PoStnlna platana v gotovini. POŠTAR Strokovni list poštnih nameščencev Štev. 3. V Ljubljani, dne 15. marca 1931. III. leto. l/.haja 15. vsakega meseca. Ček. konto 11.031 letna naročnina . . Din 24 - Polletna naročnina. 12*— Posamezna številka „ 2-— H-a: Zedinjenje ptt. uslužbencev. Po daljšem medsebojnem razpravljanju posameznih članov tukajšnjih poštnih organizacij, ki je imelo več ali manj privatni značaj, je vendar uspelo, da je v zadnjem času smisel za skupno organizacijo pričel dozorevati. Jarek, ki je bil od OPO izkopan že pred dobrimi 7 leti in ki nas še danes loči, se je pričel zoževati. 2e smo z veseljem, če tudi upravičeno — oprezno, pričakovali trenot-ka, ko se bomo bratsko pozdravili v novi, enotni in skupni poštni organizaciji, ko bomo smeli pozabiti napade, ki smo jih bili tekom let ob enem z gg. juristi in prometnimi uradniki deležni od OPO in njenega glasila. Vsi, prav vsi smo bili pripravljeni po svojih skromnih močeh pripomoči k močni enotni organizaciji, ki pa, samo ob sebi razumljivo, ne bi smela imeti ničesar skupnega z današnjo OPO. Pa nam je g. Čampa zelo zameril, kakor to kaže njegov uvodnik »Kako je zamišljeno zedinjenje ptt. uslužbencev?« v »Poštnem glasniku« od 15. februarja t. 1. Ni se mogel vzdržati, da ne bi bil zagrabil kar za plot. Hudomušno govori »o nekih par desetinah« članov društva lokalnega značaja, med tem ko malo prej naglaša, da sta pristopili že kar 2 celi društvi v OPO, tako da bi človek mislil: to jih pa že mora nekaj biti na-pram onim »par desetinam«. Gospodine, tako pisanje je demagoštvo in mislim, da je malo primerno za današnji čas, kajti članstvo obeh v OPO prijadrati ih društev bi štelo komaj dobro tretjino organiziranih članov naše podružnice, če ie že res vse odvisno le od števila in če bi bili res vsi pristopili. Pribiti pa moram, da se gg. juristi niso v s i včlanili v OPO. V gori citiranem uvodniku g. Čampe je najti tudi več namigavanj na zahrbtnost itd. Pri tej priliki se mi zdi umestno ugotoviti, da so ti očitki adresirani na napačen naslov, kajti mi ne skrivamo svojega ponašanja, le pravega zaupanja ni; pa ne, da ga ni samo v našem društvu, temveč tudi v ostalih društvih. še Celo v tistih, ki so sicer prestop svojih članov v OPO prijavila, ki pa so menda iz varnostnih ozirov še' vedno zadržala tudi svoja prvotna društva. Prepričan sem namreč, da dvojno članstvo ne more biti ravno znak zaupanja. Kako si to predstavlja gosp. mandatar »Saveza« in avtor citiranega uvodnika v »Poštnem glasniku« od 15. februarja t. 1., pač — baš pri sedanjem stanju zadeve ni mogoče prav razumeti. Vnovič pa povdarjam, da je maturantsko društvo z vso dušo za novo enotno organizacijo pt. uslužbencev, nikakor pa ni za prestop v OPO, pa čeprav bi bila reorganizirana! Ni to dovolj jasno? Tudi mi spoštujemo zakon in ravno zato vemo, da so naše pravice uveljavljene z zakonom. Nihče pa ne more zahtevati, da bi šli na nos na vrat v Vaše okrilje, ne da bi prej vedeli, kaj bomo event. pri tem zgubili oz. dobili. Pa tudi pogoji niso ravno postranska stvar, ker smo sedaj, po številu pač, manjšina proti številu v OPO včlanjenih uslužbencev; pa le ne bi bilo slabo, če bi si pridobili kako koncesijo, kakor jih že g. Čampa omenja v svojem uvodniku. Svoj čas je n. pr. tudi1 naša soseda, Italija, odklonila koncesije našim primorskim bratom sklicuje se pri tem na svojo 2000 letno kulturo! In danes? Gospod, pa recimo g. mandatar, previdnost ni nikoli odveč, zato nam tega tudi ne smete šteti v zlo. Končno naj tudi omenim, da bo še par sličnih uvodnikov v »Poštnem glasniku«, kakor je bil že omenjeni, zelo pripomoglo do tega, da bomo zopet tam, kjer smo bili pred dobrim pol letom, kljub temu, da ima najbolj splošna in največja organizacija, kakor trdi člankar v »Poštnem glasniku«, »vsedržavni značaj in največ premoženja, tradicije in največ slovesa«. Za pol leta nazaj si pa menda ne želi niti g. Čampa, niti kdorkoli izmed nas! Henrik pl. Stephan. (Konec.) Vojna 1. 1864 mu je dala priložnost, da je potrdil svoj organizacijski talent pri prevedbi šlezviško-holštajnskega poštarstva k deželnemu poštnemu uradu. L. 1865. je bil imenovan za tajnega poštnega svetnika. V tem času se je drugič oženil s hčerjo višjega poštn. ravnatelja Baldeja v Potsdamu, ker so njegove domače razmere pogrešale dobro gospodinjo. Prvo veliko delo Stephanovo iz te dobe je bila prevedba Thurn & Taxisove pošte v prusko upravo. Ko so avstrijska mesta proslavljala prusko zmago in mir, je zapel mrtvaški zvon 350 let stari Thurn & Taxis-ovi pošti na Pruskem in v ostalih nemških državah. Dne 28. januarja 1867 je Stephan podpisal pogodbo, po kateri je prešel ta monopol v pruske roke za odškodnino 3 milijonov dolarjev. Stephan ie jako pomagal pri izdelavi zakona o postarstvu Severonemske zveze z dne 2. novembra 1867. Pri tej priliki je stopil v ožje stike s tedanjim šefom uradov državnega kancelarja z doktorjem Delbruckom, državnim ministrom, s katerim je ostal vse življenje v prijateljskih stikih. V letih 1863 in 1864 je sklenil poštne pogodbe z Belgijo, Nizozemsko in Dansko, 1. 1868 nove pogodbe z Norveško, s Švico, z Belgijo, Rumunsko, Nizozemsko, Dansko in Italijo. L. 1869 s Švedsko ter 1. 1870 z Angleško. Poleg teh službenih del je bil Stephan tiste čase tudi slovstveno plodovit. V Rame-rovi zgodovinski reviji (letnik 1868) je izšel njegov spis »Das Verkehrsleben im Alter- tum« in v naslednjih letnikih »Das Verkehrsleben im Mittelalter«. L. 1869 so odprli sueški prekop. Egiptovski kraljev namestnik je povabil Stepha-na na slovesno otvoritev in Stephan se je vabilu odzval. Po končanih slavnostih je prepotoval deželo in plod s tega popotovanja je bilo delo »Das heutige Aegvpten«, ki je bilo tedaj sprejeto z velikim priznanjem. Velik korak naprej, na najvišjo stopnjo svojega resora je napravil Stephan 1. 1870, ko je generalni poštni ravnatelj Philippsborn resigniral na svoje mesto. Na predlog drja Delbriicka je državni kancelar potrdil imenovanje Stephana za generalnega poštarja Severonemške družbe. Prvo dobo svoje uradne delavnosti v tej novi službi je izpolnil s tem, da je skrčil vsak formalizem, tako da je njegov resor služil za šolo vsem ostalim uradom. V poštnem področju je uvedel novino »Postblatt«, iz katere se je razvila današnja dopisnica; njen začetek spada v 25. dan meseca junija 1870. Dne 18. januarja 1871 je bila ustanovljena nemška država in nemška pošta. Ob enem je postal Stephan prvi nemški generalni poštar. Zdaj je prišel čas, ko je mogel uresničiti dolgoletni svoj načrt: ustanovitev Svetovne poštne družbe. A preden je prišlo do krsta te svetovne ustanove, je bilo treba premagati še celo vrsto ovir. ij. septembra 1874 so se sešli v starem stanovskem domu v Bernu zastopniki 22 držav iz vseh delov sveta, da bi ustanovili svetovno poštno unijo. 9. oktobra 1874 je bila podpisana pogodba in 1. januarja 1875 je stopila v praktično življenje »Splošna poštna družba«. Nadaljnje Stephanovo prizadevanje je bilo, da bi iz imenovane družbe postala Svetovna poštna družba (Union postale universelle), ki obsega danes vse države na svetu. Zanimivo je Stephanovo delovanje v elektrotehniki. Brzojav in telefon sta imela v njem velikega pospeševatelja. Poleg nad-zemskih linij je skrbel za to, da so se polagali kabli v morju in na kopnem. V velikih mestih je otvarjal cevne pošte in tudi zračni pošti je posvetil veliko pozornost. Znano je njegovo pomenljivo predavanje »Svetovna pošta in zrakoplovba«, katero je imel leta 1874 in v katerem je naravnost preroško napovedal razvoj zrakoplovnega prometa, ki ga danes v resnici imamo. Njegova zasluga je, da se je v Berlinu ustanovil poštni muzej, ki so se mu v začetku razni učenjaki posmehovali, ki pa je v kratkem času zbudil splošno Dozornost, tako da se je pričelo zidanje poštnih muzejev tudi v drugih državah. Za njegovo vsestransko znanstveno delovanje ga je modroslovna fakulteta univerze v Halli (na Saali) imenovala za doktorja filozofije honoris causa dne 30. oktobra 1873. Za njegove velike zasluge ga je cesar Viljem povzdignil v plemiški stan 1. 188 j. Leta 1895 je bil pl. Stephan imenovan za ministra. L. 1897 je zbolel za sladkorno boleznijo. Amputirali so mu desno golenico, kar pa ni otelo njegovega življenja. Umrl je 9. aprila 1897 v starosti 67 let. Njegov pogreb v Berlinu je bil dogodek, katerega se je udeležil ves svet z neštevilnimi deputaoijami in zastopniki Svetovne poštne zveze. Posljednjo svojo pot je nastopil pl. Stephan iz palače državnega poštnega muzeja, zakaj na ukaz cesarja Viljema II. je moral biti pokopan tako, kakor je ustrezalo pomenu njegovega svetovnega imena. Napad na našo direkcijo v zadnji beograjski „Naši Pošti". Pod naslovom »Statistika i personalna politika« s šifro »C« navaja nekaj podatkov »Statistike pošta, telegrafa i telefona za godinu 1929«, ki jo je izdalo lani ministrstvo za gradbe. Pravi med drugim tudi to-le: »Upravni službenici dele sc ovako: Ministarstvo i8o, Dunavska direkcija 176, Savska direkcija 204, Dravska direkcija 262, Drinska direkcija 174, a Vardarska direkcija 50 službenika. I ako nema podataka za Beogradsku i Primorsku direkciju (Saj 1. 1929 obeh ni bilo! Prip. uredn.), ukupno stanje službenika ni u 1930 nije se mnogo spremenilo. Iz dve zvanične statistike vidi se jasno ćela personalna politika, koju su vodili nadležni faktori. Čime še može opravdati ogroman broj, 25 % svih upravnih službenika, u Dravskoj direkbiji? Ni s obzirom na broj pošta, ni s obzirom na broj osoblja, ni s obzirom na saobraćaj. Min. građevina odredilo- je prošle godine ranije pripremano si-stemizovanje osoblja po poštama, dok Ministarstvo, direkcije i terenske t. t. sekcije još i danas sistemizovanog stanja nemaju. I laiku je jasno, da treba sistemizirati stanje osoblja od glave, a ne od nogu. U svakom slučaju i prve i druge. Sta će se na pir. sada To je torej sedanje stanje, ki se po trditvi »Naše Pošte« same itak ne razlikuje dosti od stanja 1929. Ako izdam pri tej priliki še tajnost, da so v tem številu celokupnega personala tudi snažilke ali »pometačice« in kurjač, nisem sa suvišnim osobljem Ministarstva i direkcija, i da li će Dravska direkcija dalje zadržati svoja 262 upravna službenika, a Vardarska svojih 50?« Zdi se, da bi nekdo rad sedaj kar potom »Nove Pošte« pod pretvezo »svete resnice«, statistike zopet prestavljal, seveda vse v skopljansko direkcijo! Poglejmo še prej, koliko se lahko zanašamo na takole statistiko. Naj navedemo le 1 primer, kako verodostojno je sestavljena! Na str. 31 n. pr. govori o finančnem efektu 1. 1929. Tu navaja, da je imela poštna uprava dohodkov od časopisov v novosadski direkciji, kamor je tedaj pripadal tudi Beograd z vsem svojim časopisjem, le Din 111.893.—> v Sarajevu Din o.—, v Skoplju Din 41.168.—, v Ljubljani Din 852 tisoč 629.—, v zagrebški direkciji pa celih Din 19.—:, piši in beri devetnajst dinarjev! Res je sicer, da so tudi drugje v tej statistiki zamenjani zneski, pa se ne opaža toliko, kakor to, ker je vendar jasno, da mora že en sam zagrebški dnevnik donašati pošti na leto nad 100.000 Din! Taka je statistika! Za pomirjenje g. »C« in »Nove Pošte« pa mi je mogoče postreči tudi še s sledečimi tabelicami: zamolčal ničesar. Sedaj bo i laiku razumljivo, kake vrste je teh »25% svih upravnih službenika u Dravskoj direkciji«! Bi bilo lepše in koristneje, če bi pometal vsak pred svojim pragom! Statističar. P.: Bolniško zavarovanje državn. nameščencev. Prejšnji mesec je bilo uzakonjeno obvezno zavarovanje škode, ki jo povzroča toča. Več kakor toča za kmeta je bolezen za državnega nameščenca! Toča uničuje le nadomestne stvari — del pridelkov, bolezen, ki se ji ni mogoče pravočasno ubraniti ali jo dobro zdraviti, krajša, oziroma uničuje življenje državnega uslužbenca samega, pogosto tudi življenje njegove družine. — Pred škodo, ki jo povzroča toča, hoče torej država z zakonom urediti zavarovanje nesrečnemu kmetu, ki ga zadene ta šiba božja. Kaj pa s svojimi nameščenci? Saj jim ni treba bolniškega zavarovanja, ko imajo vendar v državnih bolnicah (kjer pač so) vsi tisti, ki nimajo poleg plače posebnih dohodkov, brezplačno zdravljenje! Ni vse tako, kakor se čuje. — Najprej državnih bolnic ni povsod, kjer bi jih bilo treba. Potem je pa že tako, da, razen pri nenadnih nesrečah, človek le okleva takoj v bolnico in je tudi navada taki, da se skuša najprej doma zdraviti, Še-le po nasvetu domačega zdravnika se zateka v bolnico. Ker pa pri sedanjih razmerah drž. nameščencev vedno primanjkuje denarja tudi za najpotrebnejše, se z večine odlaša in odlaša z zdravljenjem, ki, kakor znano, ni posebno poceni. Na zadnje je pa prepozno! Vse drugače bi bilo, če bi imel vsakdo brez posebnih večjih izdatkov priliko zase in za svojo družino, da obišče pravočasno zdravnika in si preskrbi potrebna zdravila. Koliko gorja bi bilo S tem odvrnjenega! Saj je dana vsakemu hlapcu in dekli prilika, da še v potrebi na račun zavarovalnice obrne do zdravnika! Stroške krijeta obvezno delodajalec in delojemalec, vsak na pol. Samo za državnega nameščenca država ni dolžna tega storiti, k čemur opravičeno sili vsakega delodajalca! Pa še to je, da država tega ne izvaja enotno. Za prometno železniško osebje je uvedeno osebno zavarovanje, za vse drugo ne. Recimo, da iz kateregakoli vzroka ne bi bilo rpogoče enakega zavarovanja razširiti na vse državne uslužbence, zakaj pa se to ne bi moglb zgoditi s poštnimi nameščenci, ki pripadajo istemu ministrsitvu kakor železničarji? Apeliram na vsa naša društva brez izjeme, da podvzamejo v tej zadevi vse, kar bi bilo potrebno za dosego takega bolniškega zavarovanja, ki ga že uživajo bratje železničarji! Opozarjam na to, da se ne bi bilo treba obrniti le na prometno ministrstvo temveč tudi na upravni odbor, ki bo v kratkem imel zborovanje. Društvena poročila. Članom društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov. Na občnem zboru dne 7. marca t. 1. v gostilni »Mrak« je bilo zastopanih do dve tretjini članov. Po poročilu upravnega odbora o delovanju društva v minulem poslovnem letu je bil po soglasno odobrenem poročilu in po raz-rešnici, izglasovani upravnemu odboru, izvoljen za novo poslovno dobo zopet stari odbor, ki mu je bilo izrečeno popolno zaupanje in pohvala. Občni zbor se je izrekel za združitev v enotno poštno organizacijo in je bil sprejet sledeči sldep: Društvo poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Ljubljani začlani vse svoje člane v Oblastno organizacijo p. t. t. uslužbencev v Ljubljani s 1. aprilom 19,31 in ima OPO od tega časa pravico, da od njih pobira članarino. Do nadaljnega ostane društvo Pa se čudimo, da poštarji še do danes nimamo doklad k plačil Osebje Dravske direkcije pošte in telegrafa: (NB.: Pri tem je seveda ves promet izvzet.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Opomba 13 I 3 čo Direktor 1. kategorij a II. kategorija III. kategor. 1 10 > KI 1 1 Dnevničarji1 - •- • - '| l Rdmin. j uradn. . •§ ^ E OC 3 Tehn. uradn. P. t. uradn. flrhlv. uradn. P. t. manip. 1 14 24 13 2 24 17 4 20 14 2 rtbštavljeni v direkc. dodeljfehl direkciji 107 28 1 14 24 13 2 24 17 4 20 14 2 Celokupen personal torej 135 I. Uprava ali administracija. II. Direkcijska in 4 zunanje garaže. P. t. uradn. 1 ZvaniCniki Služitelji 1 Nadničarji Skupaj os.bja III. Tiskarna in krijigoveznica. fldmin. uradniki P. t. uradniki P. t manip. ZvaniCniki Služitelji 1 Skupaj osebja IV. Delavnice (mizarska, kolarska, kleparska, kovaSka). Tehn.uradn.il.kat. 1 Prakt. tehn lil. kat. 1 ZvaniCniki Služitelji Skupaj osebja V. Radio-oddajna postaja Ljubljana v Domžalah. Rač. uradnik II. kat. Prakt. tehn. III. kat Skupaj osebja 1 VI. Štiri terenske t.-t. sekcije o 05 O "S H, kategorija r; C i« (D Ul H 3 ll 2 2 tC d c (D CL. D lil, kategorija -M C 10 x: a S > c |s n; o 1 I KI I Z V) f 1 I Skupaj osebja t 8 86 Vseh skupaj . 268 samostojno in ne sme likvidirati do sklepa drugega občnega zbora. Zakaj smo pred 9 meseci izstopili iz OPO? Iz protesta, ker ™o ugotovili, da se dota-kratni odbor OPO ni popolnoma nič zavzemal za interese naše kategorije, da je torej bilo delo takega odbora in vodstva organizacije nepravilno. Svojo nezaupnico smo dokazali z ustanovitvijo lastnega društva. Tudi zato smo izstopili, da pričnejo merodajni organizatorji misliti in delati za resnejšo organizacijo in v dobro vsem poštarjem enako. Zakaj sedaj pristopamo? Ker so se razmere v OPO tik po ustanovitvi našega društva spremenile ter se kaže zadnji čas, da se bodo še izboljšale. Posebno pa nam daje nado n* boljšo bodočnost naklonjenje prerojene organizacije in pa dejstvo, da je ravno OPO načela vprašanje za združitev, da je stvar mišljena pošteno in zagotovljena možnost, da se neposredno udejstvujemo in borimo za svojo skupino. Mi smo že od začetka simpatizirali z idejo za skupno organizacijo in hočemo s pristopom v OPO pokazati najdalekosežnejšo voljo do dela, ker preresni se nam zdijo časi za obstruktivno politiko v tem vprašanju. Kakšne predsodke oziroma zadržke imajo dStala društva, ki se še izjavljajo ptdti temu načinu združenja, nam ni znano. Potrebna p'i Bi bila tudi ta društva pri reformi uprave in spopolnitvi še ostale vrzeli k popolnemu zedinjenju vseH poštarjev. S tem, da je sklenil občni zbor začlanje-nje naših članov v OPO, se s 1. aprilom t. 1. članariria zenači z ono, ki jo plačujejo člani OPO. Natančna navodila in pojasnila bodo objavljena v prihodnjem strokbvnem listu. Z občnega zbora Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani. Dne 8. t. m. je imelo svoj XIII. občni zbor Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani, v Glasbeni Matici, Vegova ul. 7. 2e takoj ob prihodu zunanjih delegatov in sicer iz Maribora, Celja, Ptuja in iz vse Slovenije, se je vršila v društvenih prostorih Pred Prulami št. t dopoldne predkonferenca, da po možnosti sestavijo novo kandidatno listo, se skupno razgovore Kraj. skupine o prestopu v OPO, oziroma da se sestavi odgovor za Oblastno organizacijo, ki ga bo treba predložiti Občnemu zboru. Ko je bilo pregledano poslovanje in blagajniška knjiga Osrednjega društva, je zaključil predsednik ob 12.30 dopoldansko zborovanje. Popoldanski Občni zbor. Predsednik, g. Gruden, otvori točno ob napovedani uri občni zbor, imenuje za zapisnikarja tov. Šperneta, za overovatelja zapisnika tov. Sovdata in Tešarja, pozdravi polnoštevilno zbrane delegate kakor tudi ostale člane ter preide na dnevni red. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne ij. februarja 1930. Na vprašanje preds. Grudna, če žele navzoči delegati, da se zapisnik prečita, to odklonijo. Zato ga podpišeta določena overovatelja. 2. Predsednikovo poročilo: V prvi vrsti se spominja umrlih članov in njih soprog ter poziva navzoče tov. člane, da se v znak sožalja dvignejo s sedežev. Na to poda kratko poročilo o delovanju odbora v preteklem letu, o intervencijah in deputacijah, tako pri poštni direkciji kakor v ministrstvu, posebno se pa zahvali staremu odboru, kateri ga je vedno podpiral z dobrimi nasveti. Končno še omenja, da želi novo izvoljenemu predsedniku y njegovem delovanju obilo uspeha, ter podeli besedo tajniku Bizovičarju. 3. Tajnikovo poročilo: On omenja v svojem govoru, da je imel odbor v minulem letu i2 rednih in 2 širši odborovi seji. Došlih in poslanih dopisov pa je bilo 295. Poslane in osebno izročene so bile razne spomenice, katere pa, žal, niso imele nikakih uspehov. Navzočim delegatom priporoča, da bi se tudi tekoče leto upoštevale prošnje kronskih poštnih upokojencev in da bi se jim še nakazovale običajne izvanredne podpore. Dalje omenja, zakaj da je bilo naše društvo primorano izstopiti iz Zveze drž. uslužbencev, kakor tudi, da je pripravljalni odbor že odposlal nova pravila Banski upravi v odobritev- Ta pravila naj bi veljala za vse nižje drž. uslužbence kraljevine Jugoslavije. H koncu svojega poročila še sporoči, kako je bilo dopisovanje z železničarsko organizacijo. 4. Besedo, dobi blagajnik, tov. Engelman, ki omenja, da ima društvo 437 rednih članov, navede stanje blagajne, število odsto-pivših in na novo pristopivših članov, kako in kje je društveno premoženje varno naloženo. Zadovoljno vzamejo navzoči delegati, kakor tudi drugi člihi to na znanje. Preds. nadzorstva, tov. Mervič poroča na to, da je bilo pri navzočnosti vsega nadzorstva natančno pregledano blagajniško poslovanje, kakor tudi knjige in da so našli vse v najlepšem redu. Zato predlaga, da se da blagajniku ka-kbr oštalčmu odboru za njihbvo vestno delovanje priznanje in absolutorij. Pri glasovanju delegati to enoglasno odobte. 5. Volitev novega odbora: Preds. Gruden predlaga za začasnega predsednika tov. Sojerja in obenem določi 3 skrutinatorje. Ker je bila predložena samo ona lista, katerb so sestavili delegati v dopoldanskih urah, je bil soglasno izvoljen tov. Pehkb za predsednika, za tajnika pa dosedanji tajnik tov. Bizovičar. Ker na predlagani listi za blagajnika določeni tov. Roter odkloni to čast, pozovejo delegati prejšnjega blagajnika, g. Engelmana, ki pa tudi odkloni ponudbo. Mesto blagajnika se na željo članstva ponudi navzočemu tov. Smolnikarju, ki je bil soglasno sprejet. Ostali odbor in nadzorstvo so bili izvoljeni en blok. V novi odbor so izvoljeni sledeči tovariši: Penko Joško, predsednik; Tešar Franc, njegov namestnik; Bizovičar Joško, tajnik; Šperne Josip, njegov namestnik; Smolnikar Jakob, blagajnik; Gjuran Ivan, njegov namestnik. Odbor: Sovdat Franc, Šuštar Franc, Hribar Anton, Korošec Josip, Topli k ar Anton, Šerme Martin, Zaman Alojz, Bezjak Martin. Nadzorstvo: Jermol Peter, Meglič Anton, Sirnik Rok, Kastelic Anton, Medic Albert. Ko je bila kandidatna lista prečitana, pozove začasni predsednik novo izvoljeni odbor, da prevzame svoje funkcije. Predsednik, g. Penko, se zahvali tovarišem članom za izkazano zaupanje ter prosi novo izvoljeni odbor, kakor vse tovariše, da ga vsestransko podpirajo v njegovem delu, ker bodo s tem podpirali tudi sami sebe. Ravno tako se zahvalita tajnik in blagajnik. 5. Slučajnosti: Pri slučajnostih se oglasi prvi predsednik Mariborske Kraj. skupine, g. Božičev, ki omenja, da se je v Mariboru ustanovila nova poštna Gospodarska zadruga in prosi Centralno društvo, da bi jo priskočilo z denarno pomočjo vsaj ene tretjine premoženja, za kar bi garantirali varni poroki. Tajnik Bizovičar opozarja, da je društvena imovina skoro vsa naložena v poštni Gospodarski zadrugi v Ljubljani proti 6 me sečni odpovedi. Centralni odbor pa bo skušal z drugimi Kraj. skupinami vred storiti v tem pogledu vse, kar bo le količkaj mogoče, da se podpre mariborska sekcija. Ker je prehitro potekel čas, ki je silil k odhodu zunanje delegate, prečita še tajnik dopis, namenjen OPO. Članstvo ga soglasno vzame na znanje. Na predlog več članov se izvoli še dolgoletni, odstopivši predsednik, g. Gruden, za častnega predsednika. Ko je govorilo še več članov, zaključi predsednik zborovanje ob 6. popoldne. — Za odbor: Bizovičar Joško, t. č. tajnik. Redni občni zbor Krajevne skupine društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se je vršil dne 22. februarja 1931 v dvorani hotela Union. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo zadovoljiva, zlasti so bili v precejšnjem številu zastopani zunanji tovariši. Predsednik Klančar otvori ob napovedani uri občni zbor. Zaradi netočnosti članov objavi, da bo otvoril občni zbor pol ure pozneje. Ob 14.30 ponovno otyori občni zbor, pozdravi vse navzoče, predvsem pa tovariše odbornike centrale in podeželske tovariše, ki so se zavedali svojih dolžnosti ih prišli v polnem številu. Pred pričetkom svojega poročila se je spomnil umrlih tovarišev, katerih spomin so zborovalci počastili s tem, da so vstali s sedežev. Predsednik poroča na to, da je odbor kljub terriu, da so nekateri člani odstopili, deloval naprej, ker se mu ni zdelo potrebno, da bi se zaradi tega sklicaval izredni občni zbor, ker je vendar odbor še kljub temu ostal sklepčen. s Tov. predsednik apelira na člane, da bi se bolj zanimali za društveno delovanje in odboru v gotovih slučajih tudi podajali smer-nite o važnih ukrepih. .! Nato pofoča o intervencijah glede vračanja starih oblek in izjavi, da tudi osebna intervencija tov. predsednika, g. Grudna v Beogradu pri različnih oddelkih ministrstva ni doprinesla ugodne rešitve, o čemer pritrdi tudi osebno predsednik centrale. Pred sklepom svojega poročila še izjavlja, da je pri takih razmerah zelo težavno društveno poslovanje. Besedo dobi tajnik, gosp. Plevel. V svojem poročilu navaja ta med drugim, da se je vršilo 12 odborovih sej in 6 širših članskih sestankov. Došlih in odpravljenih dopisov je bilo 140. Vsi so bili po možnosti čimpreje rešeni. Ta statistika dokazuje, da ni prišlo do pravega napredka v društvenem delovanju vsled nepravega razumevanja med članstvom do društvenega dela. Iz poročila blagajnika je razvidno, da je zadnja javna tombola prinesla uspeh. Večjih izdatkov, razven rednih in nekaj izrednih bolniških podpor, ni bilo. Nadalje je blagajnik poročal, da je bilo po pravilih na zadnji odborovi seji izključenih več članov zaradi prevelikega zaostanka v plačevanju članarine. Naproša člane naj bodo v plačevanju članarine bolj točni, ker se s tem vendar olajša poslovanje. Preglednik, g. Nachtigal javi, da sta pregledala s tovarišem Vukom blagajniške posle in našla vse v najlepšem redu. Zato stavita predlog, da se izreče odboru absolutorij, kar se je tudi soglasno izvršilo. Predsednik centrale, tov. Gruden, poroča o skupnem zborovanju povabljenih predsednikov v Zagrebu glede skupne orgainižacije vseh poštnih društev. Izrazi željb, da se prečita osnutek novih pravil, katera so bila sestavljena na tem sestanku in priporoča za celokupni pristop v novo orgjlhižacijo. Po krajši debati predlaga tov. Penko sledeče: Pripravljeni smo sicer pogajati se za prestop v novo skupno društvo, naše društvo pa naj ostane za enkrat nedotaknjeno. Predlog je bil soglasno sprejet. Predsednik Klančar predlaga petminutni odmor. Po 5 minutah določi za začasnega pred- sednika tov. Zajca, ki je pozval navzoče zborovalce k volitvam novega odbora. Voljeni so bili predsednik, tajnik in blagajnik posamezno, ostali odborniki pa vsi skupno. Predložene so bile tri liste, izmed katerih je z ogromno večino članov bila sprejeta tretja lista, tako, da so tovariši: Sojar Anton predsednik, Alojz Dermaša njegov namestnik, Kobilica Josip tajnik, Mohorčič Franc tajnikov namestnik, Kress Franc blagajnik, Šteblaj Josip blagajnikov namestnik; odborniki pa: Vovk Peter, Mave Ivan, Geršak Franc, Poznič Franc, Dobrin Josip, Arhar Ivan. V nadzorstvu sta tovariša: Nachtigal Lovro in Erkar Janko. Vsi izvoljeni tovariši so z veseljem sprejeli svoja zaupana jim mesta. Po zasedbi funkcij novega odbora se je tov. predsednik Sojar zahvalil v svojem in v imenu celokupnega odbora za podeljeno zaupanje in je izjavil, da bo bodoči odbor skušal po svojih močeh stremeti za čim večji procvit društva, pri čemer je tudi apeliral na člane, da bi se bolj zanimali za delovanje krajevne skupine ter da naj v pravem času sporočajo težnje in event. predloge, kajti s tem se omogoča boljše in uspešnejše odborovo delovanje. Ker je bila dvorana rezervirana le do 6. ure in je bila ura že prekoračena, je predsednik Sojar zaključil občni zbor. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Maribor, priredi dobrodelno tombolo, dne 12. aprila t. 1. ob 15. uri na Trgu Svobode. Dobitki so sledeči: 10 tombol, 15 desetink, 25 petink, 50 četrtink, 100 tern in 200 amb. Odbor se priporoča cenjenim gg. urad- nikom in tovarišem ter prosi, da bi podpirali to humanitarno prireditev, ker gre za podporo bolnih tovarišev, vdov in sirot. Mariborska skupina je izdala v preteklem letu preko 15.000 Din izrednih podpor. Odbor. Tovarišu častnemu predsedniku centrale p. t. nižjih uslužbencev, g. Martinu Grudnu, se krajevna skupina p. t. nižjih uslužbencev skupine Maribor prav iskreno zahvaljuje za njegovo požrtvovalno in truda polno delo, katero je opravljal kot predsednik v tako dolgih letih za dobrobit celokupnega članstva nižjih p. t. uslužbencev. Tovariš Gruden, neštetokrat si potrkal na ministrska vrata na Dunaju v bivši Avstriji, še večkrat pa sedaj v Beogradu in pri Direkciji, večkrat si bil tudi v nevarnosti in to samo za svoje tovariše. Koliko in kolikokrat je čakala Tvoja gospa soproga dolge večerne ure, ko si še deloval samo za svoje tovariše, za njih dobro in njih napredek. Za vse Tvoje težko in odgovorno delo naj Ti bodi Bog plačnik! Sedaj, tovariš, ko si tako-rekoč stopil v pokoj in si razrešen tako težkega in odgovornega dela, prosimo Te, podpiraj nas v delu tudi v bodoče! (Odbor.) Ustanovitev Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Mariboru. V Mariboru se je ustanovila in vpisala v zadružni register »Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Mariboru r. z. z o. z.«, ki je pričela poslovati 1. marca. Ustanovljena je kot posestrima Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani, katere pravila je z malimi spremembami tudi prevzela. Bavila se bo s kreditnimi posli in z dobavo kuriva svojim članom. Novoustanovljena zadruga je našla pri ljubljanski posestrimi polno umevanja in hvalevredne podpore. Prepričani smo, da bosta obe zadrugi delovali v medsebojni vza- jemnosti v dobrobit vsega članstva. Kljub raznim oviram in kritikam bo šla novoustanovljena zadruga po začrtani poti in bo skušala po možnosti pomagati članstvu, živečemu v težkih gmotnih prilikah. Kot člani se sprejemajo tudi pošteni nameščenci vseh okoliških pošt. Zadruga posluje v Stolni ulici štev. 7/I, desno (v poslopju pošte Maribor 1). ZAHVALA. Pevski odsek nižjih p. t. t. uslužbencev v Mariboru sc gospodu upravniku F. Irgoliču Maribor 1 tem potem najprisrčneje zahvaljuje za velikodušni dar o priliki pogreba blagopokojne gospe Kalek-ove. Ob enem pa tudi iskrena hvala neimenovanemu tovarišu iz Maribora za poslanih 100 Din podpore. Odbor. To in ono. Pogumna poštarica. Ni še dolgo tega, ko so ponoči v stanovanje poštne ekspedientke Olge Ordodyjeve v Gornjem Tisovniku vlomili maskirani lopovi in pritiskali z namerjenimi puškami na uradnico, naj jim izroči ključe od blagajne. Ekspedientka se jih ni ustrašila, ampak je planila na cesto ter kričala na pomaganje, čeprav so ji tatovi grozili. Ljudje so bili brž pokonci, na kar so lopovi izginili v noč. Za svoj junaški čin je prejela pohvalno priznanje in nagrado 3000 Kč od poštnega ravnateljstva v Košicah. Humor iz obupa. Kdo živi najceneje? — I, naši poštarji! Pri tem, ko prejemajo drugi drž. nameščenci že od oktobra 1929 doklado, pa še ne morejo shajati, živimo mi, poštarji, le od tega, ker dan na dan preštevamo tuj denar. Laneno olle, firnež, emailne in ostale lake, oljnate barve in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri MED1Ć-Z9NKL, d. z 0. z. tovarne olja, tirneža, laka in barv Ljubi jana-Hedvode, lastnik Franjo Medič. Podružnica Maribor -- Novi Sad. >4-19 HED. ŠARC Ljubljana, Šelenburgova 5, priporoča svojo veliko zalogo vse vrste damskega in moškega perila, zalogo platna, šifona, namiznih prtov, robcev, nogavic itd. » Opreme za neveste. „ Pralnica in likalnica. JOSIP KVEDER Ljubljana, Krekov trg 10 priporoča šivalne «irš .Mir kolesa „RDlIl!! in otroške vozičke od priprostih do najfinejših. Dobavlja tudi potom Gospodar, zadruge poštnih nameščencev. Tvornica dežnikov L. MIKUŠ Ljubljana, Mestni trs 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. 24—19 Modna manufakturna trgovina Fabiani & Jurjevec LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5. se priporoča pii nabavi blaga za obleke. Pro* d