezano, pri čemer ne gre prezreti tudi precejšnjega na-zadovanja v odnosu na razvoj ostalih gospodarskih panog. Ce bi nadaljevali s takšnim tren-dom tudi v prihodnje, bi z zaostajanjem malega gospo-darstva za ostalimi dejavnost-mi v dobršni meri ogrozili na-daljnji skladen razvoj gospo-darstva in družbe v celoti
Zato so na posvetih skleni-li, da mora biti cilj srednjeroč-nih načrtov razvoja malega gospodarstva usmerjen pred-vsem v doseganje zadovoljive reproduktivne sposobnosti, ki bo obrtnim in ostalim usluž-nostnim dejavnostim omogo-čil hitrejši in skladnejši ra-zvoj panoge. Ce bo ta cilj ures-ničen, bomo istočasno prišli do tega, da bomo naposled le izenačili položaj delavcev pri zasebnih delodajalcih z ostali-rmi delavci v združenem delu. V največji meri v reševanju njihove stanovanjske proble-matike (na tem področju je lahko Center drugim občinam za zgled), strokovnega jzpopol-njevanja in izobraževanja ob delu, letnega oddiha in rekre-acije in osebnih dohodkov. Ob spoznanju, da so bili doslej delavci v storitveni in proiz-vodni obrti velikokrat prikraj-šani za vrsto teh ugodnosti, kar je razumljivo vplivalo na veliko fluktuacijo v malem go-spodarstvu.
Srednjeročni načrti razvoja malega gospodarstva po regi-jah naj bi predvsem terjali, da bi prodzrvodna obrt v svo-jem razvoju v največji možni meri sledila razvoju velikoserij-ske proizvodnje. S tem bi jo v
dolocenem smislu le dopolnje-vala, precej pa bi prispevala tudi k večji, pestrejši tn ka-kovostnejši izbiri industrijskih proizvodov, no nazadnje pa naj bi prav proizvodna obrt vplivala na zmanjšanje uvoza vrste proizvodov v malih seri-jah, ki zdaj krepko obreme-njujejo našo plačilno bilanco s tujino. V teh naporib bo treba veliko več kot dosedaj storiti predvsem na področju storitvene obrfci, saj je znano, da je le-ta zadnja leta nizko akumulativna, poleg tega pa prihaja v njej tudi do največ-je fluktuacije delovne sile. Dej-stvo je, da je tudi v Centru tako kot v ostalih občinah, še zlasti na širšem ljubljanskem območju, storitvena obrtna de-javnost bolj ali manj podreje-na lokalnim zahtevam, torej ima docela lokalni značaj in je namenjena zadovoljevanju potreb občanov na ožjih ob-močjih. Spričo tega bodo mo- J rale za njen nadaljnji razvoj j poleg sindikatov in ostalih I družbenih dejavnikov z enako ' mero skrbeti tudi potrošniški sveti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, ki so posebno v Centru zad-nja leta kratkomalo namerno pozabljale ua dejavnost, brez katere si praktično ne more-mo predstavljabi našega življe-nja.
S tem pa nočemo zmanjše-vati pomena proizvodne obrti, ki bo morala podobno, kot storitvena obrtna dejavnost, dobiti v občini svoje mesto, predvsem pa enakovreden po-ložaj z ostaiiini gospodarskimi panogami. Malo gospodarstvo bo maralo zdaj, bolj kot kdaj-koli prej, izkoristiti svojo »življenjsko priložnost«. Toli-ko bolj ob dejstvu, da mu ustava in zakon o obrti odpi-rata in zagotavljata neslutene možnosti za njegov nadaljnji razvoj, v največji meri pri za-dovoljevanju potreb naših ob-čanov po vrsti uslužnostnih storitev, za katere dosedaj ni-smo ali nismo tloteli imeti po-sluha. Položaj, v kakršnem sta se ta leta znašli storitvena in proizvodna obrt opozarja, da bo treba tudi na tem podrod-ju z odločno akcijo sindika-tov, gospodarske z,bornice, ob-čin in ostalih dejavnikov stori-ti krepak korak naprej. V na-sprotnem primeru bodo še ta-ko dobro zastavljeni progra-mi ostajali zgolj na papirju, čeprav vemo, da se je malo gospodarstvo znašlo pred svo-30 življenjsko prelomnico, pred dejstvom, ko bo treba od besed in obljub predti k dejanjem, k akciji, s katero bomo lahko čez čas razrešili njegove najhujše probleme.
I. V.