VESTNIK
E Poštni urad 3020 Ceiovec g	Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt	Š
E	izhaja v Cetovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge =	mesečna naročnina 12 šiiingov	=
= ceioietna naročnina 120 šiiingov =
P. b. b.
..............
*-^TNiK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 27. MAREC 1981
ŠTEV. 13 (2012)
Gospodarske težave je treba premagovati v skupnih prizadevanjih sosednjih dežei m ^ugo,;aMvv
^	^	Prejšnji teden je komisija za odnose s tujino Unije Italijanov k
Obsežen načr? o socfe/ovan/u med <S7o venci'
v 7^a7i/7
živimo v času, ko gospodarstvo Pretresa huda kriza. Celo državna
Podjetja propadajo, kar povzroča ^scjo brezposelnost. Tudi Koroška te krize ni izvzeta, čeprav se še ^edno lahko ponaša s prirastkom Prizmu, se nekaterim industrij-kim obratom majejo temelji.
V senci te krize, se odvijajo šte-"e gospodarske prireditve, med i'mi celovški sejem „Gast 81", amenjen turizmu in gastronomiji sejem „Alpe-Adria" v Ljubljani.
''reditelji obeh sejmov polagajo 'ko važnost na mednarodno so-Sovanje, zlasti sosednjih dežei v tJ°storu Alpe-Jadran, ker prav v
snetim sodelovanju vidijo možno- -- ----- —-<"<^
premostitev gospodarskih te- pa je trenutno taka, da Avstrija iz
Seveda na sejmih gre oz. je v evnem šlo za pogajanja in sklepanje kupnih pogodb, ki so dovo-t ne v okviru kontingentov, kakor a Propagando med široko publiko.
Vendar pa so sejmi najboljši prognostični instrumenti gospodarstva, katerim prav zdaj, v času krize, posvečajo mnogo pozornosti. Tudi ni skrivnost, da je previdnost pri mednarodni menjavi blaga tem večja in da vsak od trgovskih partnerjev žeti prodati več kot drugi. V tem oziru so predstavniki jugoslovanskega oziroma slovenskega gospodarstva ob letošnjem informativnem razgovoru zastopnikom koroških javnih občil jasno povedali, da želijo gospodarsko sodelovanje s Koroško odnosno z Avstrijo še povečati, kar z drugimi besedami pomeni izenačiti blagovno izmenjavo med obema državama. Slednja
**azg<
^,ovoT o manjšinskem šolstvu
P°P°*d"e je bi) na deietnem :ve)u v Ceiovcu drugi raigo-obit..?^ ifHoP""" deželnih s.Mih Tudi i predstavniki ZSO in NSKS. odurt- "9' razgovor je bii posvečen P"m vpralanjem manjlinskega žoi-t}j: ' "" katera sta osrednji organiza-**°*°riii y viogi konec novembra. Ponff!^' ^'"'rančev :o med drugim "ten " Prediog	za	zmanj:anje	{teviia
Poinn"''	razred,	prediagaii	so do-
iezir!-l? 'zobraievanje za učiteije dvo-ob.	ieija,	da	dobita
v$. °"adnji organizaciji predhodno
"enrT: .	giede	dvojezič-
na bistva. Zastopniki dežeinih obia-da n ^""dariii načeino pripravijeno:t, "irn	^'"'ranstte ieije pristoj-
Poo^^?"°"*' vendar pri včerajšnjih ,ji,9ov."h ni priSi. d. konkretnej-darii"^°''°'°''' strani pa sta pou-p,ih".T*/'Pr°vijeno:t, da :e tudi Se v taniitrT.'^ P°9"varjata o odprtih vpra-"i'h dvojezičnega Soi!tva.
^reisky kritizira Reagana
Vpy°"°Y"° se je Kreisky oglasil k da	pravic palestinskega naro-
djšk ^ '^^vjuju za madžarsko par-Vil u Sililo Nepszabadsag je izja-sed uf izjave, v katerih je pred-r- Reagan nedvoumno podprl Izje ' netaktične: Palestinski probiem Y^^^kor osrednji bližnjevzhodni m- t	danes priznava tudi ev-
'°Pska skupnost."
^reiskt
važa mnogo več v Jugoslavijo, kot pa Jugoslavija v Avstrijo. Celotna blagovna izmenjava med državama znaša skupno 685 milijonov dolarjev, pri čemer jugosiovanski delež znaša ie 170 milijonov doiarjev, ostalo pa gre v korist Avstrije. Seveda pri tem ne gre prezreti, da je, kar zadeva, turizem v Jugoslaviji, gost iz Avstrije na drugem mestu. Povedati pa je treba tudi, da je -posebno na Koroškem — gost iz Jugosiavije tisti, ki domala napolni vsa zimska ietovišča. in če se povrnemo na sejemsko
blagovno izmenjavo, le-ta med Koroško in Slovenijo skupno znaša 70 milijonov dolarjev. Pri tem je bilo naglašeno, da Slovenija želi povečati obseg izvoza na tem področju, kakor tudi sprostitev tozadevnih predpisov, ki dopuščajo izmenjavo samo nekaterih dobrin. Zato je Slovenija na ietošnjem sejmu „Gast 81" preusmerila tudi svojo razstavo na produkte živil, ker prav na tem področju vidi številne možnosti za sodelovanje s Koroško, zlasti v obmejni regiji.
Toda ob vsej pripravljenosti, ki ob takih priložnostih pronica v javnost, pri čemer ji ne odrekamo iskrenosti, je pot do konkretnih akcij, zlasti tistih, ki zadevajo južno Koroško, vedno dolga. Mnogokrat pa jih zavrejo elementi, ki z gospodarstvom nimajo kaj opraviti, ampak so taki, ki v kakršnemkoli sodelovanju vidijo ..nevarnost" za deželo.
Kljub temu pa moramo zapisati, da se sodelovanje med Slovenijo in Koroško te razvija. Da imajo pri tem sejmi kot je „Gast 81" v Celovcu in „A!pe-Adria" v Ljubljani, pomembno vlogo v širjenju gospodarskega sodelovanja med sosednjimi deželami. To pa je zdaj silno potrebno in v korist vseh.
Poptave v vzhodnih predetih Jugostavije
Pomladansko naraščanje ravni rek ogroža v vzhodni Jugoslaviji številna polja in naselja. Najbolj naraščajo reke Donava, Sava, Ta-mišinTisa. Pričakujejo, da bodo reke v naslednjih dneh še nadalje naraščate. Za Savo pri Beogradu pričakujejo rekordno višino 725 centimetrov, po uradnih podatkih je Sava dosegla svojo najvišjo raven leta 1940 s 715 centimetri.
Po poroči)ih iz sosednje države se je do srede tega tedna borilo nad 20 občin z naraslimi vodami. Poročajo, da gre v prvi vrsti za na-
raste tat n o vodo in da tokove velikih rek dosedaj še obvladajo z nasipi. Poplavljeno je okoli 60.000 hektarjev polj, v neposredni nevarnosti pa je še 40.000 hektarjev in blizu 3.000 stanovanjskih hiš. Nad 1000 družin so morali evakuirati. Tudi v glavnem mestu Beogradu so poplavljeni številni mestni okraji, tako da je bilo potrebno razglasiti deloma posebno stanje
Prejšnji teden je komisija za odnose s tujino Unije Italijanov iz Istre m z Reke zasedala v Kopru in proučila dosedanje priprave za srečanje obmejnih narodnostnih skupnosti iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske, ki bo predvidoma septembra letos v Gorici v organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Med pogovori je med drugim prišlo tudi do predloga, da bi na letošnjem srečanju morali obravnavati vrsto konkretnih vprašanj, s posebnim poudarkom na solsko stvarnost teh štirih narodnostnih skupnosti. Ob tej priložnosti so tudi podčrtali, da je bilo sodelovanje med Unijo Italijanov iz Istre in z Reke in Siovensko kulturno-gospodarsko zvezo, doslej zelo plodno in je iz ieta v leto bogatejše. Sogovorniki so sklenili, to sodelovanje v letošnjem letu še poglobiti, posebno na umetniško-kulturnem področju. Tako bo med drugim krožek pesnikov, pisateljev in likovnikov Unije Italijanov povabil nekatere slovenske umetnike na skupne prireditve, ki jih bodo pripravili v Rovinju, Ljubljani in Zagrebu. Člani komisije so tudi sporočili, da bo novi italijanski veleposlanik v Beogradu Pietro Calamia uradno obiskal nekatere občine v Istri ter občini Reko in Koper, kjer bo obiskal najvidnejše predstavnike imenovanih občinskih skupščin, srečal pa se bo tudi s predstavniki Unije Italijanov iz Istre in Reke, ob tej priložnosti pa bo obiskal tudi najpomembnejše ustanove italijanske narodne skupnosti na tem območju.
Iz navedenega je razvidno, da odnosi med narodnimi skupnostmi oz. med obema deželama potekajo v čedaije bolj intenzivnih stikih in da se v to sodelovanje vključuje tudi uradna Italija. Vse to pa je nenazadnje sad tesnih kulturnih stikov med narodnimi skupnostmi tako v Jugoslaviji kot med slovensko narodno skupnostjo v Italiji, ki s tem dejansko tvori živ most povezanosti med narodi.
Težnje, da bi narodnim oziroma jezikovnim manjšinam priznati enakopravnost, ne obstojajo ie pri prizadetih manjšinah v itaiiji, marveč se za to zavzemajo tudi razna napredna gibanja in vidne osebnosti kuiturnega živtjenja te dežeie. Tako je skupina inteiektuaicev, med katerimi so Francesco Aibertoni, Giorgio Bassani, Eugenio Monete, Jiri Peiikan in drugi, posiaia predsednikoma obeh vej pariamenta in itaiijanskim političnim siiam poziv, naj čimprej odobrijo zakon, ki bi uresniči) doiočia 6. čiena ustave o zaščiti manjšin.
V pozivu poudarjajo, da so jezikovne raziike pričevanje vrednot in raznoiikosti kuiturnih tradicij, ki jih je treba zaščititi. Sodržavija-nom, ki jim itatijanščina ni materin jezik, je treba zagotoviti ustrezna sredstva in jim zajamčiti kuiturno identiteto, ne da bi jih osamiti, kot to predvideva 6. čien ustave in mednarodni sporazum o poiitičnih in družbenih pravicah, ki ga je odobrita generaina skupščina OZN ieta 1966.
Aktivnost inteiektuaicev in drugih siojev prebivaistva v itaiiji, ki se zavzemajo za pravice manjšin, ziasti tistih, ki nimajo nobene zakonske zaščite, je vsekakor razveseijiv pojav, ki prizadetim dviga mo-raio, odgovorne pa poziva k dejanjem.
Napovedujejo visoko brezposeinost še najmanj IB iet
Kriza podjetja Funder m gospodarske težave številnih drugih av-
tzvedli tudi cepljenje proti naiez- blaženih. Brezposelnost niha okoli **
Ijivim boleznim.
4 "/c<, v posameznih regijah pa do-
119 držav podpisato konvencijo o odpravi vseh obiik rasnega raziikovanja
Desettetje boja proti rasizmu in rasnemu razlikovanju se nagiba h koncu. Čez tri leta bo desetletje, ki ga je Organizacija združenih narodov namenila boju za odpravo vseh oblik rasnega razlikovanja, zaključeno. Kljub temu v teh letih ni bilo doseženega tistega ciija, katerega si je OZN zastavila na začetku. Na to je bito opozorjeno tudi na zadnji generalni skupščini svetovne organizacije. Prejšnjo nedeijo pa so na sedežu OZN v New Yorku počastili mednarodni dan boja za odpravo rasnega razlikovanja po vsem svetu.
Ob tej pritožnosti je generalni sekretar OZN dr. Kurt VValdheim povedal, da marsikje po svetu dis-'"tcesnth skuptn kriminacija temeiječa na rasi, barvi kože, verovanju tudj pt	vzhoda, pa je pozval in narodnosti, še vedno obstaja v različnih stopnjah
^	§ 'rt je nadalje poudari), da politična stabilnost ne bo
mogoča vse dotlej, dokler bodo narodom odrekane njihove osnovne človeške pravice. Generalni sekretar je tudi menil, da v mednarodnem sodelovanju ni mogoče napredovati, dokler ne bodo spoštovane skupne potrebe, pravice in težnje vseh narodov in ras, zato je pozvai k slovesni obvezi v prid takšne
je poudaril, da danes ni priznanega predstavnika pa-"lor" t ^ naroda razen PLO, in da glej* j^rael zavreči zastarele nazore jaj Y hiranja partnerjev pri paga-iel'	si Izrael resnično
^Or ?'ru. Kreisky, ki je postal go-*Tk evropskih interesnih skupin
^ Pobude
Piraja V
in pogajanja" in da bi spremeniti tudi stališče do
Spremembe političnih stališč Vrst^* snovnem žarišču so v prvi rapj' odvisne od pripravljenosti Iz-opusti svojo napadalno in *°'°".a.lnop.Htiko. ^
družbe, v kateri bodo vsi narodi živeli na osnovi resnične enakosti.
Čeprav je ta boj težak in pri nekaterih državah v svetu za to še ni razumevanja, je doslej 119 držav že podpisalo mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasnega razlikovanja. S tem sprejetjem pa se je vključil stroj, ki nepristransko nadzoruje izvajanje sprejetih dotočil. Na slovesnem srečanju na sedežu svetovne organizacije so potem še mnogi govorniki poudarili pomembne vlogb Združenih narodov v boju proti kolonializmu in za enakopravne odnose v svetu, brez izkoriščanja, dominacije in novih oblik odvisnosti. Pri tem so prednjačili govorniki neuvrščenih držav, ki so se sklicevali na sklepe nedavne ministrske konference neuvrščenih v New Delhiju.
Nad dvajset predsednikov držav in vlad — med njimi tudi Jugoslavija - je ob mednarodnem dnevu boja proti rasnenmu razlikovanju poslalo svetovni organizaciji poslanice, ki jih bodo v New Yorku objaviti kot dokumente generalne skupščine OZN.
seže celo nad 10 odstotkov, tudf Koroška je pri tej statistiki kot navadno „na repu" Avstrije.
V	veliki meri je avstrijsko gospodarstvo povezano z gospodarstvom držav evropske skupnosti, za katero napovedujejo, da se nezaposlenost tudi v naslednjih 10 letih ne bo pustila odpraviti. Pa tudi sosednje vzhodne države so v težkih gospodarskih škripcih.
V	šestdesetih letih je bila brezposelnost v državah EGS najnižja, v 9 državah članicah je znašala brezposelnost leta 1960 2,5 milijona ljudi, (to je bito 2,5 odstotka aktivnega prebivalstva). V prvi polovici sedemdesetih let je brezposelnost narasla na 4,4 odstotka, leta 1975 pa je dosegla že 5,6 odstotka. Medtem ko je leta 1978 bilo v deželah EGS brez dela 6 milijonov ljudi, ocenjujejo da jih je bilo 1980 že okoli 7,6 milijona. V sedanjih okoliščinah pa ni mogoče govoriti o upadanju brezposelnosti, saj je v posameznih šibkejših državah narasla brezposelnost že nad 10 odstotkov. V gospodarsko močnejših državah je brezposelnost bolj rasla, vendar pa se lažje prilagajajo krizi. Strokovnjaki pričakujejo, da bo brezposeinost dosegla še ostrejši stadij, vendar bo polegla v desetih ali petnajstih letih. Vse to pa ne more ostati brez posledic tudi za avstrijsko gospodarstvo.
tZ OBČNEGA ZBORA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE:
Kritično do iastne dejavnosti
Na nedeijskem občnem zboru na Radišah je poda) tajnik Joži Mečina poročito Siovenske kmečke zveze, v katerem je orisa) deto-vanje^zveze od zadnjega občnega zbora, ki je bii 26. marca 1977 v Ceiovcu. Tajnik Joži Mečina je povedat, da je deiovanje vsebovaio v prvi vrsti izobraževanje in informiranje podežeiskega prebivaistva, kakor je to bito doiočeno tudi na zadnjem občnem zboru.
strani agrarnega področja. Znano je, da je Raiffeisnova zveza dosegia svoje veiikanske razsežnosti prav z razvijanjem vertikaine integracije, to je z vstopom v btagovne procese med proizvajaici in potrošniki. Tudi naša Zadružna zveza bi mora-
Strokovno poučna zborovanja, ki so upoštevala krajevne potrebe, so bila med drugim v Železni Kapli, kjer je bilo govora o aktualnih problemih gorskih kmetov in o načrtovanju gozdnega gospodarstva. V Globasnici so na podobnem zborovanju obdelali vprašanja davkov, stvarnega zavarovanja in krajevno ustreznih sort koruze in žita. Pri Katniku v Svatnah nad Šentjakobom, kjer je bil navzoč tudi šentjakobski župan, so obravnava-
njeno, da delo v bodoče ne sme ostati omejeno na izobraževalno dejavnost. V poročilu je nadalje povedano: Procesi na agrarnem področju, ki imajo za posiedico nadaijnje krčenje agrarnega področja narekujejo in zahtevajo nove pristope in obiike dela SKZ. Poieg izobraževaine dejavnosti, katero bi kazaio postaviti v širši sktop načrtnega izobraževatnega deta Zveze stovenskih organizacij, bo morata SKZ v bodoče s svojimi
ta najti širši vstop v btagovne tokove znotraj države in predvsem v Avstrijo in Jugostaijo. Take dejavnosti Zveze stovenskih zadrug bi imete pozitivne ekonomske efekte ne samo za zvezo samo, marveč za naše agrarno področje kot ceto-to. Organiziran vstop v tokove z agrarnimi proizvodi in v predetavo kmetijskih surovin bi potegnit za seboj tudi aktivnosti SKZ, ki bi take pobude Zadružne zveze podprta z organizacijskimi in strokovnimi pristopi.
Znano je, da je Jugostavija uvoznik ktavne in pasemske živine, prav tako je znano, da je v Siove-niji vetiko povpraševanje po konjih haftingerjih. Menjava z agrarnimi proizvodi med Avstrijo in Jugosia-vijo pa sigurno zajema še nadaij-ne surovine in končne proizvode. Vstop Zadružne zveze v te btagovne tokove bi ustvarit možnosti za organizirano proizvodnjo kmetijskih artikiov in za prodajo te-teh preko zadružne trgovske mreže.
ti vprašanje ocenitve in odškodnine pri razlastitvah, kar je aktualno zaradi gradnje karavanškega predora. V Zmotičh v Zitjski dolini je bito v ospredju predavanja pravilna živinoreja in pravilno gnojenje. V Podravljah je organizirala SKZ tečaj za varjenje, tehnične službe za traktorje pa je pripravila v Podrav-tjah, Šmihelu, Globasnici in Pliberku. V Šentjakobu, Šmihelu, Globasnici in v Pliberku je bil organiziran prelged poljskih škropilk.
Na programu pa sta bili tudi dve strokovni ekskurziji v Slovenijo, kjer je veljalo zanimanje proizvodnji mleka, izdelavi kmetijskih strojev ter proizvodnji hmelja.
Samokritično je v poročilu ome-
pobudamt tn akcijami segati na področje vktjučevanja kmetijstva v organizirane širše gospodarske procese. SKZ bo morata v bodoče dajati pobude za take akcije tako v Gospodarskem odboru ZSO kakor tudi Zvezi stovenskih zadrug. Konkretno misiimo na skupne pristope z Gospodarskim odborom ZSO in Zveze stovenskih zadrug k reševanju probiemov, ki kmeta štej ko prej najmočneje bremenijo, gre za prodajo kmetijskih proizvodov ati pa za potrebe predetovatne industrije v takih akcijah bi SKZ tahko prevzeta funkcijo organizatorja kmetijske proizvodnje in strokovno siužbo. Kot rečeno bodoče gospodarske akcije ne smejo puščati ob
SKZ bo morata v bodoče razvijati aktivnosti tudi na področju novih proizvodnih dejavnosti. Med drugim misiim na rejo ovc, ki v primernih prideiovainih pogojih tahko predstavtja pomemben faktor za povečanje dohodkov iz kmetijske proizvodnje.
To je nekaj misti, s katerimi sem hote) opozoriti na možnosti bodočega detovanja SKZ ki presegajo okvir dosedanjega strokovnega izobraževanja in organiziranih strokovnih kontaktov s kmetijskimi proizvajaici v Sioveniji.
Brez doma bosta imeta nova odbora SKZ odgovorno natogo, da v bodoči program detovanja SKZ vneseta tiste etemente, ki po eni strani zagotavtjajo strokovno izobraževanja in i^popotnjevanje našega kmečkega čtoveka, po drugi strani pa obtike dejanske podpore pri organizaciji kmetijske proizvodnje in prodaji kmetijskih proizvodov.
AKH brez konca...
Čeprav so Avstrijci že samih črk
—	AKH — do grla siti, ostajajo te črke za prihodnje mesece gotovo še naprej v ospredju avstrijske poiitike
—	in to ne brez vzroka. Saj je biio šeie pred kratkim objavtjeno poročilo dunajskega kontrolnega urada, debelo približno 1000 strani, iz katerega je razvidno, da je škandal okoli gradnje dunajske splošne bolnice še večji, kot je bilo doslej znano. Ni več v ospredju korupcija posameznih (vodilnih) uradnikov, direktorjev in menežerjev, marveč popolna nezmožnost prizadetih politikov, da bi tako velik projekt sploh imeli pod kontrolo. Tako je v omenjenem poročilu zapisano, da so leta in leta zidali brez načrtov . ..
Ni treba več zapisati, kaj so ob tem projektu, nastalem 1965(!) zaslužili — deloma legalno, deloma pa tudi ilegalno — skoraj vsi višji sodelavci, od arhitektov do občinskih uradnikov. Vse to je verjetno znano že iz televizije in dnevnega tiska.
Opozicija zahteva zdaj politične posledice, ob tem pa si sama ni jasna, kakšne naj bodo. Svobodnjaki zahtevajo odstop celotne dunajske vlade po zgledu podobnega primera v Berlinu pred nekaj meseci. Ljudska stran-
ka si očitno ni enotna, kaj naj zahteva; tako Mock včasih terja odstop kanclerja Kreiskega, drugič spet mednarodno kontrolo nadaljnje gradnje bolnišnice, predsednik dunajske ljudske stranke Busek pa se osredotoča na župana Gratza in finančnega referenta Mayerja in zahteva razpis novih volitev za dunajsko občino, v upanju, da se bo izkazal kot veliki zmagovalec. Ta zahteva po novih volitvah postaja iz dneva v dan močnejša, zlasti ker jo podpira tudi tako imenovani neodvisni tisk, ki se je doslej v zgodovini v takih in podobnih trenutkih vedno izkazal kot najvažnejši zaveznik konservativnih strank v Avstriji. To naj nikakor ne pomeni, da hočemo omalovaževati krivdo socialistov ob tem škandalu, vendar je treba resnici na ljubo dodati, da se je gradnja tega megalomanskega projekta začela v času vlade avstrijske ljudske stranke in da so tudi zastopniki medicine — predstojniki raznih oddelkov dunajske klinike — sokrivi pri finančnih težavah. Imeli so glavno besedo pri opremljanju nove bolnice in pri izbiri lege in odločali so o zdaj tako spornem vprašanju, ali naj bo nova bolnica zgrajena kot stolp ali pa po
sistemu paviljonov. Tako so torej soodgovorni za trenutni monster. Trenutno tarnanje opozicije ima torej močan priokus Pilatovega umivanja rok .. .
Kakšne bodo konec koncev dejanske politične posledice, to bo odločitev socialistov samih. Kreisky je zamrmljal, da bo za to osebno poskrbel, da škandal tudi v SPO ne bo ostal brez političnih posledic. Androscha se je že znebil (zato tudi zvezna vlada ni več tarča opozicijskih napadov), ostaja pa vprašanje, ali se bo hotel znebiti tudi Gratza in kako močna je Gratzova politična pozicija med dunajskimi socialisti. Gotovo je trenutno samo eno: da se je krog možnih Kreiskyjevih naslednikov zmanjšal za novo osebo — kajti kot zveznega kanclerja si Gratza politično gotovo ni več mogoče predstavljati. In če govorijo posamezni socialisti o možnosti novih volitev na Dunaju in o vprašanju, kdo naj bi v tem primeru vodil socialiste, je vedno pogosteje slišati ime Helmuta Zilka, trenutnega kulturnega referenta dunajske občine. V prihodnjih tednih bo za take špekulacije verjetno še več priložnosti in časa.
PiSMO tZ AMERtKE
Avstrijski
valček
strahov
New York, ZDA — Koroški Slovenci ste pred kratkim dobili v svoji pravilni oceni tistih sodržavljanov, ki še vedno paradirajo s kljukastimi križi na prsih in povezujejo svojo vnemo za izzivalno nacionalistično marširanje tudi s ciničnim odrekanjem vaših neodtujljivih pravic, močnega zaveznika v osebi bivše avstrijske državljanke, ki je sploh ne poznate. Njena knjiga je pravkar izšla pri svetovno znani ameriški založbi Viking z naslovom „Vatček strahov" — Ghost Wattz — in pripoveduje na 244 straneh v prvi vrsti o tem, da avtorica do svojega šestnajstega leta, ko se je poslovila od Avstrije in prišla v Ameriko, sploh nikoli ni slišala o nacističnih grozotah iz druge svetovne vojne, o gestapovskem genocidu, kacetih in množičnih plinskih in drugih umorih. V Ameriki je potem pred televizorjem in ob številnih knjigah ugriznila v „sad spoznanja" in se zavedla, da je v vojnih in povojnih letih rastla kot hči očeta nacista, policista in esesovca.
V	spominu se ji je po vsem tem času prebudil razgovor s tem avstrijskim očetom, ki se delno glasi:
„Zakaj je bila vojna?"
„0 tem nočem govoriti."
„Si s plinom ubijal Jude?"
„Če hočeš zapustiti moj dom za zmeraj, in prav zdajle -samo ponovi, kar si pravkar rekla..."
V	svojih ameriških letih je Ingeborg Day (zadnje ime ima po svojem tukajšnjem možu) izgrebla iz svoje podzavesti tudi to, da jo nekaj obrača zoper Jude, ki jih je v New Yorku, kjer je poklicno zaživela novo življenje pod streho založniških hiš, zelo veliko. Iz njenega otroštva so se v njej prebudile in privrele na dan celo nacistične pesmi, kot je Horst VVessel, in za nameček še v izraziti avstrijski jezikovni intonaciji. Zdi se, da se je že dolga leta mučila s temi strahovi iz svojih mladih dni, ki jih je nevede nosila v sebi kakor klico grde bolezni, dokler se ni izpisala na listih te svoje ameriške knjige; z njimi se je dokončno odpovedala vseh vezi s svojim avstrijskim domom, ki je imet nacistično zgodovino že pred Hitlerjevim priključkom Avstrije.
Vprašanj, ki jih ponuja ta neprijetna knjiga z avstrijskim ozadjem, je seveda na pretek. Neal Ascherson - sodelovalec londonskega časopisa „The Observer" — je zapisal v New York Times Review of Books iz tega tedna (v številki z dne 5. marca 1981, na str. 28-30), da bi poznavaina razgiašenost utegnila imeti svoj začetek v Avstriji, ker je tam ..narodna zavest kratko-malo odvrgla časovno obdobje od .Anschlussa' pa tja do prihoda ruske armade z nagonsko spretnostjo, s kakršno zavrže kuščar svoj rep, kadar zgrabijo za njega čeljusti roparskega napadalca..."
O kratkem dialogu, ki sem ga posnel iz knjige, pa pravi s primesjo rahle ironije, da vsebuje prav ..neavstrijska vprašanja".
In dalje beremo: „Dobro vzgojeni otrok iz (avstrijske) generacije, v katero spada Ingeborg, bi moral čutiti, da po takšnih stvareh ne vprašaš kar naravnost..."
Isti avtor je porabil tudi precej papirja, da je ..pojasnil", zakaj je v Avstriji toliko Avstrijcev odšlo v nacistične vrste.
Kot vidite, ta knjiga ne prinaša nobenih vzpodbudnih besed za botre sodnega škandala okrog oprostitve sina in hčerke bivšega gauleiterja Rainerja, nič hvale za heimatdie-nstovce, ali kakor se že imenujejo ti klanovci pri vas na Koroškem, in tudi nič in spet nič za vse druge nasprotnike mirnega sožitja vseh avstrijskih narodnostnih skupin. Rojeno Avstrijko Ingeborg mučijo v Ameriki nacistični strahovi, ki so se naselili v njej pred kakšnimi štiridesetimi leti na avstrijskih tleh. Zdaj se jih javno otepa kot strašnih besov iz svoje čudne avstrijske mladosti, to pa dela na svoj poseben način, ki je zelo učinkovit v angleškem svetu. (Viking in NYT ne prineseta v svojih tiskih karsibodi!) V svoji knjigi zahteva zase in menda tudi za vse druge Avstrijce svojih let vso resnico o krivdi njenega očeta in njemu enakih.
Knjiga „Valček strahov" bi bila primerna za nemško izdajo v Klagenfurtu, ki tako pogostokrat, kot to beremo v vašem cenjenem tedniku, nikakor ne more biti nestrpnežem tudi Celovec. Mogoče bi s takole knjigo v roki koroški uniformiranci, ki se še vedno radi postavljajo s hitlerjanskimi medaljami (glejte: tudi na našem kontinentu, onstran morja, gledamo svarilne fotografije, ki jih objavljate z njihovih ..zborovanj"!), malo manj korakali, obesili nase manj in manj tiste stare šare in sedli za pogovorno mizo z vami kot sodobni, civilizirani državljani. Dotlej pa vam želim še več-takih knjig, kot je opisana izdaja iz New Yorka. Slovenski narodni manjšini bodo ti svetovni teksti z resnico o Avstriji v oporo, vašim nacionalističnim nasprotnikom in ujetnikom zloglasne preteklosti pa v ponovno sramoto povsod tam, kjer berejo takele umestne obsodbe v angleščini — to pa pomeni dandanes že vse celine sveta.
Lep rojaški pozdrav vsem bralcem stovenskega tiska na Koroškem in drugod po Avstriji!
Ivan Dolenc
___________________________________,_______________
/rc-ter
Namišljeni zdravnik v kuiturnem domu
Mladi igralci iz Šentprimoža so se predstavili z novo naštudirano 'Sro Hansa VVeigla Namišljeni zdravnik. Ta igra, ki je nekakšna Parodija na vsemogočnost psihoanalitikov in psihiatrov, je izzvala salve smeha v polni dvorani kulturnega doma.
Celotna komedija sloni več ali aianj na eni sami osebi. Mladi zastopnik zavarovalne družbe, ki si s svojo zgovornostjo odpre vrata v hišo bogataša Vandermleena in pa v srca cele družine, je „žrtev" nesporazuma. Vsi ga imajo za slav-"ega psihiatra Hladnyja. Prisiljen '9rati zdravnika, mimogrede ozdra-jn vse člane družine različnih psihoz, ki to pravzaprav niso, kvečjemu želje in misli povprečnega člo-vska, ki se jih v ..normalni" družbi samuje. Z zdravo pametjo in človečnostjo si pridobi zaupanje, kljub emu pa mu naposled nihče noče verjeti, da je v resnici samo usluž-
Slovensko prosvetno društvo ..Danica " v Šentvidu v Podjuni vabi na
komedijo
VESEL) DAN aii MATiČEK SE ŽEN)
v soboto 4. apriia 1981 ob 20. uri v kuiturnem domu ..Danica" v Šentprimožu.
Gostuje odrska skupina SPD
..Radiše"
Rfijateiji odrske umetnosti prisrčno vabtjeni!
Zanimiva
razstava
Pod nasiovom ..Srednjeveško "aseije Otok pri Dobravi" je Na-'°dni muzej v Ljubijani prejšnjo sredo v razstavišču ARKADE od-P'] zanimivo arheoioško razstavo pričevanja o nastajanju siovenskih h^est. s to razstavo prireditetj žeii Prikazati stovenski javnosti rezui-3te večietnih arheoioških razisko-vsnj na tem najdišču. Razstavo sta ^hanstveno zasnovaia dr. Vinko Sribar in dr. Vida Stare, ki sta hajdbišče na Otoku tudi razisko-vaia.
Razstava obravnava, razen preroda drobne materiaine kuiture iz asa 10.—15. stotetja, tudi probie-!^e, ki so povezani z nastankom J* razvojem urbaniziranega nasetja.
okviru nasetbine so odkriti stanovanjske in kuiturne objekte, gro-^'^oe, giavno tržno cesto, razne oiavniške objekte in ostanke rim-
,^ga jn srednjeveškega pristanišča.
^aj tu nagiasimo, da je odkri-,Phje srednjeveškega nasetja iz ^sa po ]g^ 1000, v Sioveniji raz-oroma m)ada usmeritev in izjem-o dogajanje na srednjeevropskem 'ostoru. Zato so izsiedki stoven-
skih
benec zavarovalnice. Tako je prisiljen, da svoje medicinske talente na željo vseh prisotnih razvija naprej — in ozdravi celo psihiatra.
Marko Marko, domači režiser „Danice", je predstavo zasnoval v skladu s tekstom lahkotno in sproščeno, tudi scenska oprema je njegovo delo. Nosilno vlogo Harryja Holta je zelo prisrčno In prepričljivo odigral Tone VVakounig, Maks
mladeniško navihanostjo odigral mladega Vandermleena. Joži Krasnik je dovolj komično odigral „ne-normalnega" zdravnika.
Pretežno domača publika je z navdušenim aplavzom nagradila igralce in režiserja. Razveseljivo je videti, kako priljubljena je ta zvrst kulturnega udejstvovanja med ljudmi.
Vsi vemo, da imamo povsod do-
VVuttej je bil nezaupljivi in vendar tako naivni gospod Vandermleen, kot njegova ženica je blestela že rutinirana igralka Micka Hobel, Marica VVakounig je zelo dobro podala mlado intelektualko, ki ima v vsej družini še jasno glavo in kot taka pripravlja mlademu „zdravni-ku" težke ure. Erika Hobel je bila odlična in preprosta služkinja Mimi, Franci Polcer mlajši pa je z
volj nadarjenih igralcev, večino društev pa tare problem, katerega „Danica" na srečo nima — problem režiserjev. Centralne organizacije naj v pospešeni meri razmišljajo o tem, kako usposobiti čimveč domačih ljudi, ki bi lahko prevzeli ta del kulturne dnejavnosti v svojih društvih.
Mestno gledališče ljubljansko praznuje
Mestno gledališče ljubljansko letos slavi 30-letnico obstoja. To je lep jubilej, posebno zato, ker ta gledališka ustanova, kljub svoji mladosti lahko gleda na izredno bogato bero uprizorjenih del. MGL je bilo ustanovljeno leta 1949, da nadaljuje tradicijo frontovskega gledališča, redno pa je pričelo delovati leta 1951. Svoj zastavljeni cilj MGL povsem izpolnjuje, namreč, da s svojimi predstavami zajame kar največ publike.
Če na kratko pregledamo statistiko ene same sezone, potem ni treba posebej naglašati dosežke MGL, kajti v sezoni 1979/80 je MGL imelo skupno 216 predstav na velikem odru, 37 krat je ansambel bil v gosteh na drugih odrih, 19 predstav je bilo za otroke, 27 predstav pa so v MGL uprizorili drugi ansambli, v celotni sezoni pa so našteli nad 110.000 obiskovalcev. Jubilejno gledališče ima okoli 10.000 redno vpisanih obiskovalcev. To pa tudi že potrjuje, da v tem gledališču uprizarjajo kvalitetne predstave in z dobro izbranim repertoarjem, ki privablja gledalce iz vseh slojev prebivalstva in to ne samo iz
Ljubljane, marveč tudi iz drugih krajev Slovenije in celo iz zamejstva. Tako v MGL uprizarjajo dela mednarodno priznanih avtorjev, hkrati pa razvijajo domačo dramatiko, saj prav ta ustanova izvaja največ slovenskih avtorjev.
Direktor MGL, Sergej Vošnjak, je ob jubileju te slovenske gledališke ustanove med drugim dejal, da jubileje praznujejo na različne načine, za nekoga na primer pomeni priložnost, da proslavlja, za drugega obveznost, oceniti doseženo in razmišljati kako in kaj naprej. Da so se pri MGL odločiti za drugo: manj slaviti, posvečati več pozornosti skrbi in prizadevanjem za jutrišnji dan. Tako se je MGL posrečilo v teh 30 letih pridobiti širok krog obiskovalcev in tako skrbeti za njihovo določeno izobraževanje, za oblikovanje njihovih vrednostnih kriterijev.
Mestnemu gledališču ljubljanskemu za jubilej čestitamo tudi koroški Slovenci in želimo, da bi s svojim ansamblom slavilo še mnogo umetniških uspehov in pri občinstvu želo tako široko naklonjenost kot doslej.
Jubilej
Naših razgledov
N%M razgledi,	z% politična, gospodarska in knitarna
fprašanja — glasilo, ki izkaja v okvirn Časopisno gospodarskega podjetja Delo, slavi jnkilej izida 700. številke in vstopa v trideseto leto izdajanja. 7*o je za časopis vsekakor ngleden jnkilej, posekno, če si prizadeva kiti zrcalo časa in kljnk tentM aktnalen sopotnik kaltnrnik, znanstvenik in drnžkeno političnik dogajanj doma in po svetn. Da to Naši razgledi so, potrjnje velika razširjenost tega glasila, zlasti med slovensko inteligenco.
.Kako si Naši razgledi prizadevajo izpolnjevati svojo nalogo, so uredniki zapisali v jnkilejni številki, ko med ;frKgf7M pravijo.* Skratka, na Naše razglede je mogoče gledati kot na rez%lf<!Hro in odsev pojmovanj, razpoloženja in doživljanja tistega dela slovenske inteligence, ki dela na univerzi, v znanosti, v knltnri in splok v s Jeri dnkovnik dejavnosti. Pri tem so ta pojmovanja, razpoloženja itn. odsev okjektivnega drnžkenega položaja tega dela inteligence in zlasti okjektivnega čIrKŽl.fMega položaja tistik dejavnosti, ki se jim posvečajo. Poseknost tega dela izokražencev je namreč ta, da imajo radi to kar delajo, da njikovo delo ni samo slnžka in vir dokodka marveč tndi to, da v takoimenovanem prostem časa stiki z dejavnostjo aii stroko ne „%g<M7!ejo". No taki ijadje nastopajo v Našik raz-giedik, pišejo tako aii dragače prizadeto. Zato so NK okčasno živakni, polni apanja, projektov, idej in seveda tadi koij aii manj izrazito kritični, okčasno pa deprimirani, demoralizirani in zato tadi ..akademski", poročevalski (češ, po keiem sveta je pa dragačej in recenzijsko okarvani.
/z tega kratkega citata je razvidno, kako aredniški odkor, posekno pa aredniki z glavnim arednikom Pogdanom Cepadrom na čela prizadeto in vestno arejajejo Naše razglede, ki imajo prikiižno $00 sodelavcev. Že sam ta podatek dokazaje, da so Naši razgledi živo in aktaalno glasilo. Pri tem pa seveda ne gre prezreti dejstva, da Naši razgledi spremljajo tadi kaltarno politično dogajanje Slovencev v zamejstva in to ne samo žar-nalistično, ampak znanstveno in polemično. Peveda tadi ni treka posekej naglašati, da v Našik razgledik pogosto pišejo tadi naši pisci, in da je član aredniškega odkora tadi naš rojak dr. zlvgaštin A/alle, ki v tem kolegija tolmači položaj Slovencev na Koroškem.
Uredništva Našik razgledov ok jakileja izida 700. številke in ok vstopa v tretje desetletje izkajanja, tem potom izražamo naše čestitke in želimo, da ki to glasilo tadi v prikodnje aspešno posegalo v kaltarno politično dogajanje celotnega slovenskega kaltarnega prostora.
V Ljubijani predstavtjen „Dunajski bidermajer"
V okviru kutturnega sporazuma med Avstrijo in Jugosiavijo, je pri-šio do nadaijne konkretizacije na področju kuiturne izmenjave med obema državama. Po predstavitvi siovenskih impresionistov pred dobrim tetom na Dunaju, so v sredo 18. marca 1981 v prostorih Narodne gaierije v Ljubijani odprti veiiko razstavo ..Dunajski bidermajer".
Torej gre za obsežno predstavitev umetnosti avstrijskega gtavne-ga mesta v času bidermajer, dobe ki se je začeia nekako po dunajskem kongresu in zamria z revo-iucijo ieta 1848, vendar je mnogo teh umetnikov doživeto visoko starost in je njihova ustvarjatnost vpii-vata še v nasiednje obdobje.
Razstavo, ki obsega 86 otjnih siik, števiine grafike in risbe, izrazite primerke bidermajerskega pohištva, porceiana, namizne srebrnine in več primerkov ženskih obiek, je pripravita avstrijska Narodna ga-terija na Dunaju. Ob tej priiožnosti je izše) tudi reprezentančen kata-iog v katerem je predstavijeno obdobje bidermajer na Dunaju. Stike je daia na razpoiago Avstrijska ga-terija; tako so na razstavi zastopa-
7zs7o Je TforosTro m/ad/e 47
arheotogov pomemben prispe-
k poznavanju srednjega veka. setmo pozornost so na razstavi °aveti]j deiežu, ki ga ima sioven-^ 3 kuttura zgodnjega srednjega ^. 3 Pri formiranju kuiturne in ci-. 'latorične tvornosti v času raz-, 9a fevdaiizma.
*-)ubite)jem arheoioških razisko-tozadevnih izsiedkov pripo-camo, da si razstavo, ki bo od-2 s d<* 20. maja tetos, ogtedajo. ^ obiskovatce so organizirana tu-strokovna vodstva in sicer ob ^J^3h ob 16.30 ur), po predhod-obvestitu pa so za večje sku-vodstva možna tudi izven na-X . enega časa. Ob vodstvih prika-„jejo tudi [zdeiovanje keramike
lončarskem kotesu.
Kljub notranji krizi — povzročilo jo je nesoglasje med Klubom mladje in uredništvom — revija redno izhaja. Po novem (od številke 37 naprej) se revija imenuje Koroško mladje. Pri tem je prišlo do osipa nekaterih sodelavcev. O vzrokih krize je bralce dovolj jasno informiralo uredništvo Koroškega mladja, nepristranskemu opazovalcu pa ni težko ugotoviti da je pri celi zadevi šlo več ali manj za to, kdo nar stopa kot lastnik revije in da so v ozadju tudi ideološka trenja. To pa v bistvu ni poglavitno, saj revija Izhaja, čeprav je zaradi tega včasih trpela njena raven. Razveseljivo pa je, da Koroško mladje pod novim imenom izhaja tudi v novi, sodobni notranji in zunanji opremi in je s tega vidika brez dvoma doživela lep napredek.
V Koroškem mladju 41 Florjan Lipuš objavlja novo poglavje proznega dela Pevci in pogrebci; Janko Messner pod naslovom Latinske kunštne objavlja cikel satiričnih pesmi oziroma variacij; isti avtor potem še piše o težavah z nekim vrhom, priobčil pa je tudi Besede slovesa gimnaziji za Slovence, ter zapis o razstavi Tadeja Lapinskega v Slovenjem Gradcu in v Beljaku. Pravtako je s prozo zastopan Kristi-
jan Močilnik, njegov prispevek Čevlji in visoke pete je pisan v satiričnem tonu. Z novimi pesmimi pa so zastopane Jožica Čertov, Olga Vouk in Maja Ha-derlap. Tokrat kot gosta Koroškega mladja, revija predstavlja slikarja Karla Mullerja in pesnika Hans-jorga Zaunerja, čigar pesmi je v slovenščino prevedla Olga Vouk. S tem pa smo na kraju navajanja avtorjev in njihovih prispevkov v Koroškem mladju 41. Tu seveda ne moremo in si tudi ne lastimo ocenjevanja umetniške kakovosti posameznih proznih in pesniških besedil, ker to prepuščamo bralcem revije.
Da je revija v težavah, potrjujejo tudi Smernice za revijo mladje v katerih uredniki že v podnaslovu vabijo k sodelovanju slehernega rojaka, ki mu je na Koroškem kaj do lastne literarne revije. Upajmo, da bodo objavljene smernice naletele na odmev, da bo revija lahko služila svojemu namenu. To brez dvoma vsi želimo, da revija ne bi zapadla v svoječasne nekolegialne izpade proti nekaterim koroškim avtorjem, ki imajo zaradi tega do revije gotovo nek zadržan odnos.
ni največji mojstri kot so Waid-mtiiter, Fendi, Amerting, Danhau-ser, Rebeii, Pettenkofen in drugi. Kataiog je tiskan dvojezično — v siovenskem in srbohrvaškem jeziku — saj bo razstava iz Ljubijane potovaia še v Beograd. Pri razstavi sodeiujeta še dunajski Zgodovinski muzej in Avstrijski muzej uporabne umetnosti.
Zanimivost obsežne razstave o dunajskem bidermajerju je tudi v tem, da je prva te vrste in na Dunaju s prikrito zavistjo ugotatvija-jo, da bi razstavo kazaio prikazati tudi doma.
RAD!ŠE
Občni zbor Slovenske kmečke zveze in srečanje absolventov kmetijske šole
V nedeljo 22. marca je imela Slovenska kmečka zveza v kuttur-nem domu na Radišah svoj občni zbor in hkrati srečanje absoiventov kmetijske šoie v Podravijah. Te skupne prireditve se je udeiežiio biizu sto ijudi, kar priča, da je biio za nedeijsko prireditev veiiko zanimanje. Udeiežiii so se je tudi tajnik Zveze siovenskih organizacij dipi. inž. Feiiks VVieser, predsednik Gospodarskega odbora ZSO dipi. inž. Franci Einspieier in zastopnik siovenskih kmetov v koroški kmetijski zbornici ignaz Domej. Občni zbor je otvori! predsednik Siovenske kmečke zveze Jože Parti in med drugim menii, da ni treba objokovati tistih časov, ko je bita SKZ močno prisotna med našim ijudstvom. S tem je hotei predsednik povedati, da bo treba spet pijuniti v roke in kmetijsko organizacijo spraviti na pravi tir. Njegove besede niso zgrešite svojega namena, kajti na obrazih zborovaicev je biio videti voijo, da se trenutno situacijo spremeni na boijše.
iz poročila tajnika SKZ tov. Jo-zeja Mečine, ki ga objavljamo posebej na 2. strani, je razvidno, da se je v zadnjem času le nekaj naredilo ter da bo treba v bodoče zaradi krčenja agrarnega področja (vedno manj čistih kmetov) preiti k novim pristopom in oblikam dela SKZ, to je na vključevanje kmetijstva v organizirane širše gospodarske procese. Sploh bo morala SKZ v bodoče dajati pobude tako za akcije v Gospodarskem odboru ZSO kakor tudi v Zvezi slovenskih zadrug.
V zelo živahni konstruktivni diskusiji je prišlo do izraza, da je treba med SKZ in ZSZ tesnejše po-
OKRAJNA PiSARNA PLiBERK posiuje
vsak torek od 9. do 12. ure V pisarni bo:
31. 3.1981 Marjan Pečnik
vezave ter v krajevne zadruge novih mladih ljudi. Tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je menil, da je predelava hrane vedno bolj važen element in da igra kmetijstvo v svetovnem gospodarstvu vedno pomembnejšo vlogo. SKZ in ZSZ bi morali biti bolj povezani, kajti če bi bila ZSZ iniciativna, bi bil tudi gospodarski položaj našega kmeta ugodnejši. V zvezi s tem je tajnik predlagal, da SKZ povabi predstavnike ZSZ na razgovor. Dotaknil se je tudi narodno politične situacije in med drugim poudaril, da so pogajanja na deželni in zvezni ravni nujno potrebna, uspehi pa naj bi bili konkretni rezultati. V boju za naše pravice nismo sami, kajti z nami so demokrati večinskega naroda.
Slovenski zastopnik v koroški kmetijski zbornici Ignac Domej se je zavzemal, da bi v kmetijskih šolah dvojezičnega ozemlja poučevali dvojezično ter izrazil željo, da bi na zborovanjih koroške kmetijske zbornice bil navzoč tudi slovenski tisk. Postavljena je bila tudi zahteva, da se v glasilu koroških kmetov ..Karntner Bauer", za katerega tudi slovenski koroški kmetje prispevamo svoj delež (v obliki zborničnega prispevka), objavljajo slovenski članki,. Kot že omenjeno je bila diskusija zelo ži-
Turistični sejem v Welsu
Turistični sejem v We!su bo odprt od 4. do 12. aprila in bo letos še posebno zanimiv, ker bo na tem sejmu zastopanih kar šest dežel delovne skupine „Alpe-Jadran". V delovni skupini „Alpe-Jadran namreč sodeluje skupno devet dežel iz štirih držav.
Interese letoviščarjev bodo na sejmu zastopale turistične ekspoziture Slovenije, Hrvaške, Furlanije-Julijske Benečije, Benečije (z Benetkami), Bavarska in nekatere avstrijske zvezne dežele.
Letos bo prvič na sejmu v VVelsu zastopana tudi Južna Tirolska. Obiskovalci turističnega sejma v VVelsu bodo imeli lepo priložnost spoznati turistične ponudbe zlasti teh dežel, ki so vključene v zgoraj omenjeno delovno skupino. Za Avstrijca sta še vedno tradicionalno turistično najbolj interesantni državi Italija in Jugoslavija, in to bosta po vsej verjetnosti tudi ostali.
Do sedaj sta bila glavna akterja turističnega sejma v VVelsu Zvezna zbornica in sekcija ..Tujski promet", sedaj pa se jima vedno močneje pridružujejo s sodelovanjem turistične ustanove z njihovim reklamnim aparatom. Na turističnem sejmu v VVelsu je najlepša priložnost dobiti vpogled v bogato in pestro paleto turističnih krajev, zlasti območja Alpe-Jadran, zato obisk tega sejma toplo priporočamo.
In ker v turizmu igra pomembno vlogo gastronomija — dobra kuhinja, je seveda razumljivo, da morajo priti na svoj račun tudi mesarji in peki. Slednji bodo demonstrirali delo v pekariji; mesarji pa tekmovanje v pripravljanju hladnih plošč. To tekmovanje bo v mednarodnem in domačem merilu.
Za mesno obrt ima turistični sejem v VVelsu še poseben pomen, saj bodo obiskovalci in seveda tudi mesarji tako dobili vpogled v dosežke mesne proizvodnje, kar bo razumljivo v veliko korist gastronomiji in turizmu.
vahna in plodna - skratka usmerjena samo enemu cilju, kako pomagati našemu kmetu v njegovem boju za svoj gospodarski in narodni obstoj.
Po soglasni razrešnici staremu odboru so bile volitve, kjer je bil sprejet predlog starega odbora, v okviru katerega je predsednik Jože Parti, prvi podpredsednik Ludvik Lesjak, drugi podpredsednik Nužej VVieser, tajnik Jože Mečina, blagajnik Rupej Reichmann. Razen Nužeja VVieserja so bili vsi ponovno potrjeni. V novem odboru je cela vrsta mladih kmetov, predvsem absolventov kmetijske šole v Podravijah. Kot doslej tako bo predsednik nadzornenga odbora tudi v bodoče Tone Krušic. Z novo pomlajeno garnituro so dobri izgledi, za poživitev dejavnosti slovenske kmečke zveze. Navdušenost zbranih kmetov oz. absolventov, da poživijo delo svoje stanovske organizacije je bilo pristno in plodno zaupanje v lastne sile. Po občnem zboru je bilo kosilo pri Taverju nato pa družabno srečanje absolventov kmetijske šole v Podravijah, katerega se je udeležilo izredno veliko mladih kmetov, mnogi tudi s svojimi soprogami. Da bi bilo srečanje čim bolj privlačno, jim je domače SPD „Radiše" priredilo lep kulturni spored s petjem. Tako sta nastopila moški pevski zbor pod vodstvom Stanka VVrolicha in „Radiški fantje", ki jih vodi Tomi Ogris. Oba sta v novi radiški dvorani, ki je zelo akustična, navdušila zbrano publiko, ki je pevce nagradila z aplovzom. Sledil je nastop instrumentalnega ansambla, ki je iz svojih glasbil izvabljal prijetne poskočne melodije.
V imenu absolventov kmetijske šole v Podravijah se je SKZ zahvalil eden najbolj požrtvovalnih ini-ciatorjev tega srečanja, Franci Kvežnik in poudaril, da so takšna srečanja zelo koristna, saj utrjujejo medsebojno tovarištvo in da jih bodo tudi v bodoče redno pripravljali.
Turska avtocesta
Na gorskem predelu Turske avtoceste se je promet v lanskem letu (1980) povečal za 23,6 odstotka. Nadaljnji dvig prometa pričakujejo tudi v letu 1981.
Letna statistika 1980 kaže zelo pozitiven rezultat tako glede števila vozil kakor tudi giede višine vnovčene cestnine.
Leta 1980 so našteli 2,637.813 vozi), to je za 23,6 odstotka več kot leta 1979, ko so jih našteli 2,133.970. Glavni deiež frekvence vozil s 64,7 % je bil dosežen v glavni sezoni, od junija do vkijuč-no septembra; samo v juliju in avgustu je bii delež števila vozil 44 odstotkov. V ostalih mesecih, ki so prometno manj frekventirani, pa je bil delež od 3,3 do 6,5 odstotka, kar je pokazalo lahko tedenco dviganja prometa. Ta dvig pripisujejo dejstvu, da so cestnino za zimski čas nekoliko znižati.
Tudi v letu 1980 so prevladovali osebni avtomobili (91,9%), katerih število se je v primerjavi z letom 1979 zvišalo za 25,3 %.
Dohodki so se v primerjavi z letom 1979 zvišali od 310 milijonov šilingov za 20 odstotkov na okroglo 32 milijonov šiiingov. Kljub temu razveseljivemu rezultatu pa je omenjena vsota samo del tistega dolga, ki znaša na leto 1,68 milijarde šilingov.
Turska avtocesta pa bo še atrak-tivnejša, ko bodo letos poleti odstranjene še nadaljnje zapreke (v predorih Ofenau in Hiefier ter v Fritzbachtai-u pri Htittau).
Pismo Našemu tedniku
V „Našem tedniku" št. 12, 19. marca 1981, ste poročali na 4. strani o občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju.
Ker nekatere trditve v omenjenem članku ne odgovarjajo dejstvom, prosim, da objavite v prihodnji številki to pismo.
Kot zastopnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je spregovori) na občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju tajnik Zveze slovenskih organizacij, Feliks VVieser. V svojem govoru nisem rekel, da pogajanja in razgovori ne pomenijo nič, če nista v ozadju borbenost in borba. Rekei sem, da Zveza slovenskih organizacij podpira pogajanja na deželni in zvezni ravni. Vendar morajo biti doseženi konkretni rezultati. Zato mora pogajanja spremljati aktivno narodnopolitično delo na terenu.
Kar se tiče akcijske enotnosti, sem poudaril, da je akcijska enotnost v zadevah člena 7 med obema organizacijama nujno potrebna in to kljub temu, da imata obe osrednji organizaciji do prosiavljanja dr. Franceta Cigana in drugih idejnopolitičnih vprašanj različne poglede. Ni pa res, da bi izjavil, da morajo slej ko prej ostati idejnopolitične in ideološke razlike, kot to piše Naš tednik.	_
dtp/. z'wž. Feh&s
^ Botjše perspektive prizadetim
V našem življenju je mnogo ljudi, jal, da je ta metoda integriranja, k' ki so prizadeti — nekateri telesno, so jo prvič v Avstriji uvedli na K°' drugi duševno itd. Vsi pa imajo se- roškem, edinstvena in naj bo za vzor veda pravico, da se jim ustvari nor- ostalim deželam v Avstriji, skratka malno življenje, kot vsem drugim, model, po katerem se bo treba raV' Želja teh prizadetih ljudi je, da bi nati.
delali in posnemali zdrave ljudi — V okviru skupne akcije družbe za skratka da bi se integrirali v člo- zdravstveno pedagogiko in družbe za veško družbo. V ta namen se je na prizadete, ki se prizadevata prizadej Koroškem že mnogo storilo, tako da tim olajšati življenje, je bilo dežel' je Koroška v avstrijskem merilu glede Koroški oziroma pristojnemu ref"' pomoči prizadetim na prvem mestu, rentu, deželnemu svetniku Rudolf" Na Koroškem imamo sedaj tri usta- Gallobu izrečeno priznanje, češ da j" nove oziroma delavnice, kjer imajo problem prizadetih v dobrih in p^* prizadeti priložnost vključiti se v vih rokah. Deželni svetnik Gallob F življenje, ki ga doživljajo oz. imajo tudi napovedal, da bodo poslopF zdravi ljudje. Pod vodstvom posebno šole za gasilce v St. Ruprecht^ za to izšolanih ljudi, se prizadeti uči- Stralše preuredili v delavnico za pf' jo raznih opravil — ročnega dela, zadete, kjer bo imelo okrog 80 ose" montaže, predelave lesa itd. Za mlaj- odlične možnosti dela in razvoja, še delujejo posebni otroški vrtci in
pa posebne šole, kjer so v oskrbi specializiranih pedagogov. Kot nekoč, ko je skoro vsaka tretja kmetija imela v svojem krogu kakšnega prizadetega, ki pa je bil popolnoma integriran v družino (seveda so bile tudi izjeme, kjer se je takšne ,Haus-stocke" izkoriščalo in so imeli žalostno in težko življenje), tako sedaj dežela skrbi, da se prizadetim pomaga kjerkoli je to le mogoče (integrira v delovni proces). Letos je po celem svetu leto prizadetih. In prav zaradi tega je še posebno pomembno tem
Jugos!ovani na Lhotse
Pred dnevi je jugoslovanska a!p*' nistična odprava odpotovala z tatom v Nepal, kjer ima v progr*' mu v himalajskem pogorju prep^* zati do sedaj še deviško 3.300^ visoko južno steno himalajskega orjaka 8511 m visokega Lhotseja.
Odpravo „Lhotse 81" vodi izkV* šeni veteran Himalaje Aleš Kuna*
______ ver, plezalno ekipo pa sestavlja 2'
K.r.Ski partizanski pevski zbor v.bi k alpinistov. Nadalje so v odpravi tu* sodelovanju pevke in pevte ki imajo di zdravnik dr. Matija Horvat, ra<"" veseije do zborovskega petja. (Prija- amater Janez Majdič, ki bo skrha
vite se lahko vsak torek). Pevske vaje tega zbora so redno vsak torek ob Z0.
za direktno radijsko zvezo med baznim taboriščem in Ljubljano ^
uri v Dijafkem domu SŠD v Celovcu. "sznrm taoor,n.t?m m ujuu, TarviserStraf)el6.	Odbor kuhar Ivo Skumavc. V odpravt st"
ljudem nuditi vse kar je v naših močeh. Kot smo že omenili je Koroška na tem področju izvedla pionirsko delo v Avstriji in se še naprej prizadeva tem nesrečnim ljudem pomagati oz. lajšati njihovo usodo. Pred desetimi leti je pomoč dežele prizadetim na Koroškem znašala 22 milijonov šilingov, danes pa znaša že 101 milijon.
Glede vzgoje prizadetih, ki jo prakticiramo na Koroškem, je prof. prim. zdravstveno pedagoškega oddelka celovške bolnišnice dr. Franz Wurst de-
zastopana tudi tisk in TV.
Cilj, ki so si ga zadaii jugosto* vanski aipinisti je težek in poln ne* varnosti. Žeiimo jim da bi se zdra* vi vrniii domov. Himalajska odpra* va bo ostala na poti dva in P° meseca.
Vsaka odprava je povezana z v'* sokimi stroški. 8. aipinistična i^' goslovanska odprava na Lhotse b° stala 4,3 milijona dinarjev. Naj = povemo, da je Lhotse četrta navi * ja gora na svetu. Alpinistom želim predvsem srečno vrnitev.
Lovski pevski zbor Žeiezna Kapia
Posnetek je z vsakoletne razstave lovskih trofej, ki je tudi letos bila februarja v hotelu Obir v Železni Kapti.
To lovsko zborovanje redno olepfuje s svojimi pesmimi Lovski pevsk) * Železna Kapla, pod vodstvom Vladimirja Prufnika.
„Forum za aktuaina vzgojna vprašanja" v Ločah
V okviru 6. rožanskega izobraženega tedna je domače društvo ^epa-Baško jezero" dne 11. mar-3 priredilo pri Pušniku v Ločah ^skusijski večer: „Forum za aktual-a vzgojna vprašanja. ..Referent je ' s°!ski psiholog dr. Gert Lach iz Prazen in nadvse simpa-n človek. Najprej se je pri na-1°^, opravičil, ker ne obvlada J^^^^čine in zato njegov prispe-Poda v nemščini. Ni se dolgo ^ z znanstvenim razlaganjem, yeč je prišel takoj k stvari in azal vrsto aktualnih problemov vin^"'e ^g°je. S pomočjo indi-u^i^ih testov, ki smo jih nato v skupinah primerjali, sk<	končno skušali najti
Pna stališča je referent namer-
no izzval vsakega posameznika ter ga pritegnil k sodelovanju. Da je ob tem postalo dokaj živo med diskutanti, je razumljivo, saj je prišlo do pravih ..jezikovnih dvobojev". Raznolikost gledišč je segala od nepomembnih malenkosti, tja do čisto nasprotnih stališč. Ker vso problematiko le ne bi bili rešili verjetno tudi ne v celonočni debati, je nam prišel dr. Lach na pomoč ter navzočim predočil kako težko se je ravno pri vzgoji dokopati do nekega enotnega mnenja. Najbolj vidno nam je prikazal različnost gledanja posameznika ob risbi neke ženske podobe. Nekateri so takoj hoteli spoznati v njej glavo nekako dvajsetletne mladenke, drugi pa so videli le neko star-
„Naša beseda 81"
Sodeiovata tudi mtadinska igraiska skupina
iz Piiberka
.so /e-	je v z%/n/d/o z% $ot/e/ov<2M;e
Krw organizacije že devetič JoMa priznanje Zveze ^alt^rnl^ organizacij .Ravne na Roro%e?n. Xo-
^°ro%enr v ^ID ^ srečanje amafers^!^ Igral
^pln, na ^aterll) Izmenjavajo nec tedna pa Z?o nastopala v okvira ^ ^žlserjl ter vsi ostali so- te prireditve še odrasla Igralska s&K-1,1!;^ ^°jc Iz^ašnje. 7*adl letos so p/TM/zP/ZZ/fr&d.
din	na to srečanje mla- ^Isapno je na srečanja tnladlns&ll?
,	' 'gralc! Slovenskega prosvetne- Igralsklk skapin nastopalo poleg pll-
^ad	„Rd!nost" Iz Pllkerka. kerške skapine še 6 Igralsklk skapin
^rtfk 79. marca je nasto- oz. krožkov v raznlk draglk krajlk. r)n'^ ^'^'anska ekipa pod vodstvom Uspešnost pllkerške Igralske skapine !.R L ,	^ *^rnl In /Mežici. Z Igro pa lakko merimo tadl na tem, da so
^ so nastopili opoldne najprej doklll povaklla za nastope še v šte-
Črnl, vllnlk šolak koroške regije. Zgleda, da kodo spoznali po malem skoraj vse šole In kaltarne domove na tem
Poniji kaltarnem doma v je ^ Pi v Mežici. Skapno jim ,o ^j^aknllo okoli 900 šolarjev, ki kl(,' * Havdašenl, tako da so pova- področja, saj so nastopali pred novim .Jf„L.	t, razrede, da jim letom z Isto predstavo v trek krajlk
In sicer pred prlkllžno 2000 šolarji (mladinskimi Igralci).
- , "Rekca' četo v razrea
enkrat ^^Igral In zapel.
^dlnska Igralska skapina (z Rll-
2 v
EZA K O R O Š K ) H PARTtZANOV VAB) NA
DESETDNEVNO POTOVANJE Z AVTOBUSOM PO JUGOSLAViJi, MADŽARSK!, ROMUNiJ! !N BOLGARU! V ČASU OD 8. DO VKLJUČNO 17. MAJA 1981
čredno ugodna cena potovanja je 4.780 šitingov na bazi po!-P^iziona; dodatno so vktjučena dva ati tri kosita. Prenočeva-")e v dvoposteljnih hoteiskih sobah z WC in tušem, dopiačiio za j*"°posteijno sobo 80 šiiingov na dan.
Ker moramo pravočasno naročiti stanovanja, Vas prosimo, da ^e čim prej javite, najpozneje do 4. apriia 1981 pismeno na na-^ °V: Zveza koroških partizanov, 9020 Ceiovec/Kiagenfurt, Gaso-^ergasse 10, aii po teiefonu (0 42 22) 32 5 50 aii (0 42 22) 4 35.
^abi
r"o vse, posebno še sopotnike naših vsakotetnih potovanj.
ko visokih let. Iz tega sledi, je sklepal referent, da smo soočeni več ali manj vsi z isto problematiko, samo vidimo jo različno in temu primerno različni so tudi naši prijemi, naša dejanja. Le če bomo zmožni razločiti in tolmačiti drug drugemu svoje lastno stališče, bomo našli tudi skupno pot v današnji vzgoji, ki pa bo kljub temu vedno nek kompromis nasprotnih mnenj. „Ni in ne more biti pri današnji vzgoji pravit po katerih bi se mogli na splošno ravnati, ostane samo iskanje skupnih poti v nasprotjih današnjega časa" - takega mnenja je psiholog. Tudi o zelo aktualnem problemu, namreč o mladinskih samomorih, smo diskutirali in skušali dognati vzroke tega zla, ki se širi po vsem svetu. Toda preobširna je vsa ta tematika za en sa.* večer, vseeno pa nam je dala mnogo v premislek. In če enkrat pričneš človek o nečem premišljevati, skušaš poiskati tudi nek zaključek, neko rešitev: torej nam je dal ta večer mnogo več, kot bi to zmogla posredovati kopica knjig ali številna predavanja.
Želeti bi bilo, da bi se podobnih diskusij v bodoče udeiežilo več naših ljudi, saj so dokaj poučne in koristne vsakomur.
F. Č.
ZSM:Sode!ovanje med Piiberkom in Ravnami
Kot smo zadnjič poročali se sodelovanje med krajevnima odboroma ZSM v Pliberku in na Ravnah zboljšu-je. Zadnjo soboto se je mudila 4-član-ska delegacija iz Pliberka na Ravnah, kjer se je razgovarjala s tamkajšnjimi mladinci o možnostih sodelovanja.
Domenili so se, da bo krajevni odbor ZSM Ravne podpiral razvoj namiznega tenisa v vrstah pliberške mladine. Trener iz Raven se bo posvetil mladim talentom iz Pliberka, trening se bo vršil na Ravnah.
Ker namerava pliberška mladina razviti planinski taborniški odsek, se je pojavilo večje zanimanje za planinska vprašanja. V tej zvezi so Ravenčani pripravljeni posredovati predavatelja, ki bo 11. aprila govoril v Pliberku o osnovnih problemih planinstva. Sodelovanje in obojestranska podpora pa se bo razvijala tudi v okviru delovnih akcij. Na sobotnem sestanku so zastopniki ZSM iz Pliberka zagotovili udeležbo pliberških mladincev v okviru delovne akcije na raven-ški planinski koči.
3. in 4. aprila 1981 bo na Ravnah na Koroškem srečanje zamejskih mladinskih skupin, katerega se bodo udeležiti poleg Slovencev iz Italije tudi mladi Slovenci iz Koroške.
Odprto pismo
KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
NARODNEMU SVETU KOROŠKIH SLOVENCEV
Z ogorčenjem smo brali na četrti strani številke 12 Našega tednika z dne 19. marca 1981 poročilo o občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Ker članek ne odgovarja resnici, domnevamo, da Vas Karel Smolle, ki se je kot zastopnik Narodnega sveta udeležil občnega zbora, ni pravilno informiral o poteku zborovanja, vsebini odborniških poročil in razgibane diskusije. Zato se nam zdi potrebno, da Vas opozorimo na nekatere napačne trditve.
1.	Ni res, da je dosedanja predsednica Monika Srienc izjavila, da so predstavniki Kluba proti pogovorom z deželno vlado. Poudarila pa je, da „se ne smemo slepo zazreti v lepo iluzijo rešitve ob zeleni mizi. Kar nam bo ostalo bo slej ko prej vsakodnevni boj za naše pravice na cesti, v občini, na uradih in predvsem na delovnem mestu." V diskusiji je bilo to stališče še večkrat potrjeno.
2.	Zastopnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser v svojem nagovoru ni rekel, da razgovori in pogajanja ne pomenijo ničesar, če nista v ozadju borbenost in borba. Rekel je, da ZSO podpira pogovore na deželni ravni. Meriti pa jih bo treba ob konkretnih rezultatih. Zavzemal se je za akcijsko enotnost osrednjih organizacij na podlagi člena 7. Ni pa rekel, da morajo slej ko prej ostati idejnopolitične razlike, kot to trdi Naš tednik.
3.	V svojem predsedniškem poročilu Monika Srienc ni „razč!enje-vala mednarodno politiko .imperialističnih sil in ZDA', kakor piše Nt. Ugotovila je, da „borba za mir in razorožitev postaja čedalje bolj aktualna in važna, posebno še, če pomislimo na neodgovorno politiko konfrontacije imperialističnih dežel, zlasti ZDA."
Imperializem že od nekdaj ogroža svetovni mir, svobodo ljudstev in terja nešteto človeških žrtev. Koroški Slovenci smo to za časa nemškega imperializma občutili na lastni koži. Zato tem manj razumemo pisanje Našega tednika, ki podcenjuje imperializem s tem, da ga stavlja pod narekovaje.
4.	Ni bit to neki mirovni sestanek v Bolgariji, ki se ga je udeležila bivša predsednica, bilo je to zasedanje svetovnega mirovnega parlamenta v Sofiji. Sodelovalo je okrog 3000 delegatov iz nad 150 dežel.
5.	Če smo že pri številkah: na občnem zboru je bilo navzočih 69 klubašev, in ne „oko!i 50", kakor pravi Naš tednik.
6.	O slabi udeiežbi klubašev na klubskih sestankih tako v predsedniškem kakor tudi v tajniškem poročilu sploh ni bilo govora. O tem je edinole razpravljal gospod Smolle v svojem nagovoru, kar je pa bilo od klubašev v diskusiji odločno zavrnjeno. Ali se tega res ne more več spominjati? Zato tudi nihče ni mogel iskati vzrokov slabe udeležbe v slovenskih domovih in gimnaziji. Sploh pa vetja poudarti, da pomeni povprečna udeležba 35 klubašev (najmanj enkrat na teden) sorazmero visoko mobilizacijsko zmogljivost kluba.
7.	Ugotovitev Našega tednika, da je generalni konzul SFRJ Matjaž Jančar „zelo temeljito razpravljat o notranjeklubskem delu" nas je ravnotako presenetila. O tem tovariš Jančar ni ..razpravljal". Tov. Jančar se nikakor ni vmešaval v notranje-klubske zadeve.
Veseli nas, da Narodni svet koroških Slovencev pozdravlja našo iniciativo v zvezi z agitko ..Prizori iz nemških noči". Zlepa pa se ne moremo spominjati take Smolletove zjave na občnem zboru. Smolle-tov arogantni očitek, da ocenjuje KSŠ na Dunaju politična dogajanja le „s svojega visokega dunajskega trona", so navzoči klubaši že na občnem zboru dovolj jasno zavrnili. Čudimo se torej, da ga moramo ponovno brati v poročilu Našega tednika. Domnevamo, da izvira spačeno poročanje prav izpod njegovega peresa in pričakujemo od vodstva Narodnega sveta, da prvič popravi omenjene napake v tedniko-vem članku, drugič pa, da se distancira od nestvarnih Smolletovih napadov na občnem zboru Kluba slovenskih študentov.
Za stari odbor KSŠD: MonZ&d Srienc L r., M4r;4w /e/en /. r.
Za novi odbor KSŠD: O/ga Vox& /. r., Mojca Dram/ /. r.


^a'entin Potanšek
\
U. del
tsvž, ki je zvesto poslušal dobrotnika znanca, je
mislimi in željami samo pri Lonki. Zato ga Rednik potresel za rokav: sdona, meni se zdi, da
9ra """33ona, meni se zdi, da me ne poslušaš! Zbudi se, golo. življenje, ti pa delaš vtis, kot da sanjaš ^ tjsti ženski...
. aj se je prebudil:
samo tako: O tisti ženski
se je njuno omizje izpraznilo in so sedeli drugi
^sti	stran, je začel sentimentalni Matevž pripove-
%
^ati	-
° Lonki. Vse je prinesel na dan. še nikomur na
^ doslej ni tako izpovedal. Kar tako, kakor mu je srcu. Ne po vrsti.
<3 nastal premor in se je Matevž zabubal v svoj Is ,J°"i gen
" Pri. -	° svoji brunarici daleč tam gor za gorami
strani poleg silovite gore Pece, je posegel
''8ne
, Q ^sc dobričina vmes:
1 . čiru,/?. poznam, verjemi mi,
zato ti tudi prijatelj-
uj taL^^o. bratovsko povem, da je morda tudi zatega-
'f) O fič !/-. 1. — - — :  — — ) —
^ i
, Prišlo, ker si se premalo boril za svojo dečvo. e imaš tako rad, bi se moral poprej boriti zanjo,
K 'H	ttArtAV 'CHJ, M!	----J-.
"cL ^°rb ' v 'i^bezni je potrebna odločna borba,
L
s. kot je pač vse življenje. V življenju niso ved-ak'
°da ni
^ ^Sor< ^sklonjene sile v ospredju, si rečemo. V resnici
ničesar drugega kot skupek vseh naših ne-
rodnosti, neodločnosti, neaktivnosti. Usoda ni neka izven nas delujoča sila, ki je nam sovražna. Ne, usoda je zrcalo nas samih, je zrcalo realnih dejstev, ki pač nastanejo vsled naših, včasih tudi drugih, krivd."
„Vem, da sem Lonko premalo ljubil. Bil sem občutljiv, ranljiv, namesto da bi se je pogumno oprijel. Preveč sem si dopovedoval: Bajtarski si, pastir si, drvar si! Ona pa je imovitega kmeta hči!"
„Vidiš, zdaj si že na pravi poti spoznavanja! Tako si sam prepušča), da je prišlo, kakor je prišlo. Ni vsega tisti Čebelar kriv. Ravno toliko si sam kriv. In tudi ona ni brez krivde. Oba sta kriva, da nista v življenju skupaj prišla. Za svojo ljubezen se je treba boriti. Tako kot se je treba boriti za srečo nasploh. Tako kot se je treba boriti za svoj obstoj!"
Matevž je naenkrat sredi gostilniškega vzdušja ljubljanske predmestne krčme čutil, da pravzaprav prvič v življenju govori o takih osebnih zadevah, o katerih je le tako sam zase kdaj doma premišljevat. Jih nikoli dosledno do konca premislit. Jih vedno navsezadnje vrgel stran in si dejal, kaj ga kidaš? Zdaj je občutil samega sebe z drugo močjo in si je priznaval, da gleda sebe kot izven sebe stoječo osebo: Tistega Matevža ima pred sabo, ki je malce postavljen, vase zaverovan, občutljiv, vedno na preži, kdaj bi ga kdo zaradi Lonke podregat, da mu vrne milo za drago; vedno si dopovedujoč, kaj me boste nategovali, jaz si znam sam pripraviti drvarsko jed, tudi sam si znam robec ali srajco oprati. Tako je prišel po čisto drugi poti do Lonke. Drugače jo je začel gledati: Kako je zmogla to, da je imela dva dedca hkrati rada? Nikdar še ni postavljal tega vprašanja? Zdaj ga je! In ko je bilo postavljeno, se je zgrozil: Kako je mogla črnolasa prsata Lonka hkrati imeti dva dedca? ...
Znanec dobričina je videl, da se Matevž ukvarja s
sabo. Pustil ga je pri miru: Dokler človek premišljuje, pretehtava. To pa je že v redu! Samo mora priti do jasnega! Človeku se ne sme preveč vsiljujoče nekaj dokazovati. So ljudje, ki nagonsko razvijajo odpor proti premočnemu vplivanju, četudi se v bistvu strinjajo s tistim, proti čemur se protivijo. Človeška narava in človeški značaj sta nekaj zamotanega...
Matevž je še vedno čepel nad spoznanjem: Kako je Lonka ljubila dva dedca hkrati? ... Kakor Čebelar, ki je imet rad kar tri. Skoraj hkrati. Kakšni ljudje so to?
In Matevž se je spomnil večkrat se ponavljajočih besedi iz Lonkinih ust: .Ljubila bom samo tebe! Moj si samo ti!' Zdaj, tukaj v Ljubljani, sredi poletja devetnajst-stoštiridesetega, ob kozarcu vina in šentjakobskem znancu dobričini, se sprašuje: Potem ona živi in doživlja ljubezen drugače kot jaz? Živi kot bi imela dve duši? Ena ji je samo za dedca. Ena pa zame. Zdaj se je ustrašil, kaj je mislit: Ne za dedce! Tako spet ne. Ni mu bilo znano, da bi Lonka imela poleg njega in Čebelarja še kakega drugega moškega. Ne, to ne drži. Lonka je imela .dve duši: Ena je ljubila njega in harmoniko in srečne ljubezen z njim, kjerkoli sta se mogla dobiti. Druga je bila za Čebelarja, pa le toliko, kolikor je bil njen stric cče njenih otrok. Drugače je bilo vse skupaj nedopovedljiva čustvena in življenjska in usodna in vragsiga-vedi kakšna zmešnjava še ...
Znancu iz šentjakobske Koprivne so bile seveda vse zamotanosti poznane. Zato je previdno govoril o teh zadevah. Vedel je tudi za Matevževo ranljivost. In seveda mu je bilo znano, zakaj ta človek na vsak način hoče nazaj v šentjakobsko Koprivno. Seveda je vedel. Zato si je prizadeval, da utrdi vse varnostne ukrepe, ki jih je načrtoval Klub koroških Slovencev. Tisti načrti so bili realni in so upoštevali vse činitelje, ki do največje mere za-
Kaj svetuje zdravnik pri infarktu
Srčni infarkt je boiezen, ki zahteva več živijenj, kot bi biio treba. Če bi vsi poznati osnove prve pomoči in bi priskočiti boiniku na pomoč, bi biio smrtnih primerov manj. Pri srčnem infarktu moramo ravnati nagio in zanesijivo. Prizadevati si moramo, da boini-ka čimprej spravimo k zdravniku. S primernim ravnanjem pomagamo, sicer iahko zamudimo odiočiini trenutek. Če pa ravnamo napak, iahko boinikovo stanje ceio še po-siabšamo. Laik, ki daje prvo pomoč pri srčnem infarktu, nosi na piečih veiiko odgovornost. Da bo to breme iažje, se moramo najprej seznaniti z znamenji, ki kažejo, da gre pri boiniku za srčni infarkt in ne za drugo boiezen.
Človek iznenada doživi srčni napad. V prsih, zlasti na levi strani, čuti hude bolečine. Širijo se tudi v levo roko in navzgor do vratu. V strahu se bolnik zgrabi z roko za okolico srca.
Ne upa si dihati globoko. Diha plitko, zato pa hitro in zmanjkuje mu zraka.
V obraz je bled ali sivkasto modrikast. Koža je vlažna in mrzla, posebno na čelu. Čelo je znojno.
Bolnikov pogled je poln strahu. Ne ve si pomagati.
Nekateri bolniki so zaradi hudih bolečin nemirni, drugi pa silno mirni. Nagonsko se izogibajo vsakršnemu naporu, ker se bojijo, da bi gibanje poostrilo bolečino.
Pod naraščajočim občutkom šibkosti se bolnikov krvni pritisk zniža (zato laik težko otipa mehki, hitri in slabotni utrip žile). Končno lahko bolnik izgubi zavest.
Za srčni infarkt je tudi značilno, da bolečine celo potem, ko dobi bolnik zdravila, tako imenovane nitropreparate, ne odjenja-jo. Ta zdravila pomagajo samo pri napadu angine pektoris. Pri takem napadu so motnje v prekrvavitvi srčne mišice samo prehodne. Tudi brez zdravljenja ne trajajo dlje kot četrt do pol ure. Pri srčnem infarktu pa nastopi nenadna, popolna zapora dotoka krvi. Zaradi tega nekateri deli ne dobijo kisika, posledica so hude poškodbe srčne mišice. Neprekrvavljeni del ne dela več.
Naj bodo znamenja še tako nejasna, vselej pokličemo zdravnika oziroma reševalno postajo.
Najprej poskrbimo, da izginejo vsi nepotrebni stokajoči, tarnajoči in zmedo povzročajoči ljudje iz bolnikove bližine.
Potem pokličemo zdravnika, Že po telefonu mu povemo, da gre najbrž za srčni in-
farkt, vendar naj nas bolnik ne sliši. Vprašamo zdravnika, ali lahko damo bolniku pomirila, zdravila ali sredstva za lajšanje bolečin.
Bolnika položimo tako, da laže diha. Ozka oblačila (kravata, ovratnik, jopica, steznik, pas) odpnemo ali zrahljamo. Večini bolnikov je polsedeči položaj najudobnejši.
Ker drgetanje še bolj ogroža pomanjkljivo oskrbo s kisikom v srcu poskrbimo', da je boiniku toplo. Zavijemo ga v odejo, vendar seveda ne tesno.
Če si bolnik želi, odpremo okno. Ker težko diha, mu bo svež zrak dobro del.
Okrog leve roke in na del okrog srca polagamo tople vlažne obkladke, ki jih do zdravnikovega prihoda vedno znova obnavljamo.
Od časa do časa preverimo utrip žile
(število utripov na minuto), ali je enakomeren ali ne. Ta podatek bo zdravniku v veiiko pomoč.
Najpomembnejše pa je, da bolnika rešimo strahu pred smrtjo. Vse, kar delamo, delamo mirno. Vsakršna vznemirjenost še poveča bolnikov strah, s tem pa se večajo motnje v prekrvavitvi srca.
Bolnika nikoli ne pustimo samega. Potrebuje spodbudo, prigovarjamo mu in ga hrabrimo. Če ga držimo za roko in mu pomirljivo govorimo, mu bo dobro delo.
Le v skrajni sili, to je, kadar se ustavi srce, lahko tudi laik poskusi z masažo srca. V štirih minutah mora krvni obtok spet delovati drugače je prepozno. Pri daljšem pomanjkanju kisika so prizadeta pomembna možganska središča.
Ker lahko z napačno masažo srca in z umetnim dihanjem povzročimo več škode kot koristi (zlasti, kadar nas žene nepotrebna zagnanost, brez strokovne podlage), zdravniki to obliko prve pomoči odsvetujejo, razen če ni možnosti, da bi kmalu prišla strokovna pomoč.
Koliko kalorij na dan?
Kalorije, pravzaprav količino kalorij, ki jih zaužijemo v dnevnih obrokih, določimo glede na svojo težo, višino in leta. če je naše delo fizično težko, bomo porabo kalorij zvišali do 3000, po letih življenja pa znižujemo kalorije do 500 na dan.
Normalno porabo kalorij za vzdrževanje organizma, ne da bi upoštevali njegovo fizično delo, lahko razdelimo na 4 razrede:
1.	Močan moški ali ženska, katerih telesna teža presega 80 kilogramov, potrebujeta na dan 2500 do 3000 kalorij;
2.	srednji moški ali ženska s telesno težo med 70 in 80 kilogrami potrebujeta na dan 2200 do 2500 kalorij;
3.	manjši moški in srednje močna ženska s telesno težo med 60 in 70 kilogrami potrebujeta 2000 do 2400 kalorij dnevno;
4.	majhnemu moškemu in drobni ženski, ki tehtata do 60 kilogramov, pa zadošča na dan 1800 do 2500 kalorij.
Tisti, ki želi težo zmanjšati, naj si zapomni: zmanjševati jo je treba postopoma. Najboljši bo uspeh, če bo zajtrk obilen, kosilo zmerno, večerja pa zelo zelo skromna, ali pa je sploh ne bo. Jabolka so za shujševalno kuro izredna: eno na tešče, eno pred jedjo, dve med jedjo, brez sladic in testenin: v treh tednih bo tudi tri odvečne kilograme vzelo... Dieta ne trpi pekoče, poprane hrane, sploh pa ne alkohola, kajti:
2 dl piva vsebujeta 60 kalorij, 2 dl belega vina 75, 2 dl črnega vina pa 80 kalorij. Pri žganih pijačah je zadeva še resnejša: kozarček vermuta — 100 kalorij, kozarček vinjaka 110 in kozarček ruma 120 kalorij. Težo kontrolirajte vsak dan na tešče. Temeljno pravilo za vitko linijo pa je: veliko beljakovin, malo ogljikovih hidratov, gibanje na svežem zraku in — pojejte vedno po) manj kot tisto, kar bi želeli ali mogli.
Hujšanje pa pozna različne kritične stopnje, dni, ko človek misli samo' še na hrano. Po skušnjah se to dogaja v prvih treh dneh, pozneje v tretjem tednu in, če uspete vzdržati tako dolgo, v šestem tednu. Začasna nerazpoloženja nastopajo periodično, to pa je normalno. Človeški organizem ima varnostne kontrole, ki pomagajo, da ohrani potrebno težo; ena od teh kontrol je tudi izgubljanje energije hkrati z izgubljanjem teže. Utrujenost je ena izmed ukan organizma, ki prevzema človeka, da postane pri opravilih bolj počasen, na ta način pa porabi manj energije. Nekaj časa je treba da organizem iz stanja kroničnega gladu preide na porabo lastnih maščobnih rezerv. Pa še takrat teži k vrnitvi v prejšnje stanje. Zato moramo vsaj mesec dni po shujševalni kuri ostati dosledni in ne jesti preveč.
Z otrokom na pot
g?*f?7!0	Z
ofro^o??!, (e( le 7!;??!% i(ve(? (er, porinejo č(rw(ce	vre cfrMgega ^or
ce. Otrobe in oainM/e že(je so pač razne"' otčrasii fjM^inro sprenreTM^e — otro^ je jen na in stafno o^oije; o^rasii ra^i " ^opKSO; ienarinro in ^o(eŽMje77?o, ofro^ išče wa^ ^ot, vri^a nos -o wa^o srvar, ver rian in se spioi? ne MtrMafi,- oeirasiin:
<ča prija /?ore(, ^er je imenitno, če ti za mem^o enkrat na ieto strežejo ^rttgi, otf pa ne prenaša sedenja v jeeiiinici ...	.
Pa vendar ne ^omo šii sami. Xaj stot' Nič rirKgega ^ot upoštevati tatfi otrokove tre^e in Jopast ^o za vse pravi kopast. , Na pot greste z %vro7?:oMo77!? Za otr^ ^o ?M;(7o(je, eia vozite ponoči, ^er ^o tn'r spai. 5eveJa pa se morate čez fčan afo&ro r?" čiti. Nočna vožnja je naporna in nevar"' Pazite, efa (70 avto ves čas prezračen, ??e pa ^iti v njem prepiha/ Pri se^i imejte raino voJo, sokove in ne^aj igrač, tia zamoti/i otroka, ^o ^o postaj nemiren.	^
Če vzamete majhnega otroka v (etate, "L o(? vzieta in pristajanja ponaciite kozarec vode. Ta&' d%d% (70 pomagaia f mostiti težave 0(7 spremembi višine.	^
Najenostavnejša je pot z v/a^om, ^r
(a/7^0 otro^ na njem ?Mj(7o(; neovirano
Če ste na kopasta v Moteta, (70 naj^otj^ branite ^ojenč^a a(i ze(o majhnega otroka ^ v so(7i in eia ma posebej pripravite j?raMC'
voijo je dovolj instant otroš^ij? odro^ov.

v je^iiniei otroka ^ega. Najini otroci so z? oMatijivi — na piaži jij? je tre^a do^rf . ^ mazati s ^remo, giavico pa jim zavarotja' ^ /Mo^ač^om. Otro^ naj pogosto ^aj pop<(^' pijača naj ne (70 premrzia/
^premem^a o^oija navadno ne vpii^a (7o(je na naše maič^e. Otro^ noče je^tj spati po kosita, ponoči se pre(7aja, jezljiv f? Vse to so zna^i negotovosti, ^i ga prevze . zato (7oc(imo z njim posebej nežni in o^z' ^^ašajmo vsaj pri^jižno obraniti red, je navajen ^oma in ne pozabimo na najjjaMe igračke.
POSKUSfTE
LOVSKA MESNA ŠTRUCA
s?'*
1 kg lepe govedine, */z kg nepremastne nine, 15 dkg kruha, 2 jajci, 5 dkg prekuj slanine, 1 drobna čebuta, 2 dkg oija, zelen r^ teršilj, malo pimente, ingverja in timijana-Jp lovorovega lista, nekaj brinovih jagod, muškatnega oreška; sol, poper, 3 dkg 8 dkg olja ali masti za peko, malo rdeč 9 vina, 1 del kisle smetane.
Meso in sianino zmeijemo, kruh namočimo ^	^
a!i mieku, ga ožmemo in dodamo mesu. PrimeŠ*""**^. jajci, posebej na maščobi prepraženo sesekijo*""^,. buio in vse naštete, sesekijane a!i strte začimb^ ^ zadnje sotimo in popopramo ter primešamo ^ ko (5 dkg). Maso z rokami dobro pregnetemo, **** ^ stane eiastična in se da obiikovati. Naredi^ a!i dve štruci, ju potožimo na pomaščen poko tijemo z vročo maščobo in pečemo 1'A ure* pridno potivamo s sokom in maščobo. Ko jc ^ pečeno, ga vzamemo iz posode. Ostanek so!«j ; prašimo z moko, mato popražimo, zatijemo ^ vodo, detno z vinom in prevremo. Če je po^ omako precedimo in ji primešamo še smetano
t+++++++**^
gotavljajo obstoj in bodočnost nekdanjih ubežnikov. Ker je Klub spretno organiziral, da so ubežniki prišli v stik s svojci, se je uredilo tudi dopisovanje prek meje. Seveda spretno zakamuflirano. In uspelo je, da so celo nacistično rajhspost ukanili.
Tako je tudi Matevž pisal svoji Lonki in materi pod različnimi imeni. S svojo materjo si je dopisovat pod imenom ,Jože Nedelja'. In še druge zveze so šle preko meje. Tako je Matevž zvedel, da je aprila, ko so Nemci vdrli na Dansko in Norveško, v težki bitki gorskih lovcev daleč na severu pri Narviku padel prvi pevec Korijevega zbora: Obvrhčan Lip! Tisti sončno nasmejani in vedno dobre volje polni Lip! V čelo ga je zadela angleška krogla...
Tako so preko raznih zvez in pošte tudi predlagali,
naj pridejo svojci ubežnikov na primer na božjo pot na Brezje. Res so se dobivali tam Zečani. Kelihov Maksi se je sreča) s svojo nevesto. Tudi Obvrhčan Hanza se je dobil s svojo sestro Micko. Pa še drugi. Vse se je dobro izteklo, kajti na gorenjski strani ni bila tako velika nevarnost vohljanja petokolonašev.
Koprivniški znanec dobričina je Matevža tudi seznani! s .posebnimi akcijami' petokolonašev tostran in onstran meje, tudi s tistim nahrbtnikom gumijastih čevljev, ki jih je tuji tihotapec prinesel neposredno na Zoranov dom s sporočilom, da je to pošiljka sina Matevža. Oče Jožef je debelo gledal, Vse skupaj se mu je sumljivo zdelo. Bil je v precepu: Kaj naj naredi? Ali naj vse skupaj javi? Tako bi najbolje zakril, da sploh kaj ve o pobeglem sinu. Slutil je, da mu nastavljajo past.
Čevlji so prišli k drugi hiši. Pogumnež je vzel zadevo v roke in razprodal čevlje med najbolj zanesljive ljudi. Tako je tudi Strnov fant, ki je v imenu Zoranove
Lenčke odpisoval .Jožefu Nedelji', dobil par svetlikajočih se čevljev. Ko je prišel Žejev Jozej k hiši, da fotografira Strnovo družino, je fantalin obul svetlikajoče se črne čevlje, ki so bili videti kot da so lakasti. Nalašč se je ob dedovi strani tako vstopil, da se bodo na sliki zanesljivo videli črni svetlikajoči se čevlji. Ker so mu bili za palec preveliki in predvsem, ker se je bal rajhovskih financerjev, jih ni upal obuti, kadar je šel v Kaplo. Tako je nosil fant svoje prve čevlje v življenju le za dom. Vsakič pa se je počutil posebno odraslega človeka. Zlasti se je postavljal z mislijo: Te čevlje mi je podaril Zoranov Matevž, ker mu v imenu njegove matere Lenčke odpisujem v Jugoslavijo. O tem je govoril samo z Vojdovo Malko, ki je bila čedna in trdna Slovenka, pa tudi Matevža je visoko spoštovala, ker se je upal Hitlerju figo pokazati. ,Vsi Slovenci bi morali tako narediti in iz Hitlerjeve vojske uiti!' je rekla Malka.
Sedaj se je Strnovemu fantalinu še bolj dobro zdelo, da nosi slavnega Matevža čevlje. Malko pa je zato tudi bolj vzljubil v vsej deški nedolžnosti.
Matevž je bil izpostavljen raznim vplivom in nasvetom, nagovarjanjem in prepričevanjem. Vse je poslušal. Nikdar ni zavzemal svojega stališča. Tako se je dogajalo, da mu ni nihče dosti zaupal. Jemali so ga, kakršen je bil, predvsem se mu je poznala hribovska drvarska neokretnost. V pogovorih pa se je v neprimernem trenutku znebil take nedolžne domače opazke, da si je sogovornik zase mislil, vzemi ga kakor hočeš, svojevrsten Korošec je.
Nekoč so uredili, da so se vsi pobegli Korošci zbrali na varnem mestu. Že s same zečanske strani jih je bilo nad dvajset. Pa je prišel predsednik Kluba koroških Slo-
vencev doktor Julij Felaher. Pogostili so jih in preds nik je rojake nagovoril v prijetnem tonu:

„Dragi moji rojaki, sobratje! Naša slovenska je taka, zlasti naša koroška slovenska usoda, da nekje brezdomci. K sreči nas srce vse Slovenije, Ijana, materinsko vzame v svoje zavetje. Tako vas, - ^


mene. Zapustiti smo morali rodno deželo zaradi ner" ga sovraštva do našega naroda. S težkim srcem moral zapustiti Koroško po nesrečnem plebiscitu 1^ dvajsetega leta. In z menoj cela. vrsta rojakov. TukaM y nami so premnogi, drug! so širom matične Sloveni! ^ niso mogli priti na to naše svidenje. Sami zase biti mi Korošci nekaj časa skupaj. Da v skupni za^ najdemo' skupno vero v nas same. Težko je biti na tleh!"
Predsednik je z očmi poiskal Matevža na stran! mize in ga nekaj časa prijazno gledal. Vede %j Prav tega rojaka iz okolice Železne Kaple mora jf krepiti, tolažiti in vezati nase, da bo bolj zaupa! ^ se sam kot človek tudi laže znašel v močno spremem^j okoliščinah ljubljanskega mestnega vrveža, ki je ' ^ drugega kot korivško ali domače hribovsko života na kmetih.
„Dragi rojaki, mi vsi smo eno. Vsak od nas je svojo nalogo po najboljši človeški vesti in narodj^
vesti, da je v čast in korist celovitemu narodovemu
t?"'
Bolj varno bomo preživeli tudi bodoče viharje, de ,,, Slovenci složni. V slogi je moč! Zlasti mi koroški ci se ne smemo razkrajati po interesnih skupinah
po jugoslovanskih političnih cepitvah," je rotil preda
(Dd(;e


Križanka za razvedriio
RADiO — TELEV!Z!JA
odoravno: 1. tir, tekališka ste-6. življenjska tekočina; 9. pre-arant; 10. sodobna navigacijska aprava; 13. redkejše moško ime; _ celica, slačilnica v kopališču; ' ^°žrtik jajčaste oblike; 16. ? w t^O'ng; 17. prva in predlo orka abecede; 18. dvojica;
-	^stnato drevo, ki velja za sim-° slovanstva; 20. ozek mostiček; n simbol za aluminij; 22. trup;
-	napitek; 24. krasota; 26. moško P^Jmsnda je premagal Goljata);
' kritika, šolski red; 28. prepis,
vladje, nered; 12. slaba navada; 14. vodja v taborišču; 16. pravljično bitje, tudi lepa stanovanjska hiša; 19. razglas, ki se hitro širi; 20. nekdanji britanski zunanji minister v letih 1945—1951; 22. velika utežna enota; 23. krpa, cunja; 25. zvesta domača žival; 26. dolina; 2'8. kratica za konjsko silo.
Rešitev križanke iz štev. 9 Vodoravno: 1. Hartman (Mitka); 7. slovo; 12. udarec; 13. ataman; 14. pekel; 15. granata; 16. Anam; 17. sloj; 18. ran; 19. avtomat; 22. bol;
J	1	2	3	4	5		6	7	8		
9							19			11	12
13					S	H					
15				H	16				B	17	
ttt			H	19				B	20		
11		H	22				B	23			
H		25				H	26				
17						28					
		29				39					
9a^' -9' kratica našega športne-p^ruštva; 30. zmrznjena jutranja
^^^"0 1. vodni športnik; 2. bia'^' ^°vek, ki dela red; 3. tilari nemških avtomobilov; 4. tatvj	5- površinska mera; 6.
lea	uporaba; 8. ime proslu-
ugandskega diktatorja Ami-' ° spodnji del noge; 11. brez-
25. roba; 26. osat; 30. azaleja; 32. ploha; 33. lovača; 34. kravar; 35. Anita; 36. potrata.
Navpično: 1. hupa; 2. Aden; 3. raka; 4. trema; 5. mel; 6. AC; 7. staja; 8. lan; 9. Omar; 10. vata; 11. Onan; 13. aroma; 15. globa; 17. stoja; 20. vreča; 21. tolar; 22. bala; 23. ozon; 24. Lavi; 27. sova; 28. ahat; 29. tara; 31. lat; 32. prt; 34. ko.
A V S T R ! J A 1
PETEK, !7.	9.00 Poročila
—	9.05 Za predšotske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 Gost Ciemensa Hotzmeistra — 10.30 švicarsko dekie — 11.45 Čudesa sveta — 12.20 Kiub seniorjev — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Otroška komedija — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.20 Jotty Joker — 22.10 šport — 22.20 Avstrijski turizem — 23.20 Poročita.
SOBOTA, 28. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Odprave v živatski svet —
11.25	Nočni študio — 12.30 tgraj z nami
—	13.00 Redakcija — 15.30 Svež zrak iz Kanade — 17.00 Jotty-Box — 17.30 Napete pustotovščine ob zahodni obati Kanade
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Anton in Antonija
—	21.55 Šport — 22.25 Avstrijska prvenstva v tatinskoameriških ptesih — 23.10 Rock patača festivat.
NEDELJA, 29. 3.: 11.00 Uvod k današnjemu ORF koncertu — 11.15 ORF stereo koncert — 12.25 Sociatna varnost — 15.20 Vse ztato tega sveta — Toby in Tobias —
17.15	Pinocchio — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Srečanje z živatjo in čtovekom — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki in šport — 20.15 Spremembe — 22.25 Poročita.
PONEDELJEK, 50. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 tvana, devica Orteanska —
10.30	Sveži veter s Kanade — 12.00 Risa-nica — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Svet živati —
18.25	Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki —
20.15	Ponedetjski šport — 21.05 Lisice — 21.55 šport — 23.00 Poročita.
TOREK, 51. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	Kaj bi tahko postat — 10.30 Vse ztato tega sveta — 11.55 Vsakdanjost ob reki — 12.10 Edgar iz Tamaracka — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke

e*?
GR?
V	Ljubljani od 23. do 29. marca
A!pe-Adria
V	tednu mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani spet 9°stitelj zanimive prireditve — 20. jubilejnega mednarodnega sejma Alpe-Adria in razstave Čio-
in prosti čas.
Alpe-Adria je sejem z najdaijšo tradicijo povezave sejemske prireditve in obmejnega sejem-? ^9a sporazuma v Jugoslaviji. Na avstrijski strani dopolnjujejo sejemski sporazum Alpe-Adria se-*S"iski sporazumi, vezani na sejme v Gradcu, Celovcu in Innsbrucku. Vsi ti sporazumi kakor tudi s^imi prispevajo k razvijanju sodelovanja med sosednjimi gospodarskimi prostori ne glede na "'Savne meje.
Gospodarsko ponudbo Avstrije na sejmu simbolizira kolektivna razstava Avstrije, ki jo organi-.''a Trgovinska zbornica iz Celovca. Med razstavljalci na sejmu sodeluje tudi lmporex iz Gradca, ki etaži najvišji jubilej sodelovanja na sejmu — dvajsetletnico.
Ta prireditev dobiva tudi zanimivo novo dimenzijo s svojo usmeritvijo na temo „Človek in pro-' čas" Med proizvodi, ki so namenjeni prostemu času, je letos posebno predstavljena ponudba ovil jn opreme pod geslom „Nautika za vsakogar ". Sodelujeta tudi dve avstrijski organizaciji in "*er Jessenig Robert iz Gradca z jadralnimi deskami in Schochl iz Salzburga z jadrnico s kajuto.
Poudarek je na turistični ponudbi. Alpe-Adria je enoten gospodarski prostor, ki nudi številne ] ?^"°sti za počitek in rekreacijo od Alp do Jadrana. Poleg turističnih lepot v Avstriji v okviru ko-^tttivne razstave prikazuje svoje turistične objekte in možnosti za oddih tudi mesto Celovec.
^ Kakšne predloge imajo za iziete in počitnice jugosiovanske turistične agencije, si bomo pogle-"a njihovih paviljonih v hali B. Zanimivo predstavljajo svoje naravne lepote in kulturne spome-tudi Turistične zveze. Turistična zveza Hrvatske obljublja, da nam bo predstavila najpomemb-marine na Jadranu, Rijeka pa bo lahko to predstavitev posebej dopolnila. Srbija vabi v Beo-s predlogi za prijeten weekend ali pa na koristen oddih v svoje toplice.
Pa še predstavitev Čapljine, San Marina, Regije Veneto, Regije Furlanija-Julijska krajina, mož-°st' ^etov v Sovjetsko zvezo, sodelovanje Karl-Marx-Stadta, Pesare, Leverkusna in mnogi drugi :J"9^3mi, ki že presegajo mejo Alpe-Jadran; vendar povezujejo med seboj ljudi in narode, kot na-^ia svoj nastop v Ljubljani Wiesbaden: Wiesbaden-Ljubljana — prijateljstvo brez meja.
Ljubljana pričakuje goste: Poleg obogatenega kulturnega programa nudi jugoslovanske kuli-specialitete, v hotelu Ilirija gostuje saška kuhinja, v hotelu Mantova na Vrhniki pa mojstri 'narike iz madžarskega Sombathelyja in ne nazadnje izbor jugoslovanskih vin v Vinoteki Gospo-"'skega razstavišča.
—	17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dekiica iz Avigona
—	18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki
—	20.15 Zimbabvve — afriški drzni eksperiment — 21.00 Kassbach — 22.45 S skrito kamero — 23.30 Poročita.
SREDA, 1. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 GroBgtockner — 10.35 Vigred vse potetje
—	12.15 Zimbabvve — afriški drzni poskus
—	13.00 Redakcija — 17.00 Aprit — Aprit
—	17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Lepo živtjenje
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
19.30	Čas v stiki — 20.15 Serenada topov
—	21.40 Katyna Ranieri: Kurt Weittove me-todije — 22.40 Nogomet: Atbanija — Nemčija — 23.40 Poročita.
ČETRTEK, 2. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 Avstrijska zgodovina — 10.15 Jaz in moje okotje — 10.30 Serenada topov — 11.65 Čudesa naše zemtje — 12.15 Štiri dni v Badagry-u — 13.00 Redakcija — 17.GO Za predšotske otroke — 17.30 Marco
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Mesto zgubijenih — 21.10 Attahu Akhbar — 22.00 šport — 22.50 Poročita.
A V S T R ! J A 2
PETEK, 27. 3.: 17.00 Pregted sporeda — 17.05 Šport —
17.30	Jaz in moje okotje — 17.45 Avstrijska zgodovina — 18.00 Sociatna varnost — 18.30 Vi žetite — mi zaigramo — 19.00 Križarjenja nekega gtobetro-terja — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Odprave v kratjestvo živati: tevi — 21.00 Skrivni pro-fesionatisti — 21.20 Potitika v petek — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Levinja in njen tovec — 23.55 Poročita.
SOBOTA, 28. 5.: 15.30 Avstrijsko prvenstvo v ptavanju v hati — 17.00 Draga družina — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 La Traviata
—	21.30 Poročita — 22.35 Srhtjivka — 0.05 Poročita.
NEDELJA, 29. 3.: 14.55 Pregted sporeda —
15.00	športno popotdne — 18.30 Okay —
19.30	Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Ljubimkanje — 21.55 šport —
22.10	Nenavadne Roatd Dahtove zgodbe
—	23.35 Chicago — 23.20 Poročita. PONEDELJEK, 50. 3.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Perspektive — 18.30 Orientacija — 19.00 Udeteženci evrovizijskega songa Contest 1981 — 19.30 čas v stiki — 20.15 Edgar iz Tamaracka — 21.05 Konec cesarske kariere — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Bazar čudes — 0.20 Poročita.
TOREK, $1. 3.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Arheotogija svetega pisma — 18.30 Gaterija — 19.00 Udeteženci evrovizijskega songa Contest 1981 — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Ljudska gtasba — 21.03 Horoskop
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2. SREDA, 1. 4.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeta in tjudje — 18.30 Po Avstriji
—	19.00 Pionirji severa — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Cafe Centra) — 21.05 šok moderne — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Persiftaža — 23.50 Poročita.
ČETRTEK, 2. 4.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Brez nagobčnika — 19.00 Pionirji severa — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ptay Kishon — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2.
_______ JUGOSLAV! JA
PETEK, 27.	9.25 Kranjska
gora: Vetestatom za moške, prenos 1. teka — 12.55 Kranjska gora: Vetestatom za moške, prenos 2. teka — 15.55 Vetestatom za moške, posnetek — 17.15 Poročita — 17.20 Družina Smota — 17.50 Jazz na ekranu — 18.15 Obzornik — 18.30 Pravita šaha — 18.50 Prvič v vrtec — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Ustvarjanje Titove Jugostavije — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Zakaj ne Evans — 21.50 V znamenju — 22.05 Nočni kino: Vzemi denar in zbeži.
SOBOTA, 28. 3.: 8.15 Poročita — 8.20 Mi-nigodci v gtasbeni dežeti — 8.30 Lotek in Botek — 8.40 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.10 Mati svet — 9.40 Kranjska gora: Paratetni statom za moške in ženske — 13.00 Lanoux-Lorenzi: Emite Zota —
14.00	Poročita — 14.05 Hokej SP „B" skupine Norveška — Jugostavija — 15.25 Nogomet: Borac — Partizan — 17.20 Stekteni čevetjček — 18.55 Naš kraj — 19.10 Ztata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj —
19.30	Dnevnik — 20.00 Srečanja — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 Vtomiici — 23.45 TV Kažipot.
NEDELJA, 29. 3.: 8.05 Poročita — 8.10 Otroška matineja — 8.55 Ortisei: Hokej SP „B" skupine, Jugostavija — Potjska —
11.00	TV Kažipot — 11.30 Ansambet Borisa Franka — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Na vrat na nos — 13.55 Poročita — 14.35 Pesmi za Dubtin — 15.20 Levač — 15.50 Poročita — 15.55 tgrani fitm — 17.15 športna poročita — 17.25 Rokomet: Kotinska Stovan — CSKA — 18.45 Pristuhnimo tišini
—	19.10 Risonka — 19.22 TV nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Svetozar
Markovič — 21.20 Propagandna oddaja —
21.25	Dokumentarna oddaja — 21.55 V znamenju — 22.15 športni pregted.
PONEDELJEK, 30. 3.: 8.45 TV v šoti — 10.GO TV v šoti — 17.10 Minigodci v gtasbeni dežeti — 17.30 Potjudno znanstveni fitm — 18.00 Pred izbiro poktica — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadinska oddaja —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sptav Meduze — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 V znamenju — 22.00 Rock festivat v Essnu.
TOREK. 31. 3.: 9.00 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Lotek in Botek — 17.35 Kotumbijska fotktora — 18.05 Patčki nimajo pojma — 18.35 Obzornik — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Marjana gre v šoto — 20.45 Propagandna oddaja — 20.50 Dnevi upanja — 22.35 V znamenju.
SREDA, 1. 4.: 9.20 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 ZBtS- 40 zetenih stonov — 17.50 Vetike razstave — 18.20 Okrogti svet
—	18.30 Obzornik — 18.45 Tekmovanje sto-venskih gtasbenih šot 81 — 19.15 Risanka
—	19.24 TV nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šoto Sunny — 21.40 Propagandna oddaja
—	21.45 V znamenju — 22.00 Rock festivat v Essnu.
ČETRTEK, 2. 4.: 9.00 TV v šoti — 17.15 Poročita — 17.20 Tehtnica za natančno tehtanje — 17.50 Mozaik kratkega fitma — 18.20 Obzornik — 18.30 Živtjenje s tveganjem — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Studio 2 — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju.
RADIO LJUBLJANA SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 27.	14.10 Koroški obzornik —
Vikend z ansamblom bratov Avsenik — Spominjamo se.
SOBOTA, 2S. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca d osrca.
NEDEUA, 29.	7.05 Duhovni nagovor —
PONEDEUEK, 50. 5.: 14.10 Koroški obzornik — napoved sporeda — Mojstri govorjene besede: Hetena Kuchar iz železne Kaple
TOREK, 51. 5.: 9.30 band an der Drau — Dežeta ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik
—	Otroci, poslušajte — Zdaj zapojmo. SREDA, 1. 4.: 14.10 Koroški obzornik —
Svetniki vremeniki napovedujejo . . .
ČETRTEK, 2. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Igor Dekleva: Mali pianist - 7 — Poje Dragica Ognjanovič.
RAD!0 LJUBLJANA
PETEK, 27. 3.: 4.30 Dobro jutro — 6.10 Prometne informacije — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 9.05 Z radiom na poti — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.50 Čtovek in zdravje
—	14.25 Voščita — 15.50 Radio danes, radio jutri! — 18.30 S knjižnega trga — 19.45 Z ansambtom Toneta Kmetca — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.10 Petkov gtasbeni mozaik — 0.05 Nočni program.
SOBOTA, 28. 3.: 4.30 Dobro jutro — 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem! — 8.00 Prometne razmere — 10.05 Pojo amaterski zbori — 11.40 Zapojte z nami — 12.40 Ve-seti domači napevi — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vrtitjak — 17.05 Spoznavajmo svet in domovino — 19.35 Mtadi mostovi —
20.00	Sobotni zabavni večer — 21.00 Za prijetno razvedrito — 21.30 Oddaja za naše izsetjence — 0.05 Nočni program.
NEDELJA, 29. 3.: 5.00 Dobro jutro! — 7.00 Jutranja kronika — 9.05 še pomnite, tovariši! — 11.00 Pogovor s postušatci — 12.00 Na današnji dan — 13.50 Pihatne godbe —
15.10	Pri nas doma — 17.05 Poputarne operne metodije — 17.50 Radijska igra — 19.35 Lahko noč, otroci! — 20.00 V nedetjo zvečer — 22.20 Gtasbena tribuna mtadih — 23.05 Lirični utrinki — 0.05 Nočni program.
PONEDELJEK, 30. 3.: 4.30 Dobro jutro! —
6.10	Prometne informacije — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 9.05 Z radiom na poti
—	12.00 Na današnji dan — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.25 Voščita — 16.00 Vrtitjak — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Z ansambtom Mitana Križana — 20.00 Ku!-turni gtobus — 21.05 Gtasba ve!ikanov —
22.00	Našim rojakom po svetu — 23.10 Za tjubitetje jazza.
TOREK, 31. 3.: 4.30 Dobro jutro! — 6.20 Rekreacija — 8.00 Prometne razmere — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 tz gtasbenih šot — 12.10 Danes smo izbrati — 14.05 V korak z mtadimi — 17.00 Studio ob 17.00 —
18.00	Sotočje — 19.35 Lahko noč, otroci! —
20.00	Stovenska zemtja v pesmi in besedi
—	22.00 Našim rojakom po svetu — 0.05 Nočni program — gtasba.
SREDA, 1. 4.: 4.30 Dobro jutro! — 5.20 Rekreacija — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 11.35 Znano in pritjubtjeno — 12.30 Kmetijski nasveti —
14.25	Voščita — 15.00 Dogodki in odmevi —
16.00	„Loto vrtitjak" — 18.00 Zborovska gtasba v prostoru in času — 19.45 Z ansambtom Mihe Dovžana — 20.00 Koncert za besedo — šatjivo — 22.00 Našim rojakom po svetu — 0.05 Nočni program — gtasba.
ČETRTEK, 2. 4.: 4.30 Dobro jutro! — 6.20 Rekreacija — 8.08 Z gtasbo v dober dan
—	8.30 Mtadina poje — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.40 Od vasi do vasi — 14.40 Jezikovni pogovori — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vrtitjak — 18.55 Minute za EP
—	19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansambtom Mojmira Sepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
22.00	Našim rojakom po svetu.
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Ptanica - Kogter osvoji! svetovni poka!
ZAHOMČAN WALLNER ODUČN! 7. NA SVETOVNI LESTVICt
Veliki zmagovatec „ptaniške kriminatke" — kot so imenovati fi-naino tekmo za svetovni poka! v smučarskih skokih minuti vikend v Ptanici — je bit Avstrijec Armin Kogter, skakatec, ki je že vso ska-kaino sezono dokazovat svoje izredne skakatne sposobnosti. Čeprav je v Ptanici osvojit te 13. (na 70-metrski skakatnici) oz. 2. mesto (na 90-metrski skakatnici), mu je to drugo mesto zadostovato, da je s komaj štirimi točkami naskoka pred svojim vetikim konkurentom Norvežanom Rogerjem Ruudom osvojit svetovni pokat.
Odločitev o zmagovalcu tega po- Sklenila je ponovno skrajšati za-kala je letos padla dobesedno z let in še enkrat ponoviti prvo seri-zadnjim skokom v Planici, ki je bil jo skokov, ki pa naj bi bila tudi hkrati tudi zadnji skok letošnje edina. Ta odločitev pa je pomenila skakalne sezone. Prvotno so pričakovali odločitev v spopadu med Koglerjem in Ruudom že za soboto, vendar sta na manjši skakalnici oba odpovedala in nobeden od obeh ni osvojil novih točk.
V soboto je zmagal Finec Jari Puikkonen pred Kanadčanom Bu-lauom in Zitzmannom (NDR). Be-Ijačan Alfred Groyer je zasedel četrto mesto, Zahomčan Hanzi Wall-ner pa odlično šesto.
V nedeljskem krogu skokov na večji skakalnici pa se je že v poskusni seriji pokazalo, da je Kogter spet našel svojo formo. S 121 metri je skočil najdlje. Prvo uradno serijo so prekinili pri številki 37, ko je Finec Jari Puikkonen doskočil
KoroSki navijači
na eni strani, da so se dolžine
pri uradnih 135 metrih (dejansko skokov občutno zmanjšale, na dru-jih je bilo še nekaj več) in je za- g, c^ani pa tudi, da bo odločitev radi prevelikega pritiska padel in ^ dobitniku svetovnega pokala do se hudo poškodoval. Že pred njim neke mere zaradi samo ene seri-
je Armin Kogler s 134m za
je postal edinole njegov rojak Groyer, ki je priletel na 101 m in tako osvojil tretje mesto.
Zahomčan Hanzi Wattner, ki je v soboto osvojit šesto mesto, v ne-detjo ni bit razpotožen, ktjub temu pa je ohranit svoje odtično sedmo mesto v svetovnem pokatu, kar pomeni, da je tretji najbotjši avstrijski skakaiec v tej sezoni za Kog-terjem in Neuperjem. S tem je tudi precej prispevat, da so Avstrijci tudi ekipno zasedii prvo mesto
je odvisna tudi od naključja. Medtem ko so gledalci v prekinjenih serijah videli nekaj lepih skokov preko sto metrov tja do 119 m Huberta Neuperja, pa so zdaj doska-kovali tam okoli 80 in 90 m. Kogler je ohranil živce in poletel na 102 metra, prehitel ga je edino še Norvežan Dag Holmen Jensen s 105 metri, ki je tako dobil konkurenco na 90-metrski skakalnici. Drugo mesto je Koglerju zadostovalo za zmago v svetovnem pokalu, vsako drugo razen prvega pa bi pomenilo izgubo te mednarodne trofeje. Zato so Norvežani, potem ko je Ruud s samo 80 m razočaral, z vso silo skušali izpodriniti Koglerja s tega drugega mesta. Nevaren pa mu
pred Norvežani. Pred Groyerjem, ki je šete v Ptanici s četrtim in tretjim mestom dohitet svojo bivšo formo, je Wattner najbotj stanoviten koroški skakatec te sezone.
SMUČARSKt SKOKi V TOBLACHU / DOBBtACO
V	južnotirolskem kraju Toblach/ Dobbiaco deluje športno društvo, ki vabi na svoje športne prireditve med drugim tudi člane Športnega društva Zahomec. Začetek marca so skakalci iz Ziljske doline sodelovali na tekmi na 50 m skakalnici in se odlično uvrstili. Pri mladincih je zmagal VViegele Franci z 49 In 51 m (217,7 točke), 3. je bil Gabriel Pipp, 47 in 47 m (202,9 točke). 4. Mortl Norbert 44,5 in 45 m (191,3 točke).
V	skupini starejših mladincev pa se je član ŠD Zahomec Sigi Godec uvrstil s 49 in 50 m (213,4 točke) na odlično drugo mesto.
Kogter zmagovatec svetovnega pokata
Šentjakob V Rožu SAK - ATUS BOROVLJE 0:7 (0:3)
metra preskočil dosedanji rekord, po hudem padcu Puikkonena pa so prvo serijo takoj prekinili in skrajšati zalet, ki so ga po poskusni seriji kar preveč podaljšali. Toda tudi ponovljeno serijo so prekinili, ko je Kogler kljub skrajšane-
Kogter med potetom (136 metrov)
mu zaletu poletel na 136 m pri tem pa se je moral z rokami dotakniti snega. Tokrat je žirija z radikalnim posegom skušala rešiti konkurenco, priganjal jo je tako čas kot tudi razmere na skakalnici, ki so se zaradi občasnega vetra slabšale.
Pri nas v Šentjakobu smo imeti od januarja naprej četo serijo požarov. V dveh primerih je bit ogenj še pravočasno odkrit, tako da se ju je še dato pogasiti, v ostatih dveh primerih — januarja sta biia žrtev kar dva skednja, v torek 10. marca pa spet skedenj Atojza Stickra pd. Nagetna — pa so pogoreti do tat. Skupne škode je bito skoro 5 mitijonov šitingov. Šentjakobčani smo biti v neprenehnem strahu, kje bo nastednji požar. Prepričani smo biti, da gre tu za čioveka, ki mu je zažiganje botestna nuja. Po zadnjem požaru pri Nageinu pa je žandarmerija te betežita uspeh in dobita storitca v osebi 47-tetne Ma-tiide Katnig iz Šentjakoba. Od pogorišča do njenega stanovanja je poiicijski pes stedit siedi v snegu. Med potjo so našii še vžigatice, ki jih je zgubita storitka na begu od pogorišča domov. Pod težo dokazov je končno priznata, da jo je v pijanosti vedno prevzeta sta po zažiganju in da gredo vsi požari na njen račun.
Prebivatci Šentjakoba smo se oddahniti, da je nevarnost, da bi spet komu bit zažgan skedenj ati hiša, sedaj mimo. Matitda Katnig, k) ima 13-tetno hčerko in gtuho-nemega moža, je sedaj na psihiatričnem oddetku ceiovške bot-nišnice. Ta požigaina strast je bo-tezen, katero pa dodatno še podžiga zaužiti atkohot.
Preteklo nedeljo je SAK imel na sporedu tekmo proti drugouvrščenemu ATUS-u Borovlje. Po dobri tekmi v Dobrli vasi so vsi pričakovali, da bo SAK tudi proti boroveljskemu moštvu pozitivno presenetil. Toda prišlo je drugače. Bo-roveljčani so od začetka imeli terensko premoč in tudi nekaj lepih priložnosti za gol. Nekaj časa pa je vratar Ahlin preprečil zadetke nasprotnika. V 15. minuti pa je po napaki obrambe nasprotnik povedel z 1:0, 2 minuti nato so Boro-veljčani iz prostega strela povišali na 2:0, 5 minut pozneje pa celo na 3:0. Tako je bila tekma v glavnem že po 2 minutah odločena. Upanje slovenskih nogometašev na preobrat je bilo zrušeno. Ta rezultat so igralci SAK-a „držali" do polčasa.
Tik pred polčasom je Gregorič Stanko zamenjal Kreuza. V drugem polčasu je SAK igral malo boljše in se branil z vsemi močmi. V 55 minuti pa je SAK zadel hud udarec, kajti vratar Ahlin je bit močno poškodovan in bo najbrž izpadel za več tekem. 3 minute po poškodbi Ahlina je sodnik zaradi hudega prekrška izključil Velika, tako da je SAK moral nadaljevati z 10 igralci in rezervnim vratarjem Mal-lejem. V drugem polčasu so Boro-veljčani iz protinapadov dali še 4 gole. V zgodovini SAK je to najvišji poraz.	(MW)
SLOVENSKt ATLETSKt KLUB
vabi na prvenstvene tekme
V	SOBOTO 28. MARCA 1981
SAK „pod 23" - St. Paut „pod 23" tgrišče: Žvabek
V	NEDELJO 29. MARCA 1981
SAK - St. Pau)
tgrišče: Žvabek
Donau ml. — SAK ml. tgrišče: Donau (St. Ruprechter StraBe)
Prisrčno vabljeni!
ob 15.00 uri
ob 15.00 uri
ob 15.45 uri
VtGREDNt KONCERT OD KLAStKE DO NARODNE PESMt
^ v soboto 4. oprita 1981 ob 19.30 uri v farni dvorani v Žvabeku.
Prireditetj: KPD Žvabek ^ v nedetjo S. aprila 1981 ob 10.30 uri (po maši) v farni dvorani v Šent-tipšu. Prireditetj: mtadinct Šenttipša
Nastopajo: mešani in moški zbor Ktu-ba stovenskih študentov iz Gradca, Danko Jukič, Mario Nardetti (kitara) — v Šenttipšu tudi pevsko-instru-mentatna skupina Šenttipš; v Žvabeku pa še moški suški zbor in pevsko-instrumentaina skupina Žvabek.
KONCERT
#	v nedeljo 39. marca 1981 ob 1S.OO uri v kuiturnem domu v Bistrici na Ziiji — Prireditetj: SPD „Ziia" Bistrica na Zitji
#	v nedetjo 29. marca 1981 ob 19.30 uri pri Miktaviu v Bitčovsu — Prireditetj: SPD „Bilka" Bitčovs
Nastopajo: mešani pevski zbor SPD ..Danica", trio „Korofan" s pevci in inšlrumentaini duo Potzer
Prisrčno vabtjeni!
Siovensko prosvetno društvo v Šentjanžu vabi na predavanje dr. Antona Feiniga
HtŠNA tN LEDtNSKA tMENA PODStNJE VASt tN OKOLtCE
v soboto 28. marca 1981 ob 20. uri v gostitni pri Gašperju v Podsinji vasi.
igra VEST
v nedetjo 29. marca 1981 ob 14.30 uri v farni dvorani v Setah. Nastopa igrat-ska skupina KPD Šmihet. Prireditetj: KPD „Ptanina" v Setah.
Komedija
„SPtEL tM SCHLOSS v madžarskem jeziku v nedetjo S. aprita 1981 ob 19.30 uri v Akademietheatru na Dunaju.
Gostuje: ..Novosadsko pozorište — Uj-videki szinhaz"
Stovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na igro
TUJE DETE
v petek 27. marca 1981 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. tgrajo domači igraici.
PRODAJA V StLt
^ Avto BMW 316, nov modet s posebno opremo, star en mesec, nova cena 160.000 šitingov prodam za 30.000 šitingov cenejše.
^ Pravi orientatski tepih (Ge-betsteppich), ktasični vzorec, 90.000 voziov na kvadratni meter, veiikost 200X300 cm prodam za poiovično ceno.
informacije tet. (0 42 22) 32 S SO
Menjava denarja
Stanje v četrtek 26. marca 1981
Za 100	dtn dobite	40.00	šil.
Za 100	dtn plačate	45.00	šil.
Za 100	ttr dobite	1.36	šil.
Za 100	tir plačate	1.45	šil.
Za 100	mark dobite	698.50	šil.
Za 100	mark plačate	714.80	šit.
Opozarjamo vse tjubitetje sto* venske knjige, da si tahko
BREZPLAČNO tZPOSOJATE KNJtCE
v Stovenski študijski knjižnic' SSK ima svoje prostore v dijof' kem domu Siovenskega šotsko-ga društva, Tarviser Strahe tet. 82 9 68.
Knjižnica posiuje v ponedetjok in torek od 10. do 18. ure, v s*"* do, četrtek in petek pa od 8. d° 16. ure.
SŠK dobiva nekako od t. 1!?^ 7S ves obvezni izvod SRS. Poteg tega zbiramo tudi t. i. strijsko stovenico. Knjige so isto raztične vsebine in so nam"' njene vsem starostnim stopnjo"* ter pokticnim skupinam. P'"" gotovo bodo tudi Vas nekate"* zanimate.
VESELtMO SE VAŠEGA OBtSKA' Stovenska študijska knjižnic" Tarviser Strafje 16 9020 Ceiovec
KRATEK [ZBOR KNJtŽNtH NOVOST) SLOVENSKE ŠTUDtJSKE KNJtŽNtCE
H TRATNIK V.: DANES JAZ
JUTRt Tt, zanimiva pripoved o štirinajstletnem Hribarjeve"* Rajku iz časa druge svetov*
ne vojne, 243 str.
H TOMIZZA F.: BOLJŠE ŽtV-
LJENJE, roman opisuje istrsko zemljo in istrskega človeka, 420 str.
H AVČIN F.: KJER TtŠtNA ŠEPATA, opisi lepot slov. pokrajine, ki jih je avtor doživtjattt' di kot partizan med vojno,
587 str., ilustr.
H LYSEBETH A. V.: UČtM SE JOGE! priročnik, 338 str., ilustr.
H BENESCHKE K.: UGANKE PRETEKLOST), najbolj razburljivi in zanimivi dogodki in rezultati arheoloških odkrivanj,235 str.,ilustr.
KNJtGE ZA NAJMLAJŠE
H JURCA B.: MARJANKA VSE-ZNALKA, slikanica
H! KOVIČ K.: KRiŽEMKRAŽ,
pesmice za otroke, slikanica
H V/INKLER V.: MUCKA
LtZUNKA, zgodba o malem Janezku in mucki, slikanica
Navedene knjige tahko dobf^ oz. naročite tudi v knjigarni ,NAŠA KNJtGA'
Ceiovec, Pavttčeva &*

OBVESTtLO POKOJNtNSKE ZAVAROVALNtCE ZA DELAVCE
Pokojninska zavarovalnica delavce bo imela v mesec aprilu uradne ure v sledeč'*' krajih:
Šmohor 300, v občinski hi^j 6. aprila od 8. do 12. C" Labot 65, v občinski hiši
17. aprila, od8. dol2.uf
Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1 Delavska zbornica	.
14. aprila, od 8. do 12. d '
28. aprila, od8. do12.d'
Velikovec, Hauptplatz 2	.
1. aprila, od 8. do 12- ^
Izdajatelj, založnik In lastnik:	Zve*-i<!f
venskih organizacij na Koroškem: urednik: Rado Janežič; odgovorn "^*,
Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Celo ,„<%! genturt, St. RuprechterstraBel?/lV(g. % telefon 84924, teleks 42084; upravni),h
Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse „,!
lefon 32 S 50 - Tiska Založniška in
družbazo. j. Drava, Celovec