JList 104
X petik £8. Grudna
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za cclo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre J gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/s gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Povabilo na naročbo

e«
za prihodno leto.
S prihodnim letom bo Slovenija svoj tretji tečaj pričela.
Kakor dozdaj se bo ona tudi za naprej za ustavno svobodo in za sveto pravdo Slovencev krepko potegovala.
Ustava od 4. sušca t. 1. je kerstni list naše svobode. Ako se pravic v njej nam podeljenih zvesto poslužimo, bo tudi pred naša vrata prijazno sonce posijalo. Slovenski narod, poprej deseti otrok, je v enako versto z drugimi austrijanskimi sinovi postavljen. Naš junaški cesar je vse narode povabil, da bi se pri osnovi prerojene, svobodne, edine Austrije po svoji moči vdeležili. Tudi v persih Slovencev ta glas odmeva, in če so v časih sile in nevihte zvesto Austriji priskočili, bodo oni tudi pri zidanju krasnega poslopja veljavo svojega dlana in uma skazali — ako Bog da, in sreča junaška, in sloga jugoslavenska.
V dosego tega namena si bo Slovenija prizadevala ljubezen do ustavne deržave vnemati, narodni občut v domovini zbujati, in ožjo zavezo med Slovenci raznih kronovin, in tudi med vsimi austrijanskimi Slaveni vterditi.
Slovenija tudi pravice drugih narodov spozna in jih spoštuje, tode ona ne bo drugim proso branila, in svojega vrabcem pustila.
Verli rodoljubi vsili slovenskih krajev jo bodo tud za naprej podpirali, in posebno iz Dunaja bo pogostoma dopise prinašala. Nepolitiško polje bo tudi zanaprej obdelovala, in slovstveno slogo Jugoslavenov na vso moč podpirala.
Da se že večkrat na znanje danim željam rodoljubov vstreže, bo Slovenija za naprej v majnši podobi in tudi cenejše na svitlo izhajala.
Izhajala bo namreč dvakrat v tednu, v torek in petek, zmiraj na pol poli, v četertinski podobi (Quart) z tesnejšim natisom.
Cena za celo leto po pošti je 4 gold. 40 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za ene kvatre 1 gold. 10 kr. Ako se pa iz založnice v Ljubljani na bregu št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ene kvatre 1 gold. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
v eni je" Slovenije
početka odločiti, in vsem naročilom zadostiti. Ce se bo dovelj naročnikov oglasilo, bomo tudi k Sloveniji posebne doklade dajali.
Jožef Blaznik.
odgovorni založnik Slovenije
*> Prcrojstvo vlade.
Nove kronovine dobe nove vladarstva. Ža-libog, de ne moremo še reči: Slovenska kro-novina — Ilirija — ima novo slovensko vladarstvo! Vunder tudi posamesnih del osoda je imenitne pomembe za prijatelja, za sina velike domovine; torej hočemo govoriti od noviga vladarstva na — Krajnskim.
Grof Chorinsky je prihodni namestnik cesarja, poglavar v naši deželi. Grof, pred okrožni poglavar Solnograški, sadnič de-šelni poglavar Austrijanskiga pod Anizo nam po osebi znan ni. Po pravilu: Quisquis prae-sumendus bonus ... in po govoricah od tega gospoda, ktere ga hvalijo ko svobodo-ljubniga, Ijudomiliga moža, čigar odstop od sedajne službe njegovi dozdajni podložni resnično obžalujejo, ga spoznamo radi za dobri-ga, pravičniga moža. Mislimo torej, de naš nov poglavar je uradnik za narod, ki ve, de ni narod zavolj njega na svetu, ki mu torej vest ukaže poslušati, kaj de je narodu v prid in potrebo.
Pravice in prid naroda poglavarju naložijo dolžnosti proti deželi sploh, proti posamesnim soseskam in posamesnim der-ž avlj an am.
Nar pervo ustava deržave in ustava dežele je zakon za uradno ravnanje našiga poglavarja. Beremo v pismu gosp. ministra Bacha na svetovavca poglavarstva gosp. grofa Hohemvarta, de minister se nadja de grof bo v duhu ustave zvesto pripomogel k včverste-nju novih vladnih naprav. Kar za svetovavca, tudi za poglavarja velja; nove postave, novi duh, nova deržava, ti so imenitni glasi tudi iz gerla naroda pri nastopu noviga vladarstva. Staro je preč, deželni stanovi, vse predpra-vice stanu so preč in ustavne pravice naroda pak so spoznane, narod se mora slišati, na-
rod ima svoj zbor. Zmed pervimi opravili noviga poglavarja bo skerb za vstanovitev deželniga zbora. Naprej vemo de ljudstvo bo težko pripraviti, pri volitvah se vdeležiti, kar ni čuda po skušnjah zadniga leta, ktero nam je prineslo pomnoženi zbor deželnih stanov z nemškimi govori, volitve za nemški zbor v majnskim Frankofortu dvakrat, volitve za austrijanski deržavni zbor, in silno razdertev tega zbora.
Korist novih volitev, pomembo in veljavo noviga deželniga zbora ljudstvu dokazati, sploh pa zapopadek ustavnosti in ustavniga življenja med ljudstvo spraviti spoznamo za nalogo posebne skerbi ustavniga poglavarja dežele. Le na eno vižo se ta naloga spolniti da, ako namreč poglavar sam v čisto ustavnim duhu uraduje in v tem duhu deržavi služiti tudi vse podložne uradnike napeljuje, tako, de bo narod očitno viditi mogel, de se ne gospodari več z njim, timuč pri vladanju se zvesto obzir ima na njegove pravice in njegove želje. Ako bo narod spoznal, de njegove pravice veljajo, se jih bo gotovo rad poslužil. Tega spoznati ni moč, dokler še perva lastnost naroda pri vladi nima nobene veljavnosti, dokler se z narodam ne ravna v njegovi pravi podobi, ampak le z narodam popačenim s ptujo nemško odejo, dokler je vlada nemška. Bavnopravnost narodov je ukaz ustave; nemška vlada pri nas ustavo žali, torej naj ustavni poglavar zvesto skerbi, de bo vlada domorodna, slovenska. Opomniti moramo tukaj našimu prihodnimu poglavarju, de naj se varje proti-ustavnih svetov ljudi, ki so ostank stare dobe, in naši narodnosti v djanju iz zgol malo - kir samoprid-nih vzrokov iskreno nasprotujejo.
Tih svetov, prosimo, naj se namestnik ustavniga cesarja, odgovorni poglavar dežele od dalječ ogiba, kteri mu vdihujejo: »Krajnci niso Slovcnci, noviga slovenskiga
jezika ne razumijo, s štajarci in Korošci so v nar hujim prepiru, ljudstvo ne mara za slovenske urade, nikdar na-nje ne misli, le eni draživci od tacih prenaredb govorijo," itd. Deželni poglavar naj se zjasnim, bistrim pogledam ozre po deželi, naj sam pregleda vsak kotiček, sam sliši vsak lagahni vdark serca življenja naroda, in kmalo bo spoznal laži, kmalo mu bo znan vzrok molčanja ljudstva. Mar ljudstvo ni želelo odpravo sramotniga stanu podložnosti, jarma tlake ali desetine? je mar izreklo svojo voljo ? ali mu prenaredba vunder ni dopadljiva?
Ako bi bil predlanskim kdo rekel prostima kmetu, de bo osvoboden: z neverjočim pogledam bi bil ta mu odgovoril: »Mislim de ne bo šlo," in z glasam kteri toliko dvom, kakor željo pomoči naznani. Smo govorili s kmeti ravno tako od vpeljave slovenskih urad, znamo povedati od želj od tug naroda, ki ga tako hudo in tako dolgo že tero pod nemško vlado, de si rešenja upati skor več vgodin ni. Kdo more vlado odvezati dolžnosti, ponemče-nje naroda opustiti? —
Ustavno vladanje, ustavni slovenski deželni zbor in slovenske urade moramo tedej v imenu naše dežele skerbi noviga poglavarja pred vsim drugim priporočiti.
Zastran sosesk posebno potrebno spoznamo vpeljanje domačiga jezika v srenjskih pisar-nicah in šolah. Dolžnost vlade bo, po ustavnih pravilih soseske vstanoviti, soseskine zbore in soseskine poglavarstva po srenjski postavi vpeljati. De se bo nemškutarska stranka grajšakov, spodnih uradnikov, pisarjev, ošabnih mestnjanov itd. trudila mogočno, izobraženo nemčijo na nove prestole »biirgermeisterov" v svet »gemeinderathov" in v srenjski zbor pripraviti, ni dvomiti. De je pa taki trud zoper postavo, ni manj gotovo, kir postava ne veli, de bi le vedin nemškiga jezika, ali njega na pol vedin srenjskih pravic deležin biti smel.
Slovenšina toraj mora veljati v zboru in v pisarnici slovenske soseske, njeni uradniki morajo popolnama izurjeni biti v domačim jeziku, in ako je to, vsaki vidi, de tudi v vikših ura-dah, ktere soseske vižajo, brez materinskiga jezika ne bo moč izhajati.
V življenje vpeljaniga domačiga jezika se izverstno učiti mora pa v omikani deržavi vsakimu biti priložnost dana.
Nove šolske postave to spoznaje, ukaže-jo napravo domačih deželnih šol. Žalostno je, de se zoper postave premagi pravice pri nas tako po gostim zanke stavijo, in de tudi v obziru na srenjsko reč, kjer so naravne pravila očevidne, moramo prihodniga deželniga poglavarja svariti pred zvijačami prijateljev temote. Nar navadniši se stavi ta ovirk „de nemški jezik je za vsaciga potrebin, de slovenskiga narod že zna, in de ljudstvo samo le nemških šol želi". Treba pak je, de gledamo na omiko in povzdigo naroda, ktere po izreku vsih učenih v deržavnih vednostih, doseči ni moč, dokler narod svojiga lastniga jezika ne piše. Kako bi zamogla ustavna, narodu odgovorna vlada njegovo povzdigo tako dolgo zaderžati, de bi se on ptuje narodnosti navzel? Kir umna postava veli, de se narod v svojim narodnim duhu vlada, vidimo, de tudi pri nas ni več nemčija edino izveličav-na, in kmalo, ko se bo po ukazu pameti ravnalo, bo tudi narod osnovo dobrih domačih šol glasno terjal, tisti narod, ki že davno nepri-pravnost in škodljivost nemških šol vidi in jih ne želi, kakor nasprotniki terdijo, timuč jih kolne. Na domače ravnanje, posebno na domače šole v soseskah naj poglavar dežele skerbno pomisli!
Vošimo, de bi vlada bila naroda in narod vlade prijatelj, kar se doseči da, ako vlada s posamesnimi deržavljani po ustavnih vodilih ravna. Prirojena osebna svoboda v mejah vstave tudi Slovencam gre, kteri nikdar niso svobode k slabimo, vsp.lej pa svobodo k dobrimi rabili; naj torej deželni poglavar pazi, de se ta svoboda ne žali več prihodnjič tako pri nas; kakor seje dosihmal le pregosto godilo. Kir poglavarje odgovorin za vlado dežele, se ve de od njega v posebnih primerlejih deržavljani nar gotovši pomoč, svet, poduk i. d. pridobiti mislijo in želijo, torej se bo z narodam velikokrat sam pogovoriti mogel, ako se svoje ustavne naloge zave in jo v nemar nepusti. Prijazni pogovor z vsakim deržavljanam, bodi kteriga stanu koli, je potim dolžnost poglavarja, dolžin je tedej jezik naroda znati, in ako ga ne zna, se ga učiti.
Pričakujemo tako uradno ravnanje od našiga prihodnjiga poglavarja, kir ga, kakor smo rekli, za praviga moža imamo. Porok smo , de potem bodeta narod in on v srečnim Krajnju zadovoljna.	Stari.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska «lexela.
Ljubi j a na. Vojaško poglavarstvo je sklenilo hišo omisliti za prebivalše nekoliko že ozdravljenih vojaških bolnikov (reconvalescen-tov.) Silno potrebo take hiše vsak v Ljubljani lahko spozna, ki vojšake, ne bolne, na pol mertve, voditi vidi po ulicah iz stanovališ v bolnišnice, kar bi ne bilo, ako bi prostora imeli v bolnišnicah, de bi zamogle sprejemati bolnike pred kakor jim berli. Žalostno je res, de clo taki bolniki se pušajo v skupnim sta-novališu mej zdravimi vojšaki, ki so že omamljeni v merzlim naročju smerti. Ni dolgo kar so madžarskiga prostaka, ki je v bebstvu nar hujši vročinski bolezni iz koliseja stekel, v Šiški na cesti ljudje pobrali.
Vročinska bolezin iz vojaških bolnišnic tudi že sega po mestu, posebno po St. Peter-skirn predmestju. V bolnišnicah se jc prijela 7 duhovnov in 2 zdravnikov, ki zdaj leže.
Ljubljana. Vsak človek je voljneji, ko se smerti bliža; tako imenovani „Pravi Slovenec" pa zdaj, ko že s smertjo rije, naj bolj razsaja in Slovenii vnovič zabavlja. Vsled kratkočasnice v 99. listu „Slovenije" je spisal v svojem 52. listu žolča poln, čez 4 strani dolg odgovor pod naslovom: „Ivdo je krivi kdo pravi Slovenec?" Ali odgovor pre-bravši ne veš, kako je mogel imenovani naslov dobiti. Ne, da bi se Pravi SI. zastran tistih imenitnih (!) prerokb opravičil, zabrede marveč iz dežja pod kap. Piše namreč: Gospodična Slovenija, ktera ima že nekaj časa piko na jeziku zoper nas, očita »Pra-vimu(?) Slovencu," de sam sebi zopergo-vori, ker v 8.1. to in to piše, nepomislič (sic!) kadaj in v kterih okoljšinah je bilo to in to pisano, de Pr. SI. ni imel sadajniga, ampak pretekli čas takrat pred očmi, de imenitnih prerokb ni vrednik Praviga Slovenca pisal" i. t. d. —■ To spisavši, je mislil Pr. SI. Neznano velika bo ta! Mi pa vprašamo: Ali se je vrednik Pravega SI. opravičil? rekoč, da takrat še ni bil vrednik „Pra vega SI.", ko je imenitne prerokbe pi sal (zakaj tako gre njegovo nalašč dvoumno postavljene besede razumeti.) Cas in okoli šine tukaj nič ne razsodijo. Babje vere se ne smejo nikoli, v nobenih okoljšinah in po nobeni ceni med narod trositi. Memo grede pa naj bo rečeno, da so imenitne prerok be po 15. sušcu 1848, malo poprej na svetlo prišle kot Pr. SI. — Kar se ne stori, se ne zve.
Zdaj pa še enkrat vprašamo, ali je Slovenec, ki babje vere množi, pravi Slovenec? — „Če polž jelen je z rogmi." Oj prerok, imenitni prerok! kako, da nisi mogel (udi sam sebi prerokovati, v koliko zadrego te bodejo te imenitne prerokbe pripravile!
Na to kvasi „Ivrivi Slovenec" (pravega ga ne moremo od-sili dob več imenovati) vse, kar mu je že od tistihmal na sercu ležalo, odkar ga vredništvo zavoljo njegove ošabnosti ni hotelo za pomagavca imeti. Na to ne odgovorimo ne besedice.
Ker pa, „Krivi Slov." v svojem bledenju tudi sploh spoštovanega vrednika Slovenije, zdajnega prestavljevavca derž. zakonika na Dunaju napada, i mu v svoji omotici meni nič tebi nič imenovano kratkočasnico i dopis iz Dunaja v ravno tistem listu pritikuje; mu moramo povedati, da se je v tem zlo opekel. — Ker nadalje hinavski Slovenec Slovenii slov-niške pomote i našim častitim pisavcem nevednost »etimologije" očita, sam sebe pa v vsem popolnoma izverstnega domišljuje; smo primorani izustiti: Zdaj ne more še noben pameten človek od vsih slovenskih pisavcev po-popolnoma vednosti slovnice tako dolgo zanemarjene slovenščine tirjati. Da pa ne vteg-nemo vsake pikice popraviti, bo tudi vsaki spoznal, ako pomisli, da Slovenija na celi poli po dvakrat na teden izhaja, i da na komaj prejeti rokopis že tiskarski učenec preži, ga v tiskarnico odnesti, da postavljavci v svojo škodo ne postavajo.
Da pa „Ivrivega SI." domišljija mine, da je o slovenski slovnici, posebno »e t i m o logi i", s ktero tako ropoče, že izverstnik, hočemo njegovo pisanje le malo prerešetati: Vrednik »Krivega SI." piše v svoji slovnici str. 12: angelj, angeljna. Kje je to slišal? Ne mara v Hrenovih ulicah? — V »Krivem SI." str. 289 smo brali: njegovih učeneov (mesto: svojih); — str. 295: »kteri bo drugimu odjenjal (mesto: kteri kterimu); — ravno ondi: „preiskati pustiti (mesto dati); — str. 278: „Kaj potrebujemo____za (sic!) spoznati, kaj de je Bog?"
Po kterem pravilu je pisal Kr. SI. v svojem zadnjem listu »nepomislič? Od kedaj imajo zveršivni glagoli (perfective Zeitw.) pri-ložaj zdajnega časa (Mittehvort ali transpres-sen der gegvv. Zeit). — Kr. SI. piše nadalje: kadaj, sadaj, tadaj. V teh 3 besedah
stoji pervi a po ilirsko mesto pologlasnega e; ker tedaj Kr. SI. v imenovanih 3 besedah piše a mesto e, bi moral tudi pisati: Pravi to je krivi Slovenac, hlinjenac, zabavljivac itd.; nadalje zavolj drugega a dosledno: manj, naj, kakor se tudi po etimologii spodobi, ne pa: menj, ne j.
Še več nedoslednosti in nevednosti bi lahko »Krivemu SI." dokazali, pa naj bode dovelj. Mislimo, da že iz tega naši častiti bravci lahko sprevidijo , da je pri »Krivem SI." zastran slovnice in posebno »etimologije" veliko več gromenja kot dežja, in da celo vse vedoči slovničar včasi gerdo zagazi. Tukaj moramo še opomniti, da je Kr. SI. te misli, da ne sme nihče več vediti od njega, kdor se je s slovenščino pozneje pečati začel. Kako prenapeta misel! Koliko učeneov je, ki znajo zdaj lOOkrat več od svojih nekdajnih učeni-kov, ki so jih abc učili!
Kar se pa tiče novo vpeljanih, pa staroslovenskih oblik, se bodemo z drugimi vrednišimi možmi pogovorili. »Krivi Slov." bo šel res še to leto rakom žvižgat, če je bil tudi unidan tem besedam ? ? ? pristavil, toda pravi, da ne zato, ker je imel premalo prejemnikov in pomočnikov! (Bog pomagaj, če je kdo kihnil).
»Krivi SI." je bil začel s svojim »pametnim napadom" v 7. listu 1849 itd. pervi med miroljubnimi časopisi slovenskimi zdražbo delati, tako da so ga Celjske Novine k slogi opominjale. On pa ni nehal s strupenim jezikom zabavljati, dokler ni skupil. Upamo, da bode s pogrebom Slovenca krivega vsega razpora med slovenskimi časopisi konec; če si bodo kje kaj naskriž, se bodo z lepo poravnali. »Krivemu SI." pa bodemo dali na grob zapisati:
Ki luč se mislil je sveta,
Ga zdaj tema v službi ima. V—.
J—. Z Dunaja, 24. Decembra. Že spet vihar v milej domovini! Naše ljube »Novice" so nam ga v 51. listu donesle. Pomembo-nosne besede: „novejše oblike" so ga vzbudile. Ktere so vonder te strašne oblike slovenskega jezika? Tele. 1) Vpeljanje 6. sklona edinobr., 3. in 6. sklona dvobr. in 5. sklona višebroja s končavkama om, oma mesto arn, ama pri imenih možkega in srednjega spola, p. rakom, rakoma; 2) vpeljanje končavk ega, emu, cm mesto iga, imu, im v 2. 3. in 5. sklonu edinobr. pri prilogih možkega in srednjega spola , p. bistrega, bistremu , bistrem; 3) vpeljanje enake sklombe 2. in 3. stopnje priloga v vsih brojih in spolih kakor perve stopnje, p. večji, večja, večje; 4) soglasje priloga s svojim imenom srednjega spola v 1. in 4. sklonu višebroja, p. dobra jabelka; 5) vpeljanje besede „ži" (dieser) mesto navadne »ta"; 6) vpeljanje končavke i v 2. sklonu višebr. pri imenih ženskega spola, ki s so-glasnico končajo, p. misli, zapovedi (der Gedanken, der Gebote). Te so novejši oblike , ki se bodo tudi v der zameni zakoniku rabile. K temu še sliši: 1) vpeljanje 3. in 5. sklona edinobr. s končavko ej pri prilogih ženskega spola mesto navadnega i, p. milej, v našej; 2) vpeljanje besedice	mesto
„rfe" (dass), kar se pa še ne bodo v deržav-nem zakoniku rabilo. Zakaj pa da tako pišemo in bodemo tako pisali, bo dopis v II. listu Slovenije 1850 iz drugega peresa bolj natanjko razložil in dokazal. Tukaj le, kar sila tirja. Če to reč natanjko prevdarimo, moramo misliti, de nas le prav razumeli niste, kaj da hočemo. Nam očitate, tolikanj pre-Ijubljeno iliršino»nenarodne oblike" ^nerazumljivost potem" itd. Prašam Vas vse, ki ste nam nasprotnih misli, kje je tukaj tista nemarna iliršična? Mar niso vse te oblike čisto slovenske, ki so nekaj med narodom na štajerskem , nekaj na Koroškem , nekaj med narodom na Krajnskem v splošnej nav adi? (Ktere in kje bomo drugopot povedali.) Nas na slovnice zavračate, ki so iz naroda vzete. Mar
mislite, da mi tili oblik nismo iz naroda vzeli, mislite, da smo jih z Ikarom po zraku nalovili? Od kterih časov sem so slovnice sveto pismo postale, da bi jim morali ravno vse na tanjko verjeti? In kako nedosledno! Slovnico nam priporočujete od Murkota, Muršeca, Jane-žiča itd., in poglej v Murkota, najdeš vse te oblike v njegovej slovnici, poglej v Muršeca, najdeš jih sopet, poglej v Janežica, najdeš jih sopet. — S kolikor pisatelji sim govoril, vsak je živo želel, da bi se te oblike vpeljale. V Slovenii beremo dopise iz vsih krajev Slovenskega, in skoro vse je z novimi oblikami pisano. V Vedežu vsi pisatelji z novimi oblikami pišejo. Al pri takih okoljšinah ne moremo reči, da so občno al vsaj toliko zaželjene ? „Pišite nam po slovensko." Povejte nam vonder, prosimo, v kakšnem jeziku je derž. zakonik pisan, ako se vam ne zdi slovensk? Kakšin jezik vonder Murkotova, Muršeceva, Janežičeva slovnica uči, ki so z novimi oblikami pisane, ako ne slovenskega? „Pišite nam umevno/" Mar mislite, da neumevnost obstoji v tih novih oblikah? Oj kako se motite! Neumevnost obstoji v celo ptujih ali slabo skovanih novih besedah, v dolgih, zvitih, težko prestavljavnih periodah nemškega „Kanzleistyla", ne pa v tih malih oblikah. Je pač enako umevno, ako rečem: ,,Pojdi rakowi žvižgat," ali: „ Pojdi rakam žvižgat!"
Zakaj Vedeža vsak prost Slovenec lahko ume (kar mi je ;z vlastne skušnje znano), in vonder je z novimi oblikami pisan? —
Bote prašali, zakaj pa vonder ravno na tih oblikah toliko jezdarimo? Mi verjemo v večnega Boga, verjemo pa tudi v slogo Jugo-slavjansko. Ako tedaj dobimo med vlastnim slovenskim narodom več oblik ene baže, si izvolimo tisto, ki nas z brati Iliri, ki nas z drugimi Slovani veže, ki je po slovnici sta-roslovenskej. Kter razumni človek bo to ravnanje greh imenoval? INašim dozdajnim pisateljem seje p. zljubilo, mesto pologlasnika v 3. in 5. sklonu edinobr. glasnik i vpeljati? Nago-renskem pravijo: dobrega, dobr'mu, na Do-lenskim tudi tako, na Notranjskem z nekte-rimi izjemki tudi tako; na Štajerskem pravijo razločno ega, emu itd. Kje je tedaj večina, ki po vaše govori? Naredite, prosimo, majhen razloček med nami in ognjenima rodoljuboma Svečanom in Majarjem, ki tudi po našem mnenju pač še malo pre dalječ segata! Tudi nam so svete besede pesmenika: „Biti slovenske kervi bodi Slovencu ponos!" Al to nas nikakor ne moti, krasno ideo zjedinjenega Jugoslavjanstva ognjeno objeti, za nebeškim obrazom Vseslovanstva hlepeti, dokler to hlepenje vlastnemu narodu v škodo ni. In kdo more to terditi? Pravopis ste — Slava Vam! — vkljub vsim oporom vpeljali, ki je vonder ilirski, in se bote bali, par slovenskih oblik vpeljati, ki so iz naroda vzete, ki nas z brati Iliri, ki nas z drugimi Slovani ožje vežejo? Vi se borite s tako imenovanim „specifisches Krainerthum", in ko bolj natanjko pogledamo, kako čudno! Vas vse ravno v njegovih pervih verstah vgledamo. Večni čut, ki v sercu snuje, Slovana k Slovanu, brata k bratu vleče, ne prazne sanje. Mi letimo z Ikarom, da, al le v smelem vzletu čez zape-rele predsodke, ki napredek ovirajo, se vzdi-gnuti, ne pa si perutnic prismoditi. Ilirščino smo priporočali in jo še priporočamo, al ne da bi jo s čistim zlatom slovenščine mešali, temuč da bi jo znali. Ne bojte se, dragi rodoljubi, nobene neslovenske obličice ne bote dobili od tod, vse so čisto domače, vse iz naroda vzete. Te pa bote dobivali, dokler vaši nasprotni dokazi ne bodo terdnejšega dna dobili, kakor je bilo tisto pri sodu genovskega ljudskega pridgarja, ki se mu je vderlp. Vonder vemo, da smo se le pre malo razumeli! Gotovo ste že zdaj naših misli; če pa še ne liote gotovo kmalo. Z Bogom tedaj, ljubi pri-jatli! Veselo novo leto! —
Čas hiti. Ene dni še in vrata se bodo za starim letom zaperla, za zmiraj zaperla. Z Bogom! Z Bogom tudi ve, britke ure, minulega leta; veli venci toliko razdertih nad, z milim Bogom! V jasno danico novega, in daj Večni Oče! da tudi srečnejšega leta vpremo tužne oči. Rahli glasi milše prihodnosti nam na ušesa vdarjajo, novi upi nam persa polnijo. In zakaj bi ne? Vsaj še žarko solnce vzhaja nad preljubo domovino, in dobri Bog še gleda iz nadzvezdja in vodi serca in misli človeške. Serčno tedaj ! Ako Bog z nami, kdo proti nam ? — Čas hiti. Ako se še enkrat na preteklo leto ozremo, in narodno stanje z mirnim okom pregledamo, vidimo, da nam je še veliko, veliko dela ostalo; vidimo pa tudi, da so se goreči vlastomili in domorodni časopisi tudi v tem letu iz cele moči trudili, narod izobraževati in podučevati, in ga na višjo stopnjo telesnega in dušnega blagostanja postaviti. Molčim od ljudomilih „Novic," od narodoljubne „Slovenije" i. t. d.; opomnim tukaj le časopisa, ki toliko bolj slovenski narod sploh zadeva, ker je njegova namemba našej mladini posvečena: mislim „ Vedeža."- *) V resnici, žlalit-noserčni vrednik si lepšega biserja ni mogel v venec življenja vplesti, ko z mislijo, časopis na beli svet postaviti, kteri bi začel še nepokvarjenej, rnladej zeli žlahtne vodice iz domačega vira prilivati, da iz nje vzraste do-morodno drevo vnukom v prid in blaženstvo; časopis, kteri bi v mlada serca sejati počel žlahtno seme rodoljubja, da bi v rodovito zemljo padši v prekrasnem cvetju se razvilo n domovini sladkega sadu doneslo; časopis, pravim, vstanoviti, kteri bi nebeško iskrico rodočutja, ki jo je sam večni Bog v nježnem sercu vžgal, od mladih nog gojil, redil, in vpihal iz nje zvezdni plam slovenske, vseslo-vanske narodne zavesti. O prežlahtna namemba! In kako iskreno se je tudi detoljubni časopis vseskozi prizadeval, jo spolnovati! ko mili oče je svoje izročence vodil po nebnih višinah, razlagaje umevno jim nebrojno sve-tilnic visoko namembo, jih je vodil po zelenem hramu narave, nje večne zakone in vzroke premen jim razkladaje. On jih je vodil po tratah, kjer ti nedolžna šala pisane vence spleta, in jih vod bilo veličanskih planinah, kjer modrost zlate nauke deli. O sterminah je varoval jih strašnega pada, v temoti je luč jim vižavno prižgal. V mičnih obrazih jim kazal je vedno zmago kreposti, v živečnih izgledih jih opominjal pred spačenostjo. V njenem krogu je pod staro lipo doinorodne pesmice peval, v lepih povestih je kazal jim pot do nebes. Odperl je pred njimi knjigo nek-dajnih časov, in na slavnih prededih jim kazal čisti golot (kristal), ki se mu rodoljubje pravi. „Glejte," jim je navdušno govoril, kako so se borili in trudili naši očetje za čast in blaženstvo velike matere Sl^ve, ti z besedo, uni z peresom, ti z bliskim mečem, uni z mirnim poljodelstvom. In njih imena so v zvezde vkovana, in se bliše ko se demant bliši v blesku jutranje zore. Pojte, in posnemajte jih!" In izročenci so ga poslušali, ko angelja z nebes. Mati Slava, veseli se nad svojim sinom" Ti pa, blagodušni vodnik slovenske mladine! ne omagaj, trudi se in delaj krepko tudi prihodno leto v prid in slavo predrage domovine slovanske, da si krasno mesto vdobiš v bukvah slovanskega življenja, in se Tvoje ime imenuje med žlahtnimi imeni naroda!! —
Austrijanska dežela.
Dunaj. Dan 15. t. m. je cesar poterdil napravo novih urad za javne stavbe. Na Dunaju bo po tem splošno stavbino vodstvo s 3 oddelki: za železne ceste, za vodine in cestne stavbe, in za arhitekturo. To vodstvo je pod-
*) Zares hi bilo iz žive duše želeti, da bi se ta toliko zaslužljivi časopis v vsakej sloven-skej šoli v vsakej slovenskej hiši bral, kjer je koli kaj mladine, ali narodno čutečih sere.	1'igavec.
verženo neposredno ministerstvu javnih stavb.
V	kronovinah bodo stavbine vodstva, in v okrogih okrožne stavbine urade.
Deželna poglavarja in drugi novi politiški uradniki za Austrijo med Anizo in Solnogra-ško so že postavljeni. Dr. Fischer je poglavar Austrije nad Anizo, Friderik grof Her-berstein pa Solnograškiga.
Kar smo tudi v „Slovenii" naznanili, de je namreč nekdajni minister gosp. baron Dobl-hof kmetam ene zmed svojih grajšin celo pa-vračilo za odpravljene grajšinske davke odpustil, po poznejih vestih ni res. —
20. dan t. m. je cesar podpisal novi ukaz zastran vpeljanja računskiga oddelka pri ministerstvu kupčije, obertnosti in javnih stavb.
Skupšina tergovcov (Handelskammer) na Dunaju je ministru kupčije in obertnosti podala pismo v kterimu vpraša, če se gosp. minister še misli deržati postave 15.ga grudna 1848 zastran teh tergovskih zborov; kir ta postava veli, de se ima pri vredovanju čolne tarife ministerstvo vzajemno ravnati z zboram, zdaj pak je tarifa prenarejena bila brez obzira na mnenje zbora. —
20. dan t. m. je nadvojvoda Janez v Frankobrodu odložil začasno nemško vlado, in je nastopil novi začasni vladni odbor austrijansko pruski.
Zaterti časopis „Presse" bo v novo izhajal v Berni. Za Dunaj in okolico obsedi pod-verženo ga je vojaški poglavar Welden zopet prepovedal za čas obsede.
v
Ceska In Moravska dežela.
„Const. Blatt aus Bohmen" piše, de odbor austr. sodniških uradnikov, kteri v Bres-lavu prebirajo pisma pri nekterih poslancih poljskih puntarskih begunih najdene, je nasledil posebne obdoljženja zoper poljskiga grofa Cartoriskiga v Parizu.
V Merklinu je bila sv. maša za maršala kneza Windišgratz; temu nasprot so prijatelji vrednika Havličeka tudi zanj sv. mašo tam oskerbeli, k kteri je silno veliko ljudi prišlo.
Iz Mčela v Boleslavskim okrogu se je razširila govorica, de so tri kmečke dekline mater božjo vidile v stanici. Trume romarjev so jele ta kraj obiskovati, in vedno še tje po-potvajo, desiravno so dekline iz kraja odpravljene in se je prikazin omaknila možem od gosposke tje poslanim. Skazalo se je, de je bila kriva mati božja dobro znana s cer-kvenikam in pokopačam.
Ogerska in Erdelska dežela.
General Haynau je oskerbel bero za ranjene austrijanske in prejšne madžarske vojšake, ktera je že veliko denarja donesla, in ljudem dobro dopade.
S Slovaci na Ogerskim se hudo ravna.
V	županijah Arva, Liptava, Turoč, Trenčin, Nevtra in Požon gospodari grof Anton For-gach s skoz madžarskimi komisarji in dobro znanimi košutijanci,. kteri vse nasprot delajo tam prebivajočim Slovencam, desiravno je tih en milijon. Za pregreške zoper hostne pravice, ki so se v spomladi leta 1848 prigodile madžarski uradniki zdaj kmeta k plači velikih zneskov silijo, in ako plačati ne more, ga neusmiljeno tepo, ter mu očitajo: Sej ste hotli cesarsko gospodarsto; to imate zdaj od cesarske vlade." Za zvestobo cesarju skazano zdaj Slovaci terpinčenje terpe od novih madžarskih ali madžaronskih uradnikov. V Hlu-boki, kjer je Hurban, slavni voditelj cesarskih prostovoljcov, za pastorja so postavili iskreniga madžarona za sodnika. Seljani so se temu vstavili, in si drusiga, domačiga sodnika volili, pri tem so 3 prostovoljci posebno pripomogli. Kar po noči pridejo žandarmi po te 3 prostovoljce, Prebivavci vasi lete z u-pitjem za njimi, žandarm ustreli, in nekiga moža v nogo zadene. Prostovoljci so bili v ječo odpeljani. — V odpravo tacih krivic Slovaci po gostim prošnje pošilajo na Dunaj. •
N e i> o I i t i š k f «1 e L
Poezije
doktorja Franceta Prešerna.
(Ljubljana 1847.)
(Iz Deutsche Monathschrift aus Kiirnthen.")
Pusti peli moj ga slavca,
Kakor sim mu gerlo vstvaril.
Mi smo naslovu teb poezij leto, v kterem so na svitlo prišle, pristavili, in ne zastonj. Studi se nam, ako knjigo, izverstno knjigo v roke vzamemo, na ktero je popred cenzura oskrunjeno roko položila. Pa pesnikovega duha ni mogla cenzura oklenuti, in vsaka pesmica, naj bode še tako nedolžna, proti naravnost vdhanju cenzure. Te pesmi je spisal slovenski pesnik, rojen v nar lepšem kraju Krajn-skega, blizo Bleda. Izobraženost cele Evrope je bila v njem zjedinjena; s ktero je svoje pesniške dela, mlado cvetje svoje domovine okin-čal, za ktero je njegovo serce gorelo. Zasluge Prešerna za slovensko slovstvo in njegov pesniški duh naj bode predmet teh ver-stic.
Naj popred moramo opomnuti, da mi to knjigo le po tisti meri merimo, s ktero se pervi pesniki vsacega naroda merijo. In njegova stopnja, na ktero tega moža že zavolj pesni škega duha postaviti moramo, se s premišle vanjem, s kako pripomočjo da se je tako vi soko dvignul, le še povišati mora. Slovenski pesnik ni najdel izobraženega jezika, da bi bil zanj mislil in delal, v slovenskem jeziku ni bilo ničesar, kar bi se bilo med izobraženo slovstvo šteti zamoglo; ker se clo pesmi innogoobdarjenega Vodnika v zapopadku in obliki le malo čez narodno pesništvo dvignejo. S to se ve da bogato pa neobtesano pripravo je Prešeren čudeže delal. On je v slovenski jezik vpeljal sonet, vsemverstni red, tercino, špansko asonanco in orientalsko gazelo in ne v razderti, tim več v popolnoma doveršeni obliki.
Primerno podobo je izvolil za krasno zgo dovinsko pesem kakor tudi za grenko satiro, za balado narodno soglasje in za pesmico posebno priljudno mero. Kdor previdi, koliko stvarne moči je v to potrebno, bo gotovo naše mnenje poteriiil, ki smo ga zgorej izrekli. In to vse v čisto slovenskem jeziku, tako, da se včasih v nar občutljivših in krasniših versticah kaki besedici posmehljamo, ktero v domačem življenju za drugo pomenko rabimo, pri vsem tem pa vonder moramo obstati, kako srečno in vpodobno jo pesnik rabi. Ako poštenje, pravico in učenost samice imenuje, bi se to je slabo z „verlassene Bratute" ponemčilo: valte JungfernLl bi bilo zraven krivega po-menka že preveč zaničljivo. Take prednosti ima gotovo neizobražen jezik, ker je vsak izrek tako rekoč ravno iz drevesa odtergan sad; v izobraženih jezikih pa so pravi po-menki že predalječ od debla.
Pa mi se ne čudimo samo temu v Prešernovih poezijah, ampak tudi izvirne misli so, ktere dovolj pričajo, kako velik duh da je v njem prebival. Ker bomo poznej še priložnost imeli od tega več govoriti, tu le tu opomnemo, da akoravno je za svojo domovino ves gorel, ga vonder tista enostranost ni vodila, ki se vsacemu tujemu izobraženju zoper stavi z besedo : „Bolše nobeno izobraženje kakor tujo." V vsih njegovih zabavlicah zastonj le eno besedo išemo, ki bi se tako razložiti dala; ako nam kdo zaverne, da mu kaj tacega zavolj cenzure ni bilo mogoče storiti, mu odgovorimo, da je bil Prešeren kos svoje mnenje vsaki cenzuri vkljub izreči.
Mi moramo zdaj, ko jc med Slovenci neka zavolj teških krivic, ki so jih terpeli, al vonder prenapeta občutnost, toliko bolj na Prešerna opomniti, in tiste, ki „nemško izobraženje", „nemško nravo" brez pomislika zaničujejo, prositi, se na nemški sonet Prešerna ozreti, kjer od „nemške dojnice" vse drugač govori *). Da bi se Slovenci prepričali. da je zanje le tista pot srečna, po kterej je Prešeren hodil; da bi med Slovenci visoko obdarjen Koseški po stopnjah Prešerna hodil!
Ako pa on v njegovi scer krasni pesmi (jesen 1848) slavenski jug za boj proti Ma-
djarom vnema, Slovane opomina madjarski strupeni zob iz svojega mesa izbiti, in se clo na Svatopluka pozove, se take pesniške igrače scer ne smejo pomembne imenovati, vonder moramo pesnika opomnuti, da ni njegov poklic, k divjosti naroda pripomoči. *)
Pregledali smo tedaj lupino, odprimo jo in pokusimo tudi jedro. V tej zadevi moramo nago resnico izreči: Prešeren je bil kar ga je, pevec ljubezni! Okrog ljubezni se vse pesmi vertefCel zvezek pesem od ljubezni, le tu in tam kaka ojstra pušica! kako prazno! kdo bo današni dan kaj tacega bral! Mi prosimo le v roke vzeti, le odpreti knjigo, zadosti! — ne boš bral, ampak prebiral.
Potrebno se nam zdi pri tej priči omeniti, kar je Herder od Petrarka govoril: „Ne verjemite, da je bil Petrarka samo pesnik ljubezni! Petrarka je bil v vsakem oziru mož, ki je s kralji in cesarji čez osodo Evrope govoril, učenost in nadahnutje vsih prijatlov podpiral. — Brez ovinka v vsakem oziru mož — in vonder Petrarka."
Akoravno Prešeren ni bil v takem stanju, da bi bil zamogel s kralji in cesarji čez osodo Evrope govoriti, je bil vonder popolnoma mož, in scer tak mož, ki je vse veličansko in krasno v sebi nosil, in s tem svoje pesmi napolnil. Ker to moramo od pesnika tirjati, da svoje žlahtno serce pokaže; in ako Hegel (lO. zvezek st.307.) Shakespear - a hvali, da on značaj Bomea, kteriga glavno prizadevanje je ljubezen v naj razniših zadevah, do staršev, prijatlov, oprodov, v dvoboru i. t. d., vedno vredno in žlahtno v globoki občutljivosti pred oči postavi, se to ne tirja samo od junaka ljubezni v pesmi, ampak tudi od pesnika ljubezni, ako hoče stanovitno našega dopadajenja deležen biti.
Občno nravno dopadajenje v glavno prizadevanje, v ljubezen namreč Prešeren kaj dobro vplete, posebno v krasnem „sonetnem vencu" se ljubezen do domovine z ljubeznijo do ljube, in osoda domovine s tožbami serč-nih bolečin v čudopolni harmoniji veže.
Ozir na posamezne pesmi nam da priložnost, nekoliko več od tega opomniti.
Med pesmi, ki so vseskozi polne pevskega soglasja, .Sila spominja1-1 vsako serce pre-sune; „ Mornarja " nobena pesem ne doseže; pesem na smert njegovega prijatla A. S. toži neskončnega vžalenja čez vse, za kar človeško serce goreti zamore; „Nezakonska mati" se sme ponosno Goethetu na stran postaviti, samo da je pesem poslednega bolj živa in der-zna; Prešernova pa ima to prednost, da je bolj v narodnem duhu. Tako bi le krajnska nezakonska mati pela>
Potem slede Balade in Bomance, ki pesnika naravnost v pervo versto pevcev postavijo: le v „Povodnem možu" in »Turjaški lto-zamundi" je vzel Prešeren predmet iz nekdaj-nosti, sicer pa iz sedajnih časov. Balada „Zdravilo ljubezni" se zamore nar lepšim Uhlandovim na stran postaviti.
V „.Ženski zvestobi" je neka enakost z grenkimi baladami njegovega rojaka Auersber-ga (Anastazia Criina), vonder s tem ta pesem nič ne zgubi. Povsod pa se moramo čuditi popolnosti slovenskega obraza in obleke, in scer posebno v ravno imenovani pesmi. Ako prestavljeno Biirgerjevo Leonoro bereš, boš mislil, da je izvirno delo.
Med pesmimi raznega zapopadka je posebno zabavljica: „Nova pisarija" spomina vredna, ktero je v pervih časih pisal, ko se je v njem pesniški duh zbudil. Spisana je z veliko dušno krepostjo in z ojstro precej terdo bistroumnostjo. Da jo zamoremo po vrednosti
Mi ne zaničujemo ne Nemcev nc nemškega izobraženja, mar več jim vse dobro privosimo; kdo da je bolj prenapet, Slovenec ali Nemec, dovolj djanje priča. Slovenec ne stega svojih rok po nemških pravicah, kar se v nasprotni zadevi tajiti ne mora.
S) Čudno, da scer zlo previdni g. Rizzi te besede tako hudo razloži. Mi pa jih ravno narobe zastopimo, in smo prepričani, da ni predmet te pesmi narod odivjiti, ampak svoje brate rešiti „ki rešitelja zdihujejo." V miru in zastop-nosti se niso dale reči poravnati; tedaj je bila Slovana sveta dolžnost za meč zagrabiti; žalenje naravnih pravic, prelita kri svojih bratov in razžaljena nedolžnost so ga klicale. Kdo bi se zato, ako z lepo ne gre, s silo ne potegnull S tru peni zob se je moral izbiti, da je boljše postalo.
Prešerna z Koseškim v tem primerjati ne gve, ne
gre! Ko je Prešeren pisal, ni pela vojaška trom-ba. Prešern in Koseski, kako nasprotna in vonder kako velika! Prešeren se je v zunajni svet malo oziral, iz svojega notrajnega je tožbe v zunajni svet pošiljal. Koseskemu pa je zemlja pre-voska, njegov duh se nad oblake dviguje in zvezde prešteva. Ni nam treba se zanj potegvati; on bo slovil, ko nas več ne bode!
ceniti, je potreba, da popred okoljšine tiste dobe vemo.
Takrat je krajnsko duhovstvo, ki je v duhovnih zadevah vse hvale vredno, v slovstvu nekoliko krivo pot nastopilo, in to je bilo prijatlom slovstva toliko težje, ker je bilo duhovstvo takrat edino, ki se je za izobraženje domačega jezika trudilo. Pa ravno zato, ker se je le duhovstvo s slovstvom pečalo, in samo molitevne bukvice izdajalo, je malo upa stavilo na posvetno slovstvo, na romance in zaljubljene pesmi, nezaupanje, ki je izviralo iz pomanjkljivega Iepoznanskega izobraženja in iz nerazločka pravega narodnega slovstva in tako imenovanih podučivnih knjig za „Ijud-stvo." To se je zdaj na bolše premenilo, in torej naj bode ta zabavlica le spominek nek-dajnih časov. Tudi balada „Orglar" to zadeva, pa ne tako ojstro.
Gazele so popolnoma. Tudi Slovenec sme z Nemcem reči:
Glej, podoba je naša!
Naj globokejše serčne čute in naj bolj zrele dušne misli je pesnik v svoje sonete vdihnul. Pesnik, obdarovan z naj tanjšim sluhom za pesniško lepoglasje je bistvo pred —• in protistavka tako natanjko spoznal, da se mu le redko kdo na stran postaviti zamore, in zares popolnoma sonete pisal, v kterih se naj globokejša reka čutljivosti po vozkem žlebu mirno vije. Naj lepše izbrati bi bilo teško.
Vzemi v roko in beri! Naj zadnja pesen „Kerst per Savici" je zgodovinskega zapopadka. Nje predmet je pad paganstva na Krajn-skem in notrajni veličanski boj predstavljenih oseb med novim in starim, dokler da novo za bolše spoznano zmaga in staro pade.
Kraj dogodbe je pesnik s posebno ljubeznijo popisal: krasno okolico bleškega in bo-hinskega jezera, saj je to njegova domovina, v kterej mu je zibelka tekla.
Bilo je v jeseni pretečenega leta, ko sim te rajske kraje vidil, in v teh krajih mi je bila v sercu njegova krasna pesen. Jasno je bilo nebo, po bleškem jezeru je plaval čoln napolnjen z veselimi pevci. Slovenske pesmi so donele; in zraven nadušne pesmi: »Živi, šivi. duh slovenski" so se tudi tvoje ljubljenec Slovencev razlegale: „Mornar,pod oknam i. t. d.", ki so se med prosto ljudstvo razširile.
Takrat je pesnik še pravdosrednik vKraj-nju bil. Steza življenja mu ni bila ravna; saj je bil pesnik — pa to je stara reč, — že v prejšnih časih so ga poznali, da je svobodo ljubil torej preganjali — pa to je tudi stara reč. Pa saj so zdaj drug) časi. Kaj ne .'Letos mesca februarja je pesnik umeri. Naj vživa mir in čast!	(Rizzi.)
Klati izreki.
Z volkovi le tako dolgo tuliti smemo, dokler nismo v nevarnosti, od njih popadeni biti.
Ako popisovanje slavnih mož beremo, si vošimo le njih lastnosti in dela imeti, pa njih osoda je nam zoperna.
Ako hočeš kaj z res dobrim izidom storiti, moraš nehat biti kar si, in se v to spre-oberniti, kar delaš.
Enega prijatla imeti je prava človekova sreča. Al po več prijatlih hrepeneti, je zlo neumno in v naj nevarniše zanjke zapelje.
Povabilo na naročbo.
U bukvotiskarni J. K. Jeretina u Celju bo s začetkom novega leta 1850 novi časopis s imenom:
„ Slovenska cbela,
berilo za obudenje in omiko slovenskega duha'' po J. D rob niču uredovan, vsaki četertek na pol poli tiskan, izhajal.
Ker menimo, da bo namera tega časopisa: „budenje in omika slovenskega duha" vsem domorodcem po volji, nas sladka nada obhaja, da ga bojo toliko rajši podpirali, koliko več dozdaj žaliti moramo, da jih je še veliko med nami, ki so brez narodnega osvest (Bevvuslsein} stari postali, kateri na podelj-" ravnopravnost serditi, vsako povzdigo in on; ko svojih rojakov Slovencov pri vsaki prilo. nosti s besedo in djanjem zavirajo.
Slovenska čbela v tiskarni prijeta ve' za celo leto 211.; po pošti poslana 2fl. 40! pol leto. 1 11.; po pošti poslana 1 11. 20 kr J. Drobnič, odgovorni J. K. Jeretin , urednik.	natiskar in založn