Poštnina plačana v gotovini. Štev. 28. V Ljubljani, dne 14. juliia 1927. Posamezna ftev. Din 1*- Leto X. Upravni š tvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/IL, telefon 72 Ktrotnlna n tnzemstro: četrtletno 7 59 Din, polletno IS Din, celoletno U »In; u Inozemstvo: Četrtletno 12 Dla, polletno 24 Din, celoletno 48 __________ poštne hranilnice, p okrožnice t LJubljani, it 10.711. Delo in načela SLS Klerikalci so končnoveljavno zavrgli avtonomijo ter sklenili prijateljsko pogodbo z radikali, katere so včasih označevali za vir vsega zla — Klerikalci so omogočili, da bodo bogate družbe manj obdavčene, zaradi česar bo moralo ljudstvo plačevati večje občinske doklade — Stranka črnogorskih princev bo doživela pri volitvah hud udarec Ni lepa zgodovina SLS. Pred vojno, med njo in po njej so ostali klerikalci vedno isti, kar se tiče breznačelnosti in varanja ljudstva. Kadar so imeli moč v rokah, je njihova pest udarjala brez usmiljenja, a v opoziciji so se delali mučenike in je včasih na prvi hip izgledalo, kakor da so tudi oni postali naprednejši. Samo klerikalci so zmogli, ako so razmere kazale, preko noči obrniti svoj plašč. Nobena stranka v državi ni bila v načelih tako nedosledna, kakor je SLS. Vsak zadnji pastir v Sloveniji ve, da je SLS do nedavnega neprestano grmela za avtonomijo. Poslanci SLS so svoječasno že izjavljali, da bo Slovenija morala dobiti avtonomijo, četudi črez več sto let. To grmečo avtonomistično lajno so klerikalci v zadnjih letih večkrat začasno zatajili, toda te dni so jo končnoveljavno razbili. Zavrgli so avtonomijo, pozabili so na svojo gonjo proti radikalom, katere so prej stalno obmetavali v prav neizbranih besedah z očitki korupcije in velesrbstva ter so se sedaj javno zvezali baš z istimi radikali, katere so cela leta hrulili na žive in mrtve. Te dni je po izjavah ministrskega predsednika g. Vukičeviča, ki je prispel na Bled, in klerikalnega voditelja g. dr. Korošca prišlo v javnost, da so klerikalci sklenili s tistimi svoječasno tako napadanimi radikali pogodbo prijateljstva. G. Vukicevič je izjavil napram novinarjem med drugim: «Z g. dr. Korošcem sva napravila pogodbo prijateljstva, ki velja za volilno dobo in za pozneje. Kakor vidite, si vlada zagotavlja večino...» Kakor se do-znava, je bila ta pogodba tudi že podpisana. Ministrski predsednik Vukicevič bo kot notranji minister po tej pogodbi na vso moč podpiral klerikalce ob volitvah in bodo v to svrlio izdana političnim oblastvom primerna navodila, kako bi se mogel vršiti tudi v Sloveniji pritisk na volilce. Klerikalci se nasprotno obvežejo, da bodo v novi Narodni skupščini brezpogojno podpirali Vukičevičevo radikalsko skupino. Že tekom volilnega boja bodo klerikalci popolnoma opustili svojo avtonomistično gonjo ter bodo po volitvah podali v Narodni skupščini svečano izjavo, da priznavajo vidovdansko ustavo in na njej osnovano ureditev države. Klerikalci so torej zavrgli vse. za kar so se leta in leta borili in kar so uporabljali kot najučinkovitejša gesla proti samostojnim demokratom. Ali je stranka, ki zavrže gesla, za katera se je tolkla z gromom in bliskom, resna stranka, stranka načel in doslednosti? Naše ljudstvo mora iz tega dejstva spoznati, da mu stranka, ki obrača plašč po vetru, ka- kor pač kažejo strankarske koristi in moč voditeljev, ne more koristiti. Od take stranke, ki samo tuhta, s kakimi gesli bi trenutno naj-izdatnejše prevarila ljudstvo, ne more naše ljudstvo pričakovati nikakih koristi. Še nikdar nismo čuli, da bi se SLS zavzemala za izenačenje in omiljenje davkov z enako vnemo, kakor se je prej za avtonomijo. Že mnogokrat so bili klerikalci v vladi, a nikdar niso v tem položaju skušali izpolniti svojih obljub, katerih večina je bila seveda vedno preračunana na ljudsko nepoučenost in sploh neizpolnjiva. Tako se je danes SLS prelevila zaradi strankarske moči iz avtonomistične v centralistično stranko in se ie prijateljsko zvezala s tisto stranko, ki jo je včasih označevala za vir korupcije, nasilja in krivic. Ali je SLS takrat lagala ali pa je njej sploh vseeno, s komur se zveže, samo da pride do čim večje moči ne glede na svoja načela in koristi naroda. Preveliko je zlo, ki ga povzroča Sloveniji njena najmočnejša stranka, da bi vse to moglo ostati prikrito našemu ljudstvu. Vedno in vedno zopet je prihajalo od SLS samo razočaranje in zato pač smemo upati, da bo enkrat padla mrena z ljudskih oči. Dolžnost vseh naših prijateljev je, da razkrinkujejo to stranko, ki bo spričo pomanjkanja vseh drugih gesel gotovo zopet kričala, da ie vera v nevarnosti, čeprav se je sama vezala in se še veže s framasoni. Pomladno vladovanje je za našo SLS tudi tako žalostno poglavje, da ga bodo Slovenci še dolgo časa čutili na svojih hrbtih. V zadnjem času se zlasti mnogo govori o paragrafu 82. novega finančnega zakona, za katerega so klerikalci glasovali. Po tem paragrafu se smejo delniškim družbam nalagati največ do 200odstotne občinske doklade. za oblastne stroške pa največ 25 odstotkov. Po sokrivdi klerikalcev bodo torej za milijonske zneske oškodovane občine in druga samoupravna telesa. Ves ta denar, ki bi prišel od bogatih družb, bodo morali dati iz svojih žepov kmetje in obrtniki. Zanimivo je, kaj piše o tem klerikalno časopisje. «Slovenec» pravi, da je bil ta paragraf v finančni zakon vtiho-tapljen brez vednosti klerikalnih ministrov in poslancev, a «Domoljub» trdi, da so morali klerikalni ministri na ta paragraf pristati, ker so bili v manjšini, ako niso hoteli razbiti vlade in s tem pokopati vse pridobitve za kmetski narod. No, pridobitev za kmetski narod klerikalci nimajo pokazati, pač pa bremena, kakor jih bo povzročil baš tudi ta paragraf. S tem je «Domoljub« odkritosrčno priznal, da ne gre za nikako vtihotapljenje omenjenega paragrafa, nego za kravjo kupčijo. Dočim «Slovenec» zavedno krivdo mrko taji. se va ne sme stradati in trpeti pomanjkanja. Po takih krajih je treba — če je sploh mogoče —> šele tla pripraviti za boljšo rejo krav, kar bi se dalo doseči s pridelovanjem obilnejše in tečnejše krme. Temu bi se dalo pomagati tudi z boljšim gnojenjem, saj je dobro gno-* jenje v najtesnejši zvezi s pomnoženim pridelkom krme. Napredni kraji si pomagajo danes tudi z močnimi krmili, ki jih kupujejo, da je ves uspeh ugodnejši. V drugo je pa treba molznicam tudi redno zadosti zdrave pijače. Po krajih, kjer zmanjkuje vode in se moramo vsako leto boriti s takim pomanjkanjem, tam tudi ni mesta za uspešno mlekarstvo in rejo krav. Dobra in zadostna voda ni le potrebna za napajanje, mlekarskih ampak tudi za snaženje krav, ogromna množica prebivalstva je pa pričala, da i prostorov in posode. «Z Mejačevo?« se zdrzne Krasinov. Hitro se vrste njegove misli. «Da bi ona hotela? Ali je mogoče? Ali kdo naj bi sicer? ...» Še parkrat skuša Lizo, ko pa spozna, da ženska govori resnico in da mu ne more raz-odeti nič več, nego to, kar mu je povedala, se poslovi in odide. Doma naroči materi, naj nikomur ne pove o njegovem sklepu, da hoče prenočevati v Repinkini bajti. Agato izroči materinemu varstvu, sam pa odide na svisli in se zarije v seno... Ko je bil Jošt odšel, se je Liza takoj odpravila za njim v vas. Kogar je srečala, mu je povedala, kaj se godi pri Repinovih in česa jo je obdolžil Jošt. Ljudje so strmeli in zmajevali z glavami. «Le meni verjemite,« je prepričevala Liza, «pokojna Reza je imela toliko zaupanja v sveto Barbaro, da se mi ne zdi prav nič čudnega vse to!» Vsa vas je bila naenkrat polna govoric o «skrivnosti svete Barbare«. Od ust do ust je šlo. Vsakdo je še kaj pridejal, malo razširil in predrugačil, kar je slišal, tako da so bile bliskoma razširjene po vsem Vrhpolju in bližnji okolici najbolj, grozotne govorice. Liza pa je krenila tudi k Mejačevlm in povedala Neži. «Ne veš, kako me je nahrulil«, je tožila in na dolgo in široko razlagala, kaj vse je trdil Jošt pri njej. V svoji navdušenosti niti ni opazila, kako je Neža prebledela ob tej novici. «Glej ga no,» je menil stari Mejač. «se menda tudi že njemu vrti malo narobe v glavi.« Med tem si je hči opomogla. «Oh, to je dobro, da se nisem nič menila z njim,» je hinavsko zavila oči, «ko je tako tiščal za menoj! Norca imeti za moža, še tega mi manjka!« «No, takih zetov me Bog varuj!« je dejal tudi Mejač. Ko pa je Liza odhajala, je stopila Neža za njo in ji v veži naročila, naj malo počaka. Potem ji je prinesla zaseke, jajc in precejšnjo kračo ter jo prosila, naj gre mimo Kvedrove baje in naroči Kozmu, naj pride v gmajno pod Bregom, ker bodo tam blizu Mejačevi orali. «Siromak se mi smili, ko je tako zapuščen!« je dodala na koncu. Liza jo je nekam začudeno pogledala, a rekla ni nič. Tudi je naročila pokveki, kakor je obljubila. «Aii Neža ni sama ali kaj, da želi tvoje bližine«, je skušala poizvedeti, toda Kozma je poskočil in zacvilil: «Jaz sem Kozma, coperniški sin. Beži, baba, da te hudič ne dobi v oblast!« «Budalo», je zagodrnjala Liza, vendar se je prekrižala in naglo odšla domov, Kozma pa je odnihal, kamor je naročila Neža. Ko ga je Mejačeva z njive opazila med grmičjem, je takoj popustila delo in odšla k njemu. Ko sta bila že dokaj globoko v gošči in se je Neži zdelo, da sta že na varnem, je zatrepetala: «Kozma, kaj bo? Jošt že vse ve!« Pohabljenec je izbuljil desno oko, Neža pa mu je v hlastnih, razsekanih stavkih pove dala, kar je bila izvedela od Lize. «Pustiti zdaj ni mogoče«, je hlipel Kozma. «Kar si skuhala, to snej!». «Ah sem jaz?« «Kdo pa?« «Ti, grdoba spačena!« je planila Neža proti njemu. Kozma se je previdno umaknil in se za-režal: «Kdo pa si je zaželel Jošta, ti ali jaz, ha, Nežica, devica?« Neža je obstala kakor od strele zadeta. Po vsem životu se je tresla od sramu, jeze in bojazni. Čutila je, da se pogreza vse pod njo, toda kakor je njena splašena misel iskala, ni mogla nikjer najti opore. Nazadnje, po dolgem hlastanju, se je blazno zasvetilo v njenih očeh: «Kozma, veš kaj, za moža te vzamem! Tako odvrneva vsak sum!« Pohabljenec se je ostudno zarežal. Ko je videl to klaverno žensko bitje tako ponižano pred seboj in v mislih primerjal njo z Agato, svojega življenja lučko, je prirojena zlobnost s postoterjeno silo zabesnela v njem. «Zdaj se lahko maščujem kakor še nikoli!« In s peklenskim mirom je ledeno odvrnil: «Ti — mene za moža! Kam pa misliš, revše ubogo? ... Se ve, zastrupljati, pokon-čavati...» . «Ne zijaj», se je vnovič zakadila Neza proti njemu, toda Kozma je bežal in se še spotoma rogal: «Le sama se rešuj, morilka! Kozma te ne bo! Kozma ima v oblastvu skrivnost svete Barbare!* * ... , (Konec pr:h.J Samo po sebi se razume, da je treba za uspešno mlekarstvo snage in čistoče-pri živini, pri molži, pri mleku in sploh pri vseh opravilih, ki so v zvezi z mlekarstvom. Po drugi strani je treba za uspešno mlekarstvo tudi ugodne prilike za oddajo, oziroma za vnovčevanje mleka. Kjer ni ugodnih pogojev za vnovčevanje mleka, tam tudi ni mesta za uspešno mlekarstvo. Važno je pa tudi, da so prizadeti živinorejci zavzeti za skupno samopomoč in za mlekarstvo na zadružni podlagi. Ce manjka zadružnega dela in zintsla za skupno samopomoč in če manjka tudi potrebnih voditeljev za vodstvo takih zadrug, potem je vsak napredek na polju mlekarstva vnaprej onemogočen. PLETEV NA TRAVNIKU. Na pletev na travniku pri nas nikdo ne misli. Vajeni smo pleti različne sadeže po njivah in drugih prostorih (vrtovih itd.), toda po travnikih nam je to delo čisto neznano. Tam raste po mili volji vse, kar hoče. Vseeno nam je, ali raste sama trava in razna detelja ali pa razni pleveli, in naj so še tako škodljivi in malovredni. O raznih travniških plevelih smo sploh premalo poučeni, jih ne poznamo in ne vemo, ali so nam v škodo ali ne. Marsikateri plevel nam je pa dobro znan in se ga vzlic temu ne dotaknemo, ker smo najbrž mnenja, da je sploh vse dobro, kar raste na travniku. In vendar, koliko škode nam dela različen plevel in koliko trpimo zaradi naše malobrižnosti! Travniški plevel je prav tako škodljiv kakor njivski ali vrtni, prav za prav pa še bolj, ker nam ta plevel ne zatira samo drugih dobrih trav in zelišč, ampak nam kvari tudi krmo. Plevelna krma je manj vredna, je manj tečna, lahko pa tudi naravnost škodljiva, ker vsebuje nezdrave ali strupene rastline in ker z njo razmnožujemo potom gnoja tudi plevel. S skrbnim obdelovanjem in gnojenjem se da sčasoma marsikateri plevel zatreti ali mi imamo tudi take vrste plevela, ki se dado le s pletvijo zatreti. Tu sem spadajo veliko-iistnati pleveli, ki se vzdržujejo s svojo močno koreniko ali čebulo in ki trajajo leta in leta, kakor n. pr. razne vrste velikolistnega ščavja, gabez, volovnik, ušivec Gesenski pod-lesek), širokolistni trpotec, travniška kadulja, dvoletni dimak ali zajka, gladež. Take rastline je treba s pripravnim orodjem izdreti ali izkopati. Pripravno orodje za to je tudi kopalnica, ki jo potrebujemo za izruvanje korenja. Prav pripravno orodje sem videl zadnjič pri g. Goričanu v Višnji vasi pri Vojniku, ki dela to častno izjemo, da čisti svoj travnik od plevela. On uporablja za to delo ostasto kopuljo in ozko, dletu podobno lopatico, ki jo zabada v zemljo, da izdira korenine. Prav toplo bi bilo želeti, da se tudi drugod popri-memo takega dela in da spravimo z naših travnikov vsaj tisti plevel, ki je najbolj škodljiv. To nas stane malo truda, nudi pa mnogo uspeha. Francosko kmetijstvo Francija je dežela, ki jo je narava zelo bogato obdarila. Le majhen del njene površine pokriva visoko pogorje, ki je povsod le prav malo rodovitno. Na južni strani tvorijo 3000 m visoki Pireneji, na jugovzhodu Alpe z najvišjo goro, po imenu Montblanc (po naše bela gora, ker jo pokriva večen sneg), del državne meje. Sicer pa kaže vsa prostrana država le valovito dričevje in nižje gore, ki padajo proti zapadu stopnjema v široke ravnine. Tla so skoro po vsej državi rodovitna in bogata; celo alpske doline so v Franciji precej rodovitne; po njih uspeva sadje, vino in južni sadeži. Le šest odstotkov države je nerodovitnih. Nad 150 plovnih rek in mnogo prekopov je na razpolago kmetijstvu. Najbolj pa ugaja kmetijstvu podnebje, ki je v Franciji zelo ugodno. Le v visokogorskih krajih je podnebje ostro, sicer pa ima pod vplivom bližnjega morja celo severni del mile zime in južni ne prevročih poletij, tako da rasejo v Franciji palme na prostem. Prebivalstvo malokatere države na svetu pa zna ugodnosti, ki jih nudi narava, tako dobro izkoriščati kakor Francozi. 45 odstotkov francoskega naroda, torej kakih 20 milijonov Francozov, živi od kmetijstva. Zemlja, ki je razdeljena v same majhne parcele, se čimbolj izkorišča. Ugodne podnebne razmere omogočajo, da lahko goje sadeže severnih in južnih dežel in francoski kmetje obdelujejo zemljo tako umno in so prišli v popolnosti tako visoko, da so postali v marsičem učitelji vsem drugim narodom. Francosko kmetijstvo donaša vsako leto lepe dobičke in francoski kmet je povprečno zelo imovit mož, ki nima le udobno urejenega doma, temveč po večini tudi nekaj imovine. Ta ugodni družabni položaj si je priboril francoski kmet s pridnostjo, varčnostjo, umnim kmetijstvom, posebno pa s tem, da zna vsak košček zemlje in vsako delovno moč čimbolje uporabiti; kajti davek je bil na Francoskem vedno precej visok. Težišče francoskega kmetijstva ni v pridelovanju žita, temveč v vinu, sadju in južnih sadežih. Žito, krompir, repa, hmelj in tobak zadostujejo komaj za številna francoska mesta; vino, sadje in južni sadeži pa se v velikih množinah izvažajo. Francija pridela med vsemi deželami na svetu največ vina. Nad dva milijona hektarjev zemlje je obdelanih z vinsko trto. Nad dva milijona ljudi se bavi z vinorejo, ki uspeva z majhnimi izjemami skoro po vsej deželi. S skrbnim obdelovanjem vinogradov in prav tako umnim kletarstvom daje Francija ne le vina, ki spadajo med najboljša na svetu, temveč je tudi gospodarica na svetovnem vinskem trgu. Najizvrstnejše in najpriljublje-nejše vrste uspevajo v pokrajinah Cham-pagne (izgovori: Šampanj), Gascogne (Gas-konj), Gironde (Zirond) in Burgundiji. Letni pridelek znaša, odkar so zatrli trtno uš, 40 do 50 milijonov hektolitrov. Sadjereja pač ni v nobeni drugi državi na svetu na tako visoki stopnji kakor na Francoskem, kjer prodajo vsako leto za stotine in stotine milijonov svežega in suhega sadja. Severna Francija naredi tudi mnogo izvrstnega sadjevca. Med južnimi sadeži omenimo le limone, pomaranče, fige, kostanj, kapre, zlasti pa olive, ki dajejo dobro francosko namizno olje. Vrtnarstvo se goji po vsej državi zelo umno in z veliko ljubeznijo. To donaša malim posestnikom, posebno na jugu, vsako leto mnogo milijonov frankov; tako na primer se Soteščan: Graščakov morilec (Povest iz starih časov.) (Daijc.) «Gibčnosti nimate in spretnosti ne poznate,* si je pulil lase in brado. «Nekdaj ste kopičili zmago na zmago, v največjem trenutku pa, ko gre za čast, odliko in plačilo, postanete zajci ter se zbojite lastne sence.* Roparji pa so se opravičevali: «Ušli smo ječi in vislicam, poglavar. Vitez s Pečevja je naš nevaren sovražnik. Z mukami bi prisilil vsakega ujetnika k izdajstvu posadke in trdnjave. Tako pa nima nikogar, ki bi mu dal pojasnilo.* «Junak je zvest prisegi tudi v skrajnem položaju. Dovoljena mu je samo ena izbira — smrt. kadar ni drugega izhoda.® «Ne bojimo se smrti, marveč trpinčenja in jetništva.* «Plašljivci! Kako naj opravičim Valeriju vašo nesposobnost? Pripravite glave in prsi nastavite njegovi pištoli!* «Jaz prevzamem odgovornost,* se je predstavil poglavarju širokoplečasti tolovaj. »Nesel mu bom poročilo in obrazložil položaj. Se hvaležen nam bo, da nas niso zajeli.* «Ali ni nihče zaostal?* se je spomnil poglavar. «Tiger je bil ranjen ter se do zdaj še ni povrnil,* se je glasil iz kota odgovor. »Kam je bil ranjen? Nihče mi ni javil!* Šepal je, noga mu je krvavela.* «Zakaj ga niste vzeli s seboj? Bojim se, da bo kaj izbleknil, ako so ga zalotili.* «Precej dobro je še hodil. Šele v Grapi smo opazili, da ga ni bilo za nami.* «Tako se brigate za svoje koristi!* Poveljnik je planil pred ležečega razbojnika z nabito pištolo. »Zapovem ti, da se takoj napotiš v sotesko in poiščeš Tigra, sicer te za-koljem kot divjega merjasca. Brez njega se nikar ne povrni pred moje obličje!* Ropar Volk se je mahoma preoblekel v zalega potnika in odpravil v sotesko. Z njim je odšel tudi razbojnik Ris s poročilom na Žrebinje. Klicali so se z imeni divjih zverin, katera so prejeli ob vstopu v tolovajsko družbo. Doigo je stikal preoblečeni Volk za Tigrom, ranjenim tovarišem. Pretaknil je domala vsak grmiček, obenem pa se je izogibal lovcem, ki so lovili po gorovju. Semintja je zapiskal na piščalko dogovorjeno znamenje, toda. odziva ni bilo od nikoder. Končno je našel grmovje s krvavimi sledovi, s stopinjami v mehki gozdni zemlji in odkrito ležišče, čigar vznožje je rdečila strjena kri. Tukaj je ležal ranjenec, katerega so najbrž zalotili in spravili na varno. «Kam?» se je vprašal, zakaj najti ga mora in privesti poglavarju. Stopinje so ga vodile od grma po gozdu do lesene lovske koče. Presenetilo ga je močno trkanje na šipo. za katero je zapazil znan obraz. «Tiger!» ga je potihoma poklical. «Volk!» se mu je tovariš odzval iz koče. «Hitro me reši, drugače bo prepozno.* Naglo sta razbila okno in izrvala omrežje — ropar se je pognal na prosto. »Beživa!* se je podvizal. «Sicer sva izgubljena.* Volk in Tiger sta se prijela za podpaz-duho in krenila v goščavo. Do prelaza na gorovju nista ničesar govorila. Šele ko sta se spustila navzdol v Grapo, sta se pričela potihoma meniti. «Pa nisi kaj izbleknil?* to je bilo glavno, kar je skrbelo prekanjenega Volka zavoljo lastne kože. »Nobene besedice*, je lagal razbojnik. «Potuhnil sem se in skril pod izmišljene bolečine, da me niso na<" ovali. He, to je bilo dobrikanja in grožen niso me omečili; kakor nevihta ob skali, tako so se razbijali njih poizkusi ob mojem sklepu: raje umreti kakor živeti izdajalec!* »Predlagal te bom v odlikovanje za hrab-rostno svetinjo prvega reda*, mu je obljubil nalaganec. Tudi sam je pričakoval odlike tako v naslovu kakor v gotovini. Do nadrazboj-nika se je hotel povzpeti in dobiti prvo darilo. Zavest, da je rešil roparja, slovečega po krvolitju, ga je kovala v zvezde ter mu obetala pohvalno priznanje. Ko so se lovci vrnili proti večeru z obilnim plenom, so našli razbito okno in prazno kočo. Ris je na Žrebinjah slabo naletel. Graščak je bil vznemirjen zaradi upornosti tlačanov: že dva dni iih ni bilo na delo, čeprav jim je obljubil jeC in verige. Tudi desetine niso plačali; njegove beriče in pisarje pa obkladajo z najgršimi psovkami, celo dejansko so jih že i napadli. Najprej so se izneverile vasi ob za- v Grasseu (izgovori: Gras) predela v tamkajšnjih tvornicah za parfeme milijon kilogramov rož in dva milijona kilogramov pomarančnega cvetja. Cvetlic se tudi mnogo izvaža. Pred vojno so šli od 1. oktobra do 1. junija vsak dan trije vlaki proti severu in cvetlice so prišle sveže v London. Petro-grad, Moskvo, Odeso itd. Gozdov Francija nima mnogo; le kakih 20 odstotkov površine pokrivajo gozdovi. Kako umno pa se bavijo Francozi tudi z gozdarstvom, nam kaže pogozdovanje Alp in primer, da dobivajo iz borovih gozdov, ki so jih nasadili med izlivoma rek Adour (izgovori: Adur) in Gironde (Žirond), vsako leto za več kakor sto milijonov frankov terpen-tina in kolofonije. Živinoreja je na Francoskem gojenje plemenske živine v hlevih. Za živinorejo, kakor jo goje v Alpah ali pri nas, manjka Franciji pašnikov. Značilno za Francijo je gojenje perutnine; ne glede na velikanski domači konzum se izvažajo vsako leto milijoni in milijoni jajc, dalje mnogo perja in mesa. Omeniti moramo gojenje oslov in mul, dalje ovac in koz, gojenje sviloprejke, umetno gojenje rib po vseh rekah in potokih. Pozabiti pa tudi ne smemo mlekarskih izdelkov, zlasti izdelovanje sira, ki ga kot delikateso povsod cenijo in kupujejo. Iz povedanega se jasno vidi, da so Francozi izvrstni kmetovalci; njihovo kmetijstvo je neizčrpen vir velikega francoskega narodnega bogastva, nič manjši kakor francoska industrija. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene na svetovnih tržiščih valujejo. Na novosadski borzi, kjer je razpoloženje čvrsto, so bile zadnje dni naslednje cene za 100 kg na debelo: pšenica, nova 270 do 275 Din, ječmen, novi 175 do 200 Din, t u r š č i c a 170 do 173 Din, moka «0» 415 do 425 Din, otrobi 140 Din. ŽIVINA. Stanje cen v glavnem nespremenjeno. Živina se zopet v manjši meri izvaža v inozemstvo. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8-50 do 9 Din, poldebeli 7 do 7 50 Din, ple- menski 550 do 7 Din, biki za klanje 675 do 7-50 Din, krave, debele 6-25 do 7 Din, plemenske in breje 550 do 6 Din, za klobasarje 3'75 do 4 Din, molzne 550 do 650 Din, mlada živina 6-50 do 8 25 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 12. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799 75 do 80275 Din. 100 nemških mark za 1349 do 1352 Din; 100 italijanskih lir za 307 59 do 309 59 Din; 1 dolar za 56*70 do 56 90 Din; 100 francoskih frankov za 22212 do 22412 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 20 do 169 Din. Sejmi 15. julija: Zdole, Škocijan, Beltinci. 16. julija: Dob je pri Šmarju. 18. julija: Sv. Lenart pri Brežicah, Pri sv. Antonu, Ščavnica-Sv. Ana, Muta, Velenje, Verače-Sv. Filip. 20. julija: Koprivnik, Loka pri Žusmu. 21. julija: Kandija (za živino in stavbni les), Šmarje pri Jelšah. 22. julija: Sodražica. Kratke vesti = Prijava točilcev alkoholnih pijač na drobno in debelo. Prijave zaradi nove odmere točilne takse po tarifni postavki 62. taksnega zakona za triletje 1928. do 1930. (člen 18., točka 6. točarin-skega pravilnika, «Uradni list> od 3. septembra 1925.) je opraviti v območju finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani v času od 1. do 20. septembra t. 1. pri pristojnem oddelku finančne kontrole. = Lep uspeh Ljubljanskega velesejma. V ponedeljek se je zaključil VIL ljubljanski vzorčni velesejem, katerega je za ves čas trajanja obiskalo okrog 70.000 ljudi. Ogledovalcev je bilo letos manj kakor lani, toda resnih kupcev je bilo izredno veliko. Zato je tudi pretežna večina raz-stavljalcev delala dobre kupčije. Okrog dve tretjini razstavljalcev sta se izjavili kot zelo zado- voljni s kupčijskim uspehom. Meseca septembra bo na razstavnem prostoru prirejena pokrajinska razstava s kmetijskim oddelkom, razstavo slovenske knjige, trgovskim oddelkom itd. Pokrajinska razstava bo izredno zanimiva in bo na njej v veliki meri poskrbljeno tudi za zabavo. Dr. Pivko nosilec naše liste na Štajerskem V nedeljo se je vršil v Narodnem domu v Mariboru oblastni zbor zaupnikov SDS za mariborsko oblast in se je pri tej priliki konstituiral tudi oblastni odbor za prihodnje leto. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. Fran Lipold, za podpredsednike gg. dr. Milan Gorišek iz Sv. Lenarta, dr. Ernest Kalan iz Celja, Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, za oblastnega tajnika pa g. Veko-slav Spindler. Zborovanja so se udeležili poleg zaupnikov vseh okrajev mariborske oblasti tudi narodni poslanec g. dr. Pivko, nadalje oblastni poslanci gg. Petovar, Godina, Finžgar in Perkovič. Predsednik g. dr. Lipold je obširno poročal o pogajanjih, ki jih je vodila SDS glede osnovanja naprednega bloka. Zaupniki so nastop vodstva stranke za ljubljansko in mariborsko oblast soglasno odobrili. O delovanju stranke v mariborski oblasti je poročal oblastni tajnik g. Spindler, ki je ugotovil v svojem poročilu velik napredek stranke v preteklem letu. Število strankinih krajevnih organizacij je poskočilo oa 99 na 145. Od teh jih je 35 v mestih in trgih, 110 pa v čisto kmečkih in delavskih občinah. Razen tega ima stranka v mariborski oblasti 121 poverjeništev po krajih, kjer še ni organizacij. Ob burnem odobravanju je bil določen za nosilca liste SDS v mariborski oblasti zopet narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko. 40LETNICA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V NOVEM MESTU. Novo mesto, julija. Zletni odbor se je z izredno vnemo in vso požrtvovalnostjo lotil priprav za pomembno le- tiški meji, odkoder se širi upor v sredino njegove pokrajine. Več kakor polovica podlož-nikov je stopila v vrsto upornikov. Kakor ogenj v kupu slame je vzplamtel Valerij ob usodnem poročilu. «£>koda vam je imena tolovaji!« je pihal od jeze. «Pred mano niste več razbojniki, ampak bebci, ki se bojijo lastne sence.» Razpaljen je izdrl meč ter ga je zasadil v mizo zraven sebe. «Lovci s Pečevja so nas pregnali«, se je ropar zagovarjal. «Zakaj niste ponovili napada na drugem kraju?« «Pečevci so jih spremljali na konjih do prve vasi, kamor so dospeli ob svitanju jutranje* zarje. Vitez se je vozil pri Viktoriji v zaprtem vozu.« «Milan?« Graščak se je ugriznil v ustnico in je vidno pobledel. Slutil je, da mu je mladi plemič nevaren tekmec s svojim deviškim obrazom. Vročina njegovega srda pa je mahoma padla za nekaj stopinj; takoj je potolažil užaljenega Risa, katerega bo še nujno potreboval. Viteza mora napraviti neškodljivega s pomočjo razbojniške tolpe v Divji grapi. «Vem, da ste storili več kakor je bilo mogoče«, je popravljal. «Poglavitno je, da niso nikogar prijeli in da vam niso sledili.« Ris mu je zamolčal, da je zaostal razbojnik Tiger, ki pred njegovim odhodom še ni dospel v brlog. Nasprotno je slavil junaštvo svojih tovarišev in pretiraval odpor branilcev. Lagal mu je o srditem spopadu, ki je spremenil goščavo v ognjeno bojišče. Hvalil se je, s kako spretnostjo so naskočili kočijo in ugrabili graščakinjo, a so jo morali pustiti radi silnega navala. «Oglasil se bom pri poglavarju«, je Valerij preslišal prazno hvalisanje. «Izročite mu pozdrave!« Odprl je predal, napolnjen z zlatniki in cekini ter mu je odštel bogato darilo. Ropar je odšel s hvaležnim poklonom in vdanim priporočilom. Isker vranec ga je v divjem diru odnesel čez polje in gozde v samotno skrivališče. «Strl bi ga kakor črva!« je vzplamtel graščak po tolovajevem odhodu. «A premagati se je treba, drhal mi bo še koristila s svojim pogumom in orožjem. Zalezovati bom moral Milana in strahovati upornike — povsod bodo pomagali tolovaji.« Vroče mu je postalo v zaprti sobi, da je komaj dihal. Odprl je okno zavoljo spremembe ozračja, zakaj tesno mu je bilo pri srcu, skrb in nemir sta tiščala kakor kamen na njegove prsi. Zunaj je bilo soparno, nebo so omrežile sive megle, zgoščajoče se na zahodu v temne oblake. Votel grom se je oglašal iz daljave. Grad Žrebinje je stal na prijaznem holmcu sredi valovite ravnine. Njene najlepše prostore je zavzemalo rodovitno polje in travniki, dočim so bile skromne vasice zgrajene tam, kjer je bila zemlja kamenita. Prebivalci so bili siromašni tlačani, od pamtiveka podložni žrebinjski gospodi, kruto zatirani in teptani. Do krvi jih je žulil graščinski jarem, njihovi vzdihi pa niso izzvali pravice, marveč preganjanje in kazen. Žrebinjci so vedeli, da pri ljudstvu nimajo zaslombe in da vzdržujejo oblastvo le z be-riči in s strahovanjem. Posamezne upore ni bilo težko zadušiti, toda če bi se uprla vsa okolica, bi jo bili težko ukrotili. Splošnega nemira se je Valerij že dalje časa nadejal, saj jih je mnogo, ki hujskajo in delajo zgago. Tako zalego mora korenito iztrebiti, tako se je zaklel v svojem srcu. Vedno nemirnejši je postajal ob pogledu na ravnino, orošeno z znojem in s solzami nezadovoljnih tlačanov. Daleč tam na vzhodu se je senčilo hribovje — meja med njegovo in zatiško oblastjo. Poklical je oskrbnika, ki je prisopihal po stopnicah. «Kaj je z uporniki? Ali so prišli na delo? Ali so plačali desetino?« je izpraševal v eni sapi. «Poslali so odposlanca s popolno odpovedjo tlake in desetine. Stavil je nekaj drznili pogojev, katere nisem hotel sprejeti. Poniževalno bi bilo za nas, ako bi se pogajali s tlačani.« «Odgovorili jim bomo s kaznijo in z orožjem. Hujskače bom dal poloviti in pomoriti. Vohuni morajo izvohati, kje naj zagrabimo.* «Žugelj čaka na dvorišču. Pravi, da je nekaj izsledil ter želi z vami osebno govoritb «Takoj mi ga privedi!« Pred graščaka je stopU potuhnjen možak, njegov dolgoletni vohun. «Žugelj»so mu rekli, ker je s kazalcem žugal med govorjenjem. Bil je podkupljen ter je za Judeževe groše izdajal svoje sotrpine. Po vaseh se je predstavljal za upornika in zabavljal proti gra-ščaku; tako mu je bilo lahko priti do tajnosti, ker ga nihče ni smatral za graščakovega zaupnika. Polovico zatiranja in krivic, ki so se godile tlačanom, je nosil na svoji kosmati veoH ' ->1 je prihodnjič.) tošnjo prireditev našega sokolskega društva, za katero vlada povsod veliko zanimanje. V četrtek 7. t. m. je bil na zletišču sestavljen podroben načrt za postavo dveh velikih tribun z balkonom za godbo ter mostičkom za načelnika na sredi. Določili so se tudi vsi ostali prostori, paviljoni za vino, pivo, jestvine, slaščice, kavarno, plesišče, oder za godbo, telovadišče, veselični prostor ter poseben prostor za naraščaj in deco. Vsi prostori bodo lepo okrašeni. Društvo bo nakupilo večjo množino steklenine ter si priskrbelo izbor-no pijačo, tako da bodo tudi ljubitelji dolenjskih vin prišli na svoj račun. Prepričani smo, da bodo narodne dame svojo nalogo rešile v splošno za-dovoljnost. Spored obeta biti zelo zanimiv. Zleta se bodo udeležili tudi Sokoli vojaki 36. p. p. iz Karlovca. Sodelovale bodo tri godbe: naše Mestno godbeno društvo, jubljansko Zelezničarsko društvo Sloga kakor tudi sokolska fanfara iz Karlovca. Došlo je dovoljenje za posebne vlake, tako da bodo zveze na vse strani tudi za povratek nad vse ugodne. Železniške legitimacije bodo v kratkem natisnjene. Nočno razsvetljavo na Krki bo prevzel profesor Krajec, pevske zbore pa bo organiziral g. Strajnar. V kratkem bodo gotovi veliki plakati našega umetnika B. Jakaca, ki jih bo zletni odbor hkrati z drugimi letaki in posebnimi navodili odposlal na vsa sokolska društva. Novomeškemu občinstvu bo razposlana okrožnica s prijaznim vabilom na sodelovanje pri proslavi. Zletni odbor upa, da bo našo prireditev po-setilo kar največ narodnega občinstva iz vseh krajev, da bo letošnje sokolsko slavje najveličastnejše od vseh, kar jih je doslej doživelo naše mesto. * Kralj in kraljica v Ljubljani. Z dvornim vlakom je te dni prispela z Bleda v Ljubljano kraljica Marija s svojim spremstvom. Ob istem času je prispel na glavni kolodvor z dvornim avtomobilom kralj Aleksander. Kraljica Marija se je odpeljala dalje proti Zagrebu, nato je po kratkem odmoru nadaljevala vožnjo proti Splitu, od koder se je z ladjo prepeljala v Dubrovnik, kjer se nahaja v vili in «Flor de Havana», obe iz kubanskega tobaka z ovojem iz pravega sumatranskega tobaka. Te cigare bodo velike, I moderne oblike in z okusnim obročkom. Izdelujejo se v zagrebški tobačni tovarni. Cena še ni 1 določena; znašala bo pet do sedem dinarjev. Pripravlja se tudi nova vrsta cigaret pod imenom «Drina», ki bo vsebovala do 70 odstotkov herce-govinskega tobaka. * Razširjena tvornica pletenin v Litiji. Litijska tvornica pletenin, last g. Franca Lajovica ml., je razširila svoje prostore. Strojnico so na novo preuredili. Skladišča, ki so v dosedanjem obsegu premajhna, so tudi dozidali. * Zaradi sine vročine v Dalmaciji grozdje že zori. Strašna vročina v Dalmaciji povzro* , da tam grozdje že zori in se že pojavlja na tržiščih. Cena mu je 40 Din za kilogram. * Kralj boter 17. otroku nekega hrvatskega kmeta. V nedeljo je bila v Ivanič gradu pri Zagrebu zanimiva proslava. Kmet Dorišič je prosil kralja za botra svojemu 17. otroku. Kralj je prošnji ugodil in pri krstu je kralja zastopal polkovnik armijske komande v Zagrebu Vojislav Todo-rovič. * Brezposelne podpore za privatne in trgovske nameščence. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani opozarja vse svoje brezposelne člane, da se ob času uadnih ur (od 9. do 2. in od 6. do 8. zvečer) prijavijo v uradnih prostorih Poljanska cesta 12 (pritličje, desno) zaradi brezposelnih podpor. Brezposelne podpore se razdeljujejo članom v zmislu pravilnika za podpiranje brezposelnih. Onim članom, ki potujejo ,v svrho povpraševanja po delu in nameščenju, se izdaja poleg brezposelnih podpor tudi brezplačna železniška in parobrodna karta ter eventualno hranarina v gotovini. Za izplačilo podpor in za železniško ugodnost je potrebna legitimacija organizacije. Potrebne podrobne informacije se dobivajo in novi člani se sprejemajo ob uradnih urah. * Novi sejmi v Litiji. Veliki župan ljubljanske oblasti je na prošnjo litijskega občinskega odbora dovolil dva nova sejma, in sicer enega na prvi dan po Svetih treh kraljih, drugega pa na torek po cvetni nedelji. * Nenadna smrt. Pišejo nam: V Št. Vidu pri Vuzenici je bilo v nedeljo 10. t. m. cerkveno opravilo, katero je opravil vuzeniški dekan g. Štefan Pivec. Ko se je g. dekan vračal popoldne domov, ga je kakih 20 minut pred Vuzenico med potjo zadela srčna kap. Našli so ga na poti že mrtvega. Pogreb v splošnem mirnega in za glasbo vnetega duhovnika se je vršil v sredo dne 13. t. m. v Vuzenici. Blag mu spomin! * Smrtna kosa. Po kratki mučni bolezni je umrl župan na Bregu pri Ptuju g. Franc Fijan, sodarski mojster, načelnik zadruge mizarjev in sodarjev ter član gasilnega društva v Ptuju. Bil je šele 55 let star. Pokojnik je bil splošno priljubljen, kar je pokazal njegov lepi pogreb. — V najlepši moški dobi 52 let je umrl po daljši bolezni g. Karel Kovač, posestnik in gostilničar v Vuhredu. Pokojnik je bil član krajnega šolskega sveta ter svoječasno župan in načelnik vuhredskega gasilnega društva. Tudi v lovskih krogih je imel ugledni mož mnogo prijateljev. — Blag jima spomin! * Deček rešil dva otročiča. Dne 8. t. m. popoldne sta se med drugimi otroci kopala v Kokri pod Jurijevimi pečmi štiriletni sinček ravnatelja tvornice Vulkan g. Šumija in štiriletni sinček čevljarskega mojstra g. Pernuša. Otroci so veselo brodili po vodi in se valjali po pesku. Neki dijak je hotel otroke učiti plavanja in jih je spravil v globljo vodo. Pri tem sta se mn omenjena fantka izmuznila iz rok in izginila pod vodo. Prestrašeni dijak je začel klicati na pomoč in je privabil na kraj nesreče tudi druge ljudi. V teh kritičnih trenutkih je prihitel k vodi tudi učenec petega razreda deške osnovne šole Vladimir Požgan, ki se je takoj zagnal v vodo in se potapljal, da bi našel ponesrečena fantka. Res ju je zagledal pod skalnatimi čermi. Po kratkem prizadevanju je oba potegnil na površje in ju s spretnim plavanjem rešil na obalo. Oba sta bila že nezavestna in bi bila smrt lahko vsak trenutek nastopila. Z umetnim dihanjem so oba fantka kmalu zopet spravili k zavesti in oddali v domačo oskrbo. Junaški čin malega šolarja je vzbudil splošno občudovanje in pohvalo. * Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Pišejo nam: 7. avgusta bo velik praznik za našo ljutomersko okolico, ker bomo proslavili svojega slavnega rojaka učenjaka, ki je ponos ne samo naše ljutomerske okolice, ampak vsega slovenskega naroda. Miklošič je bil sin matere Slovenije, katere ime je zanesel širom sveta. Narod, ki ima take može, ki so toliko prispevali za kulturo, ima dane vse pogoje za procvit. Ves kulturen svet časti našega velikega učenjaka in sramotno bi bilo za nas, ako bi nas drugi narodi morali opominjati, naj slavimo svoje zaslužne može. Zato mora ves slovenski narod prispevati, da dostojno proslavi svojega velikega kulturnega delavca in se v obilnem številu udeleži te proslave, ko se bo odkrila Miklošiču spominska plošča na rojstni hiši v Radomerščaku pri Ljutomeru. * Okamenelo okostje mamuta v Bosni. V vasi Račičv pri Bihaču v Bosni so ob priliki trasira-nja nove ceste na neki njivi delayci naleteli na okamenelo okostje mamuta. V Bihač so delavci prinesli dva mamutova zoba, dolga 20 cm, 12cnt široka in 8 cm debela. En zob je težak 3 kg. Prinesli so tudi nekatere druge dele okostja. Delo je bilo takoj ustavljeno in oblastvo naprošeno^ da pošlje strokovnjake na lice mesta. Mamut, ki je že davno izumrl, je živel v pradobi po vsej Evropi, Severni Ameriki in severni Aziji ter je bil sodohnik prazgodovinskega človeka. Mamut je bil znatno večji kakor njegov najbližji sorodnik indijski slon. * Nesreča zaradi eksplozije. 261etni Josip Go-milšek pri Sv. Barbari pri Vurbergu je našel pri okopavanju turščice na njivi neko cev. Odnesel jo je domov, kjer jo je hotel prepiliti. Pri tem pa je cev nenadoma eksplodirala in mu odtrgala na desni roki palec in poškodovala kazalec, na levi roki pa odtrgala palec in kazalec. Tudi sicer je dobil težke poškodbe na prsih in obrazu. Bržkone gre za kako staro mino, ki so jo vojaki pri vež-banju pozabili na njivi. * Konj mu je zlomil nogo. 361etnega posestnika Antona čučka pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je udaril njegov konj tako močno, da mu je zlomil desno nogo pod kolenom in ga težko poškodoval. * Smrtna železniška nesreča. V nedeljo zvečer je na progi med Hrastnikom in Zidanim mostom doletela smrt progovnega obhodnika Fr. Vrhovca. iVrhovc se je hotel izogniti tovornemu vlaku, a v istem hipu je po drugem tiru prihrumel drug vlak. Lokomotiva je s silnim sunkom vrgla '[Vrhovca ob skalo, da se mu je razbila lobanja. Smrt je bila hipna. * Strašni gozdni požari v Bosni. Zaradi silne vročine, ki je vladala ,v zadnjih dneh, so se na mnogih krajih v Bosni pojavili gozdni požari, ki so zavzeli ogromen obseg. Požar v obsežnih gozdovih cHodža> v bližini Stambulčiča nnjbrže še sedaj ni pogašen. Še hujši je požar v Han Kramu, kjer je pogorela velika žaga tvrdke Ugar z vso lesno zalogo in več hiš, med njimi novozgrajena šola, tako da je ne ' rodbin brez strehe. Požar je objel tudi . v lovski revir v bližini kraljevega lovskega dvorca v lian Pjesku, kamor so z velikimi težavami prispeli vojaki ter pričeli z gasilno akcijo. * Nesrečen zidar. V tovarni Jadran v Mariboru je padel zidarju Martinu Princlu težak kamen na nogo in mu jo dvakrat zlomil. Dobil je tudi težke poškodbe na glavi in rokah. Nesrečnega zidarja so prepeljali v mariborsko bolnico. * Smrt zaradi skoka iz vlaka. V nedeljo je romalo več romarjev iz Zagorja ob Savi na Brezje. Med njimi je bila tudi 621etna vdova Marija Klembasova. Romarji so se z Brezja podali na Bled. Na povratku domov pa je Klembasova na blejski postaji stopila v tržaški brzovlak. Pomoto je opazila, ko se je vlak že premikal. Vsa presenečena se je pognala iz vagona. Njen padec je bi tako nesrečen, da je obležala na licu mesta y nezavesti. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico, kjer je podlegla poškodbam. * Konj razbil roko. Na Frtici pred Litijo je nedavno otvoril kovač g. Vidovič lastno obrt. Te dni so bili v kovačnici zelo zaposleni. Vidovičev sin 21 letni Luka je podkoval kouja, ki je bil zelo muhast. Konj je tolkel okrog sebe in pri tein zadel mladega kovača s tako silo, da mu je razbil desno roko. Luka je bil prepeljan v bolnico. Zdravniki upajo, da mu bodo poškodovano roko rešili. * Pod lokomotivo. V soboto zvečer je nesla Frančiška Jegličeva večerjo svojemu možu v železniško kurilnico. Spremljal jo je šestletni sinček Ivan. Ko sta baš hotela prekoračiti železniški tir, jima je za hrbtom prisopihal vlak. Mati je takoj uvidela, da sta oba v smrtni opasnosti in je predvsem hotela rešiti sinčka s tem, da ga je z vso močjo sunila s tira. Fant je odletel s proge in se sicer malo potolkel, vendar pa se je ohranil pri življenju. Mati sama se je hitro umaknila proti drugemu tiru, po katerem pa je ravno isti trenutek pridrvela neka lokomotiva sama. Jegličeva se je skušala umakniti, vendar jo je lokomotiva podrla. Nesrečnica je dobila pri padcu hude poškodbe po obrazu in glavi. V nedeljo zjutraj so nesrečno ženo odpeljali v ljubljansko javno bolnico. * Smrtna nesreča. Te dni se je 60 let stari posestnik Napast, doma v okolici Sv. Lovrenca pri Ptuju peljal z vozom iz Ptuja. Z njim na vozu sta bili se dve gospodični. V Jurovcih blizu gostilne Pen je imel srečati potni avtomobil, ki vozi na progi Ptuj-Nova cerkev in obratno. Konji so kazali že od daleč, da se nameravajo splašiti, zato je šofer z avtom obstal, a kmet je hotel z vozom mimo avta, ne da bi izstopil, dočim sta obe gospodični stopili z voza. Konji so se kljub stoječemu avtu splašili, potegnili kmeta Napasta pod voz, nakar mu je kolo odrezalo eno nogo. Avto je ponesrečenca prepeljal v ptujsko bolnico, kjer pa je že tekom noči podlegel poškodbi. * Strela udarila. Med nevihto, ki je razsajala te dni na Štajerskem, je udarila strela v neko kmečko hišo ob državni cesti ,v Štepanjcih pri Konjicah. Prav v istem času je privozil mimo mariborski avtobus iz Celja. Potniki so videli hišo v plamenih. Pod bližnjim drevesom pa je ležala nezavestna neka ženska. Hiša je kljub najhujšemu nalivu naglo pogorela do tal. * Silna nevihta je prihrumela te dni preko Kozjaka nad Maribor in okolico. Med bliskom in gromom se je vsula kakor oreh debela toča, ki je povzročila na polju in v vinogradih veliko škodo. Na več krajih je udarila tudi strela in povzročila požar. * Gad v gostilni. V soboto je bila zbrana na Brinovem gostilniškem vrtu ,v Litiji manjša družba. Ker se je enemu gostov dozdevalo, da se ga je pod mizu nekaj dotaknilo, so pogledali tjakaj in videli kačo. Spočetko so domnevali, da je samo belouška, zato je gostilničar skočil samo po metlo, s katero je pritisnil glavo kače k tlom. Zelo pa so se vsi prestrašili, ko je začela razjarjena kača sikati na vse strani. Šele tedaj so spoznali, da je nevarni gost gad. * Zagoneten samomor mladenke. V Slovenski Bistrici se je ustrelila 221etna Ana Koroščeva, rodom iz Št. Ruperta. Kaj je mladenko gnalo v smrt, ni znano. Najbrže nesrečna ljubezen. * Poskus samomora. Brezposelni čevljar Franc Hvatal v Ljubljani je iskal pri dobrih ljudeh pomoči. Prišel je tudi v Ogrinovo vilo na Gruberjevem nabrežju. Tam je v kuhinji zagledal na mizi neko tekočino, o kateri je mislil, da je kak strup. Pograbil je steklenico in napravil dva velika požirka. Takoj nato se je nezavesten zgrudil na tla. Kakor so ugotovili, je Hvatal pil kisovo esenco. Poklicali so rešilno postajo, ki je Hvatala odpeljala v javno bolnico, kjer so mu izprati želodec. Čez nekaj minut je Hvatal že zapustil bolnico. * Iz obupa pod brzovlak. Te dni se je v Brežicah vrgel pred lokomotivo beograjskega jutranjega brzega vlaka neznan tujec in obležal z odrezano glavo in desno nogo. Pri sebi je nosil dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je nesrečnik 751etni Jernej Zargi, Ljubljančan, stanujoč na Poljanski cesti. Nad 50 let je bil uslužben kot železostrugar pri Samassi, odnosno pri sedanjih Strojnih tovarnah in livarnah. Svoje otroke je dobro preskrbel, a nazadnje je uvidel, da je popolnoma zapuščen, kar ga je gnalo v smrt. Ta samomor je samomorilčevega brata Ferdinanda Žargija tako potrl, da je tudi ta hotel izvršiti samomor, a so ga še pravočasno rešili. * Utopljenec v Dravi. Te dni se je kopala v Dravi pri Mariboru 161etna Roza Novakova V bližini tovarne Ježek je zašla v globoko vodo. Ko je čutila, da ji zmanjkuje tal, je začela klicati na pomoč. V bližini razen par otrok ni bilo nikogar. Otroci so ji sicer podali drog, toda Novakovo so medtem že tako zapustile moči, da se ni mogla več oprijeti, in se je po kratkem boju z valovi pogreznila v globočino. Šele čez pol ure so otroci priklicali odrasle. Po daljšem iskanju so našli utopljenko in jo skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, vendar pa je bil ves trud zaman. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt. Ta nesreča bodi zopet resno svarilo vsem kopalcem, naj bodo previdni. * Aretacija tihotapca s saharinom. Organizacija tihotapcev s saharinom, ki je v naši državi široko razpredena, ima svoje zaveznike tudi v nekaterih gorenjskih krajih. To dokazuje najnovejša aretacija predrznega tihotapca. V noči od petka na soboto je dvema detektivoma uspelo, da sta zgodaj zjutraj zasačila posestnika L. Š. iz Rudic pri Domžalah baš, ko je dobil okrog 100 kg saharina, kar predstavlja vrednost okrog 40.000 dinarjev, ker se saharin baje trži pod roko po 350 do 425 Din za kilogram. * Vlom na Suhorju. Pred kratkim je bilo malo pred polnočjo vlomljeno v trgovino g. Martina Pečariča na Suhorju. Ukradeni sta bili dve bali platua in šest manjših oblek, a ubito je bilo debelo izložbeno okno. Skupna škoda, ki jo trpi g. Pečarič, znaša 4000 Din. Sreča, da je tatove s kričanjem pregnal mesar in gostilničar g. Jelenič, ker bi sicer predrzni vlomilci gotovo popolnoma izpraznili trgovino. To je že drugi primer predrzne tatvine, odkar je bila ukinjena orožniška postaja na Suhorju. Bilo bi prav potrebno, da se postaja na Suhorju obnovi. * Mlada pokvarjenka. V Ljubljano se vedno bolj zatekajo razne pitičice z dežele. Te dni je stražnik v Zvezdi prijel lepo Štefico z Bohinjske Bele. Dekle je staro 17 let, a je povsem zrelo za Begunje. V torek ponoči je veseljačila s čevljarskim pomočnikom Alojzijem. Po daljšem ponoče-vanju in popivanju po gostilnah v Šiški je Štefica šla z Alojzijem v šišenski gozd, kjer sta padla v neki jarek. Pri tem je bila Štefica tako urna, da je Lojzetu izmaknila listnico z 1200 Din gotovine. Drugega dne je Štefica veselo živela ter si kupila novo obleko, dva para čevljev in štiri pare svilenih nogavic. Za to tatvino bo skrajno pokvarjeno dekle delalo pokoro v zaporu. * Tri leta ječe za razžaljenje države in kralja. V Požegi je bil obsojen trgovec Janko Dubko iz Nove Kapele na tri leta ječe, ker je leta 1923. na železniški postaji psoval državo in kralja. * Zagoneten morilec. Predzadnjo nedeljo je brez povoda zabodel finančni stražnik Kojič župana Brumna v Černi. Kojič je bil aretiran, prepeljan v Maribor in zopet iz neznanega vzroka izpuščen. Kojič je ostal v Mariboru in ker se je kopal na prepovedanem mestu, ga je mariborska policija znova prijela. Ker je med tem prispela vest, da je g. Brumen v slovenjgraški bolnici umrl, bo Kojič kar ostal v zaporu, odnosno bo oddan v opazovalnico. * Prijatelj koles. Neznan ljubitelj koles je ukradel v Westnovi tovarni v Gaber ju pri Celju tovarniškemu delavcu Francu Aškercu 600 Din vredno kolo. Kolesaril je nekaj časa po Gaberju, dokler mu ni obtičalo kolo na boljšem kolesu, ki je bilo prislonjeno ob zid pred Kudiševo trgovino. Hitro je zamenjal kolesi in jo mahnil proti Vojniku. To zadnje kolo je last Franca Kosifa, trgovca v Zavodni. Tatu so na sledu. * Pri revmatizmu v glavi, ledjih in ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica «Franz-Josef» uporablja z velikim uspehom za vsakdanje izplakovanje prebavilnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da je voda «Franz-Josef> zlasti v srednji in poznejši starosti izvrstno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Pomnite: Z «Žensko hvalo> čez noč namočeno perilo se s Schichtovim mitom posebno lahko izpere. Dvoboj (Resnična dogodbica.) Pri fari na Mahovju je minula deseta maša. Najprej jo je iz cerkve brisala mladina v šaljivem pomenkovanju, za njo so lezle počasne ženice in drsali sivolasi očetje, pogovarjajoči se o delu, vremenu in kupčiji. Skoro zadnji na poti proti domu sta bili to nedeljo Bregarjeva Cilka in Gorjančeva Urška. Kupovali sta obleko za veliko noč, pri čemer sta se zamudili in zaostali. Vso pot sta se menili o blagu in šele, ko ju je potegnila stranska pot od glavne ceste, tedaj sta prišli na druge pogovore. Cilka je odprla svoj molitvenik ter ogledovala podobice, hoteča obrniti nanje pozornost svoje tovarišice. « Vidim, da imaš obilo novih podobic,» je omenila Urška. «Tudi jaz sem jih nekaj dobila. Zamenjali sta knjigi ter jih pričeli ogledovati. Cilki je nenadoma odrevenela roka. Prelistala je Urš-kino knjižico do slike na trdem papirju, ki jo je spoznala za Pečarjevega Matevža, in na drugi strani je bilo zapisano: «Svoji najdražji poklonil Matevž.» Skoro v istem času je tudi Urška našla v Cilkinem molitveniku enako sliko z enakim napisom. Sumljivo sta se spogledali in si vrnili molitvenik. •Povej mi, Cilka, kako si prišla do Matevževe slike!« je pričela Urška po kratkem molčanju. •Sam mi jo je podaril,* je Cilka priznala. «In ti? Olej, da se ne boš zlagala!« •Dal mi jo je za spomin. Ali ne veš, da imava 2e delj časa besedo?* •Vidva?* je Cilka zardela. »Midva sva prijatelja že vse leto.* «Tudi midva...» •Mhm, mhm,» je mrmrala Cilka razkačena. »Obe mu ne moreva biti najdražji. Ena mu je gotovo dražja od druge, in to sem jaz, da veš!» •Kdo ve,® je dvomila Urška. »Morda se iz tebe norčuje... Če se še ne norčuje, pa se še bo. Za to bom že poskrbela.* •Ti? Še eno tako mi zini, pa te usekam.® •Takole, kajneda,* jo je prehitela Urška, ki jo je tlesknila po zobeh. Cilki so pordečile ustnice, katere je hitro obrisala z belim robcem, nato je planila pred dekleta ter ji je priložila zaušnico. Kakor vrtiljki sta se zasukali na poti in skočili druga drugi v lase. Držali sta se kakor s kleščami ter se obmetavali z nečednimi imeni. Ko sta se naščipali in navlekli za lase, sta se pričeli suvati in brcati. Nenadoma sta obstali ter prenehali z udarci. | Izza ovinka se je pokazal Pečarjev Matevž v spremstvu Razorjeve Angele. Tudi ta dva sta se ustavila, zakaj fant je takoj uganil sporno zadevo. Najrajši bi se bil izognil razjarjenima nasprotnicama, vedoč, da bo moral požreti mnogo grenkih, ko pojde mimo njih. Vendar se je ojunačil, čim se je spomnil, da je baš zdaj ugodna prilika, da se ju za vedno odkriža. •No, katera je že vendar tvoja najdražja?* se je razkoračila Urška pred njim in pred Angelo. •Lepo si me potegnil,* mu je Cilka požugala s pestjo. «To se pravi varati poštena dekleta ter jih voditi za nos. Čakaj me, zapeljivecl* Matevž se je umaknil razdraženi Cilki, ki je kot petelin skočila predenj ter mu je hotela priložiti zaušnico. Urška pa je planila pred Angelo ter ji namerila z roko. •Katera ti je najdražja?* je Cilka zahtevala pojasnila. «Kaj ne, na sliko se lažje zapiše dvema enako kakor pa eni z besedo odgovori!* •Angela mi je najdražja,* je povedal Matevž. •Zdaj pa le odstopita in pojdita domov! Ljudje vaju gledajo, sram vaju bodi!» Obe sta se hoteli po teh besedah vreči na Angelo ter jo obdelati s pestmi. To pa je fant odločno zabranil. Videči njegov resen nastop sta se uklonili ter opustili pretepanje, jezika pa jima še dolgo nista mogla mirovati. Soteščan. Uspeh zvijače (Dogodbica.) •Tako nekam čudno se je izpremenil moj Francelj. Noben večer ne ostane doma. Takoj po večerji se odpravi ter se vrne šele pozno v jutro. Navadno pride s težkimi koraki, zaletava se in praska po zidu, preden najde vrata. Potem me še robato ošteje, ako mu rečem kako besedo. Molčati pa ne morem, ker vidim, da hodi po krivih potih.» Tako je tožila Korlinka svoji prijateljici, ki jo je milovala z. otožnim zavijanjem obraza. •V začetku si ga preslabo držala,« ji je opo-nosila. «Kadar se voz zažene v tek, ga je težko ustaviti.* «Urša, ali se res ne da več pomagati? Ti bi morda kaj izmodrovala ...» Zaupno je pogledala prijateljico, zakaj ta je v mladosti služila v mestu pri imenitni gospe, od katere se je mnogo naučila. «Meni ga daj v roko,» se je ponudila Urša. •Ni zlomek, da bi ga ne ugnala.» «Naredi, kar hočeš, samo da se bo poboljšal in da mu ne bo kaj škodovalo.* Premetena ženska se je takoj odpravila na delo. Domov grede je iztuhtala načrt ter je pospešila korake proti koči. Sedla je za mizo in pričela pisati. Pismo je zalepila ter ga je oddala na pošto. Z večerno pošto je prejel Korlin zapečateno pismo, ki ga je nagloma odprl in pre-čital. Stresel se je in prebledel. Spravil je pisanje v ovitek ter ga vtaknil v notranji žep. Tisti večer je takoj po večerji legel k počitku. Nenavadno zgodaj je vstal drugo jutro. Nadel si je praznično obleko in odšel v bližnje mesto. Vrnil se je pred večerom, iz žepa v suknji mu je gledalo nekaj svetlo okovanega, bodalo in samokres. Oboje je našla Korlinka na mizi ob njegovi postelji. Prestrašena je bežala iz spalnice, meneč, da se mu je zmešalo. Bedela je ob odprtih vratih, kjer je slišala, kako se je mož v sanjah prepiral. «Pa me ne boš,® je godrnjal. «Nikogar se ne bojim.* «Koga se ne bojiš?® se je oglasila žena. «Saj ni nikogar v bližini.® «Po življenju mi streže,® ji je v spanju odgovoril. «Povsod me zalezuje in išče, kdaj me bo napadel.® •Kdo? Ali ga vidiš in poznaš?* «Sovražnik. Vedno mi je za petami...» Korlinka je živela v prepričanju, da je mož obolel na možganih. Vsaka njegova kretnja je potrdila njene slutnje. Odkod ta njegova molčečnost, zamišljenost in boječnost, da se že ob mraku ne upa izpod strehe? Vedno bolj jo je skrbela moževa bolezen. Sklenila je poklicati zdravnika, prej pa se je zatekla k prijateljici Urši, da ji svetuje kako zdravilno zelišče. Priporočila ji je kamelice, požete med šmarnimi mašami in na solncu posušene. Pripravljenega čaja pa se mož ni dotaknil, trdeč, da se počuti zdravega in mu ni treba zdravila. Tedaj se je Korlinka opogumila ter mu je razodela svoje slutnje. «Bolan si, bolan,® je trdila. «Ali misliš, da te ne poznam?® «Slabo me poznaš,* jo je kratko zavrnil. «Hudo si se izpremenil. Ves zamišljen si postal, vedno molčiš in nič ne uživaš. Cemu se oborožuješ?® «Ako si ti na mojem mestu, bi se tudi spremenila...» «No, vidiš. Ali nisem vedela?® «Poglej, kakšno pismo sem prejel po pošti.® 2ena je prečitala pismo, ki se je glasilo: «Osovraženi znanec! Staro sovraštvo, ki se od mladosti plete med nama, kliče po maščevanju. Spravi se z Bogom, zakaj nič ne veš, kdaj se bo moje bodalo dotaknilo tvojega srca ali kdaj te bo zadela krogla iz mojega samokresa. Na svidenje ob prvi priložnosti. Tvoj sovražnik.® «Ali si slišala? Strah pred smrtjo — to je tista bolezen.® Ni še izrekel zadnje besede, ko je vstopila Urša in prekinila njun pogovor. Delj časa je morala poslušati pri vratih, zakaj natanko je vedela, o čem sta se menila. «Radi pisma naj te ne skrbi,® je počasi spravila iz grla. «Jaz sem ga pisala.® «Ti?» sta kriknila oba v enem hipu. «Da se upaš!® «Ta zvijača te je pridržala nekaj večerov doma,® je pojasnila Korlinu. «Nikar mi ne zameril® «Hudirja, čemu mi bo zdaj bodalo in samokres?® se je prevaranec nejevoljno nasmehnil. «Pa še psa sem naročil za stražo na dvorišču.® Korlin ni od takrat več zahajal v pivsko družbo. Sram ga je bilo, ker je nasedel zvijači. Soteščan. udeležilo 300 ljudi, v resniei pa jih je bilo okrog 100. Pa še ti so bili po večini radovedneži, kaj si bo upal reči g. dr. Gosar, ki je za časa letošnjega pomladnega vladovanja dejansko likvidiral socijalno ministrstvo. Likvidiral je socijalne oddelke pri vseh velikih županih in veliko število najbednejših invalidov je prišlo na cesto. Tudi je po njegovi krivdi davek na ročno delo še ostal. Rudarji na vse to še niso pozabili. -{- Črnogorski princi in njihova 42milijonska podpora, za katero so glasovali klerikalci, prizadeva velike skrbi , ki trdi, da jim podpora gre po mednarodnih postavah in da imajo do nje pravico. Ta izgovor je silno jalov. Mednarodne postave, ki dajejo bivšim princem kar 42 milijonov dinarjev, so zrasle samo na zelniku. Zraven pa se jo moral seveda obregniti ob . Na to pristno po klerikalno sirovo izražanje samo vprašamo: Katere žerjavovske banke so propadle in kdo jih je upropastil? To je nesramno na-migavanje na Slavensko banko, pri kateri sedaj, ko je propadla, ni imel vodilne vloge niti eden pristašev SDS. Klerikalci vedno, kadar jih kdo potiplje po njihovih bolečinah, začnejo s kakimi drugimi izmišljenimi očitki, da bi nasuli svojim pristašem pesek v oči. Kljub temu ostane dejstvo, da je SLS stranka črnogorskih princev in da je mirno glasovala za tako ogromno vsoto. Grožnja. Urška: «Ako me boste še skušali poljubiti, bcm poklicala svojega moža.} Tomaž: IZ POPOTNIKOVE TORBE\ + SLS in trboveljski rudarji. Zanimivo je, da so si klerikalci zopet upali poslati med trboveljske rudarje bivšega ministra za socijalno skrbstvo dr. Gosarja, ki je imel v nedeljo med njimi svoj shod. «Slovenec> pravi, da se je tega shoda RAZDVOJENOST JEŽIŠKIH KLERIKALCEV. Ježi c a, 12. julija. . Med našimi pristaši SLS poka. Cele tri ure sta se to nedeljo brezuspešno trudila poslanec g. Smodej in župnik g. Košir, da bi poveznila starine pod mladinski klobuk. Številni doslej klerikalni možje pa so že obrnili hrbet politikujoči duhovščini in njenemu časopisju. Užaljen nad nepokornimi koštrunčki je izrekel g. župnik strašno sodbo na naslov klerikalnih občinskih mož: Popolnoma se strinjamo! Loči nas le to, da ; tudi mi želimo in se trudimo, da bi ne prišli več na krmilo slabi gospodarji, dočim ste Vi še v naprej pripravljeni, da priporočate predvsem svoje zveste pristaše, pa naj so ti sposobni ali ne. K vsemu temu prihajajo še osebnosti, ki so j tukajšnje SLSarje razdvojile v in predi] «s-tarine». Ahlinov prijatelj pa misli, da spadaj po abecedi vodja mladincev S-ever na drugo, mesto, na prvo pa A-hlin, ker se začenja z ~.j Ahlin ima vrhu tega za seboj še en , namreSj medvojno a-provizacijo. Tudi znani in priljubi NE SAMO NAJCENEJŠE, AMPAK TUDI NAJBOLJŠE BARVE, LAKE, FIRNEZ, steklarski klej, čopiče ter vse potrebsdiue za slikarje, pleskarje in druae v te stroke spadajoče pred mete dobite v starozn&ni trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanske cerkve SREDNJI VEK. Zlobna gonja proti «Domovini». Ivan Jančar 175 ljeni županski kandidat g. Kos želi prvo skri njico, češ, da ima takoj za seboj krasno črko «b», poleg tega pa ima kot odstavljeni župan tudi še dve leti županovanja v dobrem, in da zlasti važna občinska zadeva, elektrifikacija, zahteva v ospredje baš njega, ki ima mnogo nevenljivih «zaslug» za elekrifikacijo Kleč in Savelj. Ali nam more kdo zameriti, če smo se vso nedeljo smejali prav od srca. V ponedeljek pa se je v najlepšem soglasju vršil nepričakovano dobro obiskan sestanek pristašev Napredne gospodarske liste. Njen nosilec, sposobni in požrtvovalni Ivo Hvastja, je priza-1 nesljivo, a kljub temu porazno kritiziral klerikalne občinske gospodarje. Napredna gospodarska lista bo v volilnem boju podpirala vse napredne skupine in bo skušala pridobiti jih za skupno, složno delo v občini. Dolžnost naših prijateljev je, da vsak z vso silo deluje proti SLS, kajti uvidevamo, da bo šele takrat boljše za občino. ko bomo zamenjali klerikalno politikarstvo z resnim in naprednim gospodarstvom. cDA BOMO NASPROTNIKE BOLJE POZNALI.* Politikujoča duhovščina. — Skrb radičevcev in klerikalcev za kmete. K 1 a d j e - B1 a n c a, v začetku julija. Dragi g. urednik, zopet sem napolnil svojo popotniško torbo z novostmi, katerih tukaj ne zmanjka. Eno minulih nedelj sem prišel v Rajhenburg. Kot pravi vernik in ker je bila nedelja, sem šel v ondotno župno cerkev. Upal sem, da bom po napornem potovanju čul blagodejne in tolažilne božje besede iz ust cerkvenih služabnikov. Ko sem stopil v cerkev, je bilo zelo malo vernikov v njej. Takoj sem uganil, zakaj je tako. Župnik g. Tratnik je baš prihajal, da obrazloži vernikom božjo besedo. Spočetka je mož pridigal v redu, kmalu pa je ubral druge strune in začel grmeti, da smo se v resnici bali. Zakaj se je tako razhudil, ste morda že uganili. Začel je namreč pridigovati o naprednem časopisju, in to ga je tako razburilo, da je nabasal zarjaveli proti verski kanon in začel streljati na nas. Ali ni to obsodbe vredno, da naša še nedavno mirna duhovščina naenkrat toliko politizira v cerkvi? Ali ni na primer «Domoljub> brez-veren, ker je nekoč zapisal naslednje: «Pred-lanskim sta bila še dekle, fantiček, lani sta bila že žena, možiček, a letos sta zlodjica in pa hu-diček.» Neki tukajšnji naročnik «Domoljuba» mi je pokazal dotično notico in je rekel, da se kaj takšnega pač ne spodobi za «Domoljuba». Naštel bi lahko še nebroj takšnih notic, ki pač ne delajo časti klerikalnemu časopisju. Le nikar se ne delajte bolj pobožnih kakor ste v resnici. Prav umestne so za ta primer besede Jezusa Kristusa, ki je rekel zbrani množici, katera je pred njega privedla neko grešnico: cKdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.» In nihče si ni upal storit tega, niti farizeji, ker tudi oni niso bili brez greha. Kako si torej upate blatiti in napadati svoje nasprotnike z grdimi žaljivkami? Ali ste morda tisti, ki sme metati kamenje v svojega bližjega? Na povratku skozi vas Kladje sem čul, da imajo tam župana klerikalno-radičevske vere, s katerim so ljudje zelo nezadovoljni. Kmetje, delavci, obrtniki in drugi stanovi, ždružimo se vsi pod eno pravo zastavo SDS, katera edina čuti z nami trpini in se bori za našo zmago. Ako bomo to storili, potem nam bo kmalu zasijala boljša bodočnost. Z i b i k a, julija. Tukajšnji župnikovi pristaši Založnikov Jože, Vajdičev Miha in drugi so že začeli po klerikalni navadi divjati proti nam, čeprav še nimamo postavljene kandidatne liste. Roža vsega klerikalnega političnega sovraštva proti vsem, ki so naročeni na «Domovino» v naši fari, je Založnikov Jože, ki hodi k ljudem, kateri so naročniki na «Domovino>, in jih plaši, da je zastonj hoditi k maši in spovedi, dokler je «Domovina» v hiši. Nad nekega našega pristaša se je spravil najprej zlepa, naj pusti «Domovino», za kar da mu bo brezplačno naročil «Slovenca». Ker ni to nič izdalo, mu je začel sedaj groziti, da ne sme več k maši, da ne sme več sv. zakramentov prejemati in da ga bo enkrat nabil po grbi. Našemu g. dušnemu pastirju svetujemo, naj pristaše svoje stranke pouči, da obstoja tudi za take vrste ljudi paragraf. Čim bolj boste divjali proti nam, tem več nas bo, ker časov, ki so bili še v začetku osemnajstega stoletja, se vsak zaveden človek, ki količkaj misli s svojo glavo, zelo boji. Proti takim navadam se bomo borili, dokler bo duša v naših telesih. Ce naš boj ne bo pomagal, imamo že nastavljen kanon, ki je tako nabasan, da Vam bo kar sapo zaprlo, če ga bomo morali sprožiti. ŽENSKI VESTNIK Kako se pripravlja jogurt. Jogurt je fino kislo mleko s prijetnim okusom. Okisa se tako mleko z glivicami, ki se kupijo v lekarni pod imenom jogurtove glivice. Denejo se te glivice v prekuhano mlačno mleko. Toplota mleka se poviša na 40 stopinj in se tako pusti 8 ure. Potem se mleko hitro ohladi, postavi na hladno in precedi. Od tega mleka prihrani za drugikrat kvas. ZDRAVSTVO UMIVANJE JE ZDRAVO. Umivaj se, da ostaneš zdrav. Za umivanje si vzemi vselej mrzle vode in bodi hiter. Umivanje naj se vrši kolikor mogoče hitro in enakomerno. Cim manje časa traja, tem zdravejše je. Kogar pa stresa mraz, naj se ne umiva, kajti s tem bi odtegnil telesu še tisto malo toplote, ki jo ima. Mrzlico bi lahko dobil in prehladil bi se. Umivanje je celotelesno ali samo delno. Celotelesno umivanje naj se vrši takole: Vzemi brisačo, iz debelega platna, namoči jo v vodi, da se bo od nje cedilo, in si prični umivati prsi ter spodnji del telesa, zatem pa hrbet, roke in noge. Kako se boš po hrbtu najbolje in najhitreje umil, prepuščamo tebi samemu. Po vsem telesu moraš biti umit najkesneje v dveh minutah. Vsako daljše izmivanje je odveč in ti utegne škodovati namesto koristiti. Dalje pazi, da ne bo prepiha tam, kjer se boš umival; torej vselej dobro zapri okna in duri. Brisati se ti ni treba, temveč se po umivanju na vso moč hitro obleci in hiti takoj na delo ali na sprehod, da se dobro razgreješ. Cas za celotelesno umivanje je dober vsak, vendar pa je jutranja ura tudi tukaj zlata ura. Ne ustraši se, da bi s takim umivanjem zamudil preveč časa, saj moraš biti najdalje v dveh minutah ves umit in tudi že zopet oblečen. Kdor ima čas, naj se gre nato sprehajat, kdor mora na delo, naj se posveti delu. Če bi pa bilo vreme neugodno, pa tudi nič ne de, če se po umivanju zopet za kake pol ure podaš pod odejo. Velike vrednosti je celotelesno umivanje za onega, ki se je ves prepotil. Kako tako umivanje po celem telesu poživi in okrepča, se prepričaš le, kadar sam poskusiš. Kdor zvečer v postelji ne more takoj zaspati, naj poskusi tako umivanje in navadno bo kmalu zaspal. Kako pa pozimi? Prav tako, Ie s tem razločkom, da se pred vsakim takim umivanjem na celem telesu dobro ogrej, kar dosežeš najlažje, če greš za kakih deset minut v posteljo pod odejo. ZANIMIVOSTI ZGODOVINA IN POMEN POMARANČ. Zelo priporočljiv sad za otroke in bolnike. Dandanes obstoja osemdeset vrst pomaranč, dočim so včasih poznali samo dve vrsti. Nekatere vrste v okolici Jafe imajo kot melone velike sadove. Domovina oranž je Indija. V Afriko in južno Evropo je zašla skozi zahodno Azijo po Arabcih. V 16. stoletju je bila italijanska oranža že splošno udomačena. Oranžna drevesa postanejo do 400 let stara. To je seveda izjema, vendar pa ni nobena redkost, da drevesa, stara nad 100 let, še rode. Povprečno pa so najboljša ona med 50. in 80. letom. Ako je dobra letina, rodi drevo 400 do 1000 oranž, a dobijo se tudi drevesa, ki dado 1500 ali celo še več sadov. Ime oranža ima kaj čuden izvor. V sanskritu se imenuje «narungs», Arabci so to spremenili ' «narangi», Italijani v «arangi» in Provensalci v «orange». Mi pravimo «oranža» ali še večkrat -pomaranča* (obe imeni italijanskega izvora). V dobro zemljo vsade seme ter puste več let. Rastline potem presade drugam in ko so debelca stara okrog sedem let, jih cepijo s cepiči, kakršne vrste pomaranče pač hočejo imeti. Pozneje jih še enkrat presade, ker potrebujejo pomaranče mnogo prostora. Pomarančni vrtovi s tisočimi drevesi zavzemajo velikanski prostor. Oranže, ki so namenjene za dolgotrajen prevoz, potrgajo zelene in nalože na ladje. Med vožnjo postanejo zrele za uživanje. Angleži pomaranče zelo čislajo in so jih lani uvozili nad 3 in pol milijarde kosov. Spreten prodajalec. Neža: < Bojim se, da se bo videla ta obleka mojemu možu predraga.* Trgovec: tPredn-ga? Jaz vam povem, da boste mnogo laže dobili drugega moža kakor pa zopet priliko za tako ugoden nakup * Zagovoril se je. Profesor Zmešnjava: «Vi tajite, da ste zamr-mrali, da sem jaz osel?* Dijak Žaba: «Da, gospod profesor. Nisem rekel tega.> Profesor: Ali vas ni sram, da si ne upate pove Bodoči zet: cO, takih zahtev pa nikakor ne stavi jam ...» Da ne bo prepozno. Zguba: «Čujte, gospa Zaklepčeva, ali je gospa iSrpičeva doma?* Zaklepčeva: «Še. Toda hiteti morate, ker jo Ibodo čez pol ure pokopali...» Vseskozi smola. Gost Žaba (na domači veselici napram dami, ki je ne pozna): «Strašno nerodnost sem zakrivit Nekemu gospodu sem pripovedoval, da je naš gostitelj dolgočasen in neumen človek. No, in človek, kateremu sem to rekel, je bil — gostitelj sam.» Dama: «Vi ste torej govorili z mojim možem?* Listnica uredništva Studenci pri Mariboru. Izročili tajništvu SDS, da ukrene potrebno. Buče. Izredno opasno po novem tiskovnem zakonu. Z. Ormož. Obrnite se na Aero-klub, Kazino, Ljubljana! Ponikva ob južni železnici. Mi bi želeli dopisov iz Vašega kraja. Seveda, uvaževati je treba tiskovni zakon. Kazniva so tudi namigavanja, ako ne drže. DRAŽBA KONKURZNE IMOVINE. Po sklepu odbora upnikov v konkurzui stvari Kmetijskega in konzumnega društva v Šmarju pri Jelšah se dne 18. julija 1927. ob 9. uri in eventualno naslednje dni v poslovnih prostorih prezadolženea vrši skupno ali nadrobno javna sodna dražba terjatev, manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga ter oprave. Ogled in dražbeni pogoji so na razpolago pri upravniku konkurza. Najmanjši po-nudek je tretjina, oziroma 60 odstotkov nominalne, oziroma sodne cenilne vrednosti. Plačilo takoj, oziroma lOodstotni vadij in ostanek v dveh tedenskih obrokih. upravnik konkuria: notar Jakob Kogej 181 v Šmarju. | mali oglasi 134 Vajenca za splošni kovaški obrt sprejmem. Vprašanja na upravo lista cDomovine». Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljutomeru kupi več vagonov 'epega sadja vseh vrst, tudi ranega. — Vsa pojasnila daje načelnik podružnice g. Zaclieri v Ljutomeru. m OKAS IONSKA momajA PETCVIA 9 Dunajska cesta št. 9 Slovenski trg REVMATIZEM. Zahvalna izjava. G. dr ju. I. Rahlejevu 154 Beograd Kosovska ulica 43. Blagovolite mi poslati po poštnem povzetju tri stekleničice Radio Balsamika. Prve tri stekleničice sem že porabil. Delovale so zelo dobro. Ker trpim že deset let na revmatizmu. bom porabil še tri stekleničicc Vašega zdravila in upam, da bom popolnoma ozdravel. B a n j a 1 n k a. v ucko Graltovac, trgovec. Spoštovani gospod doktor! Vzel sem do sedaj tri stekleničice Radio Balsamika in rešil sem se revmatizma. Prosim Vas, da pošljete še eno stekleničico za neko drugo osebo, in sicer na naslov: Braca Milovanovič, trgovci, Palanka Smederevska. B a n 1 č i n a, 26. avgusta 1925. Lazar Ilič. Zdravilo ..RADIO BALSAMIKA" izdelale, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij ..RADIO BALSAMIKA" dr/a. I. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43. 179 Čitateljem ..Domovine" naznanjam, da imam v svoji veliki zalogi zraven boljšega tudi ceno in dobro blago, kakor : bela in rjava kotenina, šifon od 10 Din naprej bela in rjava kotenina za rjuhe 23 , „ pisano blago za srajce .od 10 , . kambrik, krep, delen . . „ 14 , „ črni klot........ 22 „ „ domači izdelek odej, ruš, klota 160 „ „ posteljne garniture ... od 300 „ , perje za blazine..... 85 „ . Postrežba poštenal VELETRGOVINA Janko Česnik Ljubljana, Lfngarjeva ulica. 82» rHa pravilno ne-goiranje telesa so pokazujo Fellerjev pravi bla^odišeči ^Isafluid* g koristnim delovanjem že od časa naših dedov. Oa daje oslabelem« telesu novih moči in gružoiti, oživlja živce, jača mišica in kite in prija vsem telesnim delom. — Drgnjenje in umivanje z „E(sa-fluidom" krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. — Z vodo razredčen je izvrsten za izpiranje grla in ust. Da je „Elsafluid" povsod tako priljubljen, je vzrok baš njegova vsestranska uporaba od zunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Močnejši je zato in boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih orodi-jalnah izrecno ..Fellerjev pravi Elsafluid", v poizkusnih stekle-ničicah po S Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali speci-lalnih steklenicah po 28 Din. Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino vred stane 9 oolzkusniii ali 6 dvojnatih ali 2 spacijalni stecl. 61 Diit 27 „ „ 18 ,. „ 6 ., m 54 „ ,. 36 „ „ 12 „ „ «3 .. Naročila nasloviti razločno takole : E00EM ¥. FSU.EK, tokarnar v 3TU8ISI D03TJI Elsatrg št. 360 (Hrvatska). V.. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adoll Ribnikar. Urejuje Filip Omladii. Za Narodno tiskarno Fran Jezeriek