CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE PELOVHIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 28. APRILA 1953 LETO VII — ST. 17,18 — CENA 20 DIN Urejuje uredniškiodbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. ŽIVEL 1. MAJ mednarodni delavski praznik Delovno ljudstvo Jugasl&viie praznuje enaj- ftti prvi maj — ta največji delavski praznik — v svobodni dišavi, kjetr si ljudje sami vladajo. S ponosom lahko visoko dvignemo v tem sve- eanean itrenutikii rdeč prapoc, sail je 'čist tn neomadeževan in vanj so upirte ne le oči mili- jonov Jugoslovanov, temveč ves, ▼ zgodovinsko ospredje stopajoč delavski rasred vsega sveta. Doslej še nikoli v zgodovini ni tako majhen narod s svojo voljo in prizadevnostjo postavil tako svetal kažipot, kot ga je ravno delovno ljudstvo Jugoslavije. Ce bi hoteli našteti vse vel&e delovne zma- ge, bi jih lahko naštevali v nedogled. Ni treba posebej odpirati oči. Na vsakem koraku lahko vidimo sledove naših naporov in naših amag. Tn pada seme na plodna tla, tam že kali in poganja, ponekod dozoreva in marsikje že žanjcmo bogato žetev, ki*smo jo pripravili ob potu svojih obrazov in samoodrekanju ob naši veliki setvi. Enajst let ponosno plapola nad nami rdeč prapor, |)otem ko smo ga prinesli oikrvavljenega iz borb in ga zasadili v svobodno zemljo. Ne- šteto viharjev tee je za^ranjalo vanj, m vbeh strani so sovražni viharji poskušali podreti to ponosno znamenj na tla. Toda premaknili ga niso niti za trohico. Resnica o socialistični Ju- roslaviji je zmagala, kot vsaJca resnica nad lažjo. Delovna ljudstva vsega sveta so uprla pogled na prapor socialistične Jugoslavije, pri- sluhnila so našim besedam in videla naša de- janja. Rasaneroma m&ia, in mlada država je s svojo napredno politiko, s svojim delovanjem za mir in razumevanjem med narodi, pokazala delovnim množicam vsega sveta, kako m»čna je lahko enotnost narodov male dežele, ki so ©svojili najnaprednejše ideje ca bvoJ borbeni program. Ce stojimo pod praporom, ki plapola nad de- lavskim razredom vsega sveta, potem nismo samo Jugoslovani. Bratstvo in cilji delovnih množic na svetu vežejo v to veliko družine tildi nas. Naši napori niso namenjeni samo nam, niso zaprti v ozke meje naše svobodne države. Ce smo tako krepko zagrabili za krmilo naše do- movine delovnih ljudi, potem je bila m^a dolž- nost, da smo služili tudi za primer druirim, katei-im z^rodovinske okoliščine in razvoj še nista razklenila okovov na zasužnjenih rokah. Človek, ki je bil pred 15 leti še mezdni de- lavec, stroj iz krvi in mesa v rokah izkorišče- valcev, je danes srvoboden proizvajalec na svo- Akad. slikar Božidar Pengov: Zmaga jem delovnem mestu. Delovni ljudje ne uprav- ljajo zgolj svojih tovarn, temveč vse družbeno dogajanje. V našem okraju na tisoče delovnih ljudi soodloča v raznih odborih in svetih o vsem gospodarskem in družbenem življenju. Sociali- sitičina demokracija se razvija ■ enako histrostjo kot raste zavest delovnili ljudi. So sioer ljudje, ki se v tem hitrem tempu našega razvoja niso še znašli, vendar se delavsko in družbeno uprav- ljanje iz dneva v dan bolj krepi, oblike ljudske oblasti pa vedno bolj zajconajo široke ljudske množice. Tako je z industrializacijo in z našim družbenim razvojem zrastcl nov človek, ki ni več podoben nekdanjemu izkoriščancu brea pravic. Vse te ogromne spremembe in pridobitve pa zahtevajo od naših delovnih ljudi tudi velike naloge. Kolihjor večja je demokracija, toliko od- govornejše in težje so dolžnoisti. Kakcn* smo znali iztrgati oblast iz rok protiljudskih režimov, kakor smo znali dvigniti domovino iz ruševin in zgraditi novo, močnejšo, svehodno, neodvisno in od vsegra sveta spoštovano domovino, tako moramo tudi dokazati, da smo siposobni gosipo- darji v svojo lastno korist in vzor vsemu delav- skemu gibanju v svetu. Večini naših ljudi je jasno, da si bomo boljši kos kruha rezali samo z bolnim tn spretnejšim delom, da bomo naš življenjski nivo lahko dvignili le z izboljšanjem proizvodnje, z bol^o organizacijo dela, s šted- ljivost jo in večjo prizadevnostjo. To pa še ni dovolj. Ce gradimo napredno in neodvisno državo, iM>tem moramo osvojiti vse najnaprednejše pridobitve človeštva in jih obr- niti v našo skupno korist. To pa je mogoče do- seči samo z večjo zavestjo, z učenjem in zna- njem. Iz dneva v dan so naši uspehi večji, iz dneva v dan razpolagamo z novimi industrij- skimi napravami najmodernejšega tipa. Te no- vosti pa zahtevajo dorasle in sposobne ljudi. Cim bolj bomo usmerjali naše prizadevanje t to smer, tem manj potnih srag bo na naših obrazih. Vsega tega se moramo zavedati, ko praznu- jemo največji praznik delovnih ljudi vsega sve- ta — 1. maj. Vedeti moramo, da naših naporov še ni konec in da bo naša socialistična domo- vina pač takšna, kot si jo bomo sami zgradili. T era bolj pa si moramo biti na jasnem, da mo- ramo vztrajati na naši poti in ostati zvesti svo- jim ciljem v našo korist in v korist delovnih nmožic vsega sveta. OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V CELJU Od krepitve socialističnih sil je odvisen nadaljnji tempo razvoja v naši domovini v nedeljo je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju redna letna konferenca Zveze komunistov za celjsko občino. Na konferenci je sodelovalo 151 delegatov, ki so zastopali 1512 komunistov, včlanjenih v 58 osnovnih organizacijah. Razen delegatov so bili kot gosti navzoči še članica CK ZKS tov. OLGA VRABICEVA, sekretar Okr. komiteja ZKS Celje tov. FRANC SIMONIC, sekretar Okr. odbora SZDL Celje tov. JAKOB 2EN, pred- sednik OLO Celje tov. RIKO JERMAN, sekretar Občinskega komiteja ZKS v Žalcu tov. IVAN KOVAČ ter sekretar Občinskega komiteja ZKS v Rogaški Slatini tov ALOJZ LIBNIK. Po 'izvolitvi organov konference je sekretar Občinskega komiteja ZKS Celje tovariš CVETO PELKO obširno in zelo konkretno poročal o uspehih in slabostih organizacij ter članov ZKS pri uveljavljanju so- cialističnih družbenih odnosov. Konferenco so pozdravili pionirji druge osnovne šole v Celju, po- zdravno pismo pa ji je poslal delovni kolektiv Tovarne emajlirane po- sode v Celju. Po daljši in zelo plodni razpravi so delegati izvolili nov 23-članski občinski komite ter 3-člansko revizijsko komisijo. Za sekretarja pa je bil zopet izvoljen tov. CVETO PELKO. Ob zaključku konference so delegati poslali pozdravni pismi CK ZKJ in generalnemu sekretarju tov. Titu ter CK ZKS in sekretarju tov. Mihi Marinku. Izvleček iz poročila tov. Pelka j^^Ke glede na to, da sta poročilo se- ^^etarja ter razprava v glavnem ob- jjj tavala nekatere slabosti in pomanjk- jj.y^sti v delu organizacij ZK in nje- članov, pa so kljub temu uspehi, so bili nakazani ter doseženi s po- žrtvovalnim delom komunistov in vseh poštenih delovnih ljudi na vseh pod- ročjih družbenega uveljavljanja poka- zali na svetlo in pozitivno perspektivo. Na začetku svojega govoca je tov. PELKO podrobno razčlenil splošen po- litični položaj in vlogo Jugoslavije v borbi za ohranitev miru na svetu, y nadaljevanju pa gospodarski razvoj naše države ter uspešno rast mesta Celja. Ko je tov. PeDco analiziral uspehe delavskega samoupravljanja je dejal, da so pri tem organizacije ZK in njeni člani odigrali pomembno vlogo in tu zlasti v tolmačenju vloge delavskega upravljanja ter pri usposabljanju čla- nov kolektivov za vodstvo v podjetjih. Komunisti v podjetjih so bili tudi po- budniki, da so kolektivi razpravljali o novih smernicah naše gosp>odarske po- litike in nadalje, da so mnogokje do- segli v razmeroma kratkem času tudi zavidljive uspehe. Pri teh vsekakor prednjači kolektiv Tovarne tehtnic, ki je z nepovečano delovno silo dvignil proizvodnjo za 7 %. Podobne uspehe beležijo tudi v Železarni Štore, v To- varni emajlirane posode itd. Medtem, ko so organi delavskega upravljanja v večjih kolektivih v glavnem uspješno reševali vse naloge, pa je dosti slabši položaj v manjših kolektivih in to zla- sti tam, kjer ne delajo osnovne orga- nizacije ZK. Tipičen primer za to vrsto slabosti so bile nerednosti v Tovarni perila, v Žični, v Zvezdi in pri Zelez- ninarju. (Nadaljevanje na 2. strani) OB 15. OBLETNICI OF Sedemindvajseti april 1941 je brez dvoma eden najpomembnejših temeljnih kamnov, na katerih počiva stavba naše socialistične domo- vine. Petnajsiič proslavljamo letos dan, ko je padla odločitev, da je treba začeti z oboroženim uporom. Komunistična partija je zbrala okrog sebe napredne predstavnike Sokola, krščanskih socialistov in kulturnih delavcev ter ustanovila enotno Protiimperialistično fronto, ki si je kmalu zatem nadela ime Osvobodilna fronta slovenskega ljudstva. Bilo je to 27. aprila leta 1941 v Ljubljani. Pokojni tovariš Boris Kidrič je dejal o zgodovinski vlogi sloven- skega ljudstva ob desetletnici OF, 26. aprila 1951, med drugim: »Ko so pred desetimi leti fašistični osvajalci hkrati z vso Jugo- slavijo podjarmili in razkosali slovensko zemljo in slovenski narod, je nacionalna katastrofa s poudarkom zaključila našo tisočletno puntarsko zgodovino. Stoletja in stoletja nesvobodne, podvržene tujemu gospodar- skemu, družbenemu in kulturnemu nasilju, zatiranju in potujčevanju, se nas to pot fašistični zavojevalci zapisali smrti. Razdelili so si našo zemljo in naše nacionalno bogastvo, gnali nas z rodne grude, sklenili naše popolno kulturno in fizično uničenje in ga začeli takoj sistematično izvajati, nemški fašisti odkrito in e vso naglico, italijanski — taktično potuhnjeno in počasneje. Tedaj je reakcionarna slovenska buržoazija poudarila svojo zvestobo izdajalski tradiciji domačih izkoriščevalcev. Slovenske ljudske množice, ki so se zbirale v Osvobodilni fronti, bo skupno z ljudskimi množicami vse Jugoslavije sledile pozivu Komu- nistične partije, pozivu maršala Tita. S silo giganta je slovensko ljud- stvo na ta poziv preokrenilo tradicionalni tok slovenske zgodovine. Nekaj mesecev po ustanovitvi Osvobodilne fronte so že zagrmele na naših tleh prve partizanske puške. Zatlela je in iz dneva v dan vse mogočneje plamtela ljudska vstaja. Oborožena vstaja slovenskeira ljud- stva je neusmiljeno pokopala tradicijo tiste nacionalne politike, ki so jo dotlej kot edino zveličavno ug'anjali slovenski vladajoči razredi. Nič več prosjačenja za drobtinice, lom z nacionalnim zatiranjem in sleher- nim imperialističnim sistemom na naših tleh, osvoboditev in združitev vseh Slovencev na temelju samoodločbe in lastne državnosti v svobodni in ljudskodemokratični Jugoslaviji bratskih narodov! Tak je bil i>ro- gram Osvobodilne fronte in za uresničenje tega programa je pod vod- stvom Komunistične partije in tovariša Tita plamtela slovenska ljudska vstaja ramo ob rami z vstajo drugih jugoslovanskih narodov.« (Boris Kidrič na III. kongresu OF Slovenije, 26. aprila 1951) Štev. 17—18, stran 2 CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 195, POGLED PO SVETU Počutimo se kakor r> čakalnici, nabiti z atomsko resničnostjo. Tako nekako je napisal uvodničar nemškega dnevnika »Die Welt« prejšnji teden. Ravnotežje atomshega orožja je zaklenilo vrata vojni. ZDA in SZ preživljata notranjo »presnovo«, Anglija bi rada rešila po- ložaj na Srednjem Vzhodu, Francija v Severni Afriki, Nemce boli združitev, besede in očitki sem in tja, obiski, oti- pavanja, razgovori o razorožitvi. V bi- stvu pa se stvar res nikamor ne pre- makne. Prepoved atomskega orožja je nujna, če se hoče svet rešiti more, toda v razorožitvenih predlogih je to pre- poved opustil celo Gromiko, da bi se približal ameriškemu stališču. Angleži in Francozi so se zbali, da bi utegnilo priti do ameriško-ruske atomske ko- eksistence, kajti ti dve super-dr&avi držita za atomski vzvod. Ti dve, vsaj kaže tako, spuščata in dvigata atomske rampe. Quosque tandem, kako dolgo '■ še? Pravijo, da je Atlantska zveza v kri- zi. To so posebno glasno razglašali Nemci, ki so prejšnji teden začeli z novo politiko, pri kateri bi jim kriza prav prišla. Adenauerjev zunanji mini- ster v. Brentano je dvajset dni naprej napovedal, da bo nemški poslanik Haas v Moskvi predal noto o združitvi Nem- čije in o njeni povezanosti z razoro- žitvijo. Vsekakor bister korak senil- nega Adenauerja. Z njim je razorožil svoje notranje nasprotnike, socialiste in Dehlerjeve pristaše, ki mu že ves čas očitajo njegovo okorelo zapadno politiko, na zapadni blok pa je ta korak učinkoval nekako tako kakor Pineau- jeva izjava in Molletova kritika Atlant- ske zveze. Ali pomeni ta korak nov element evropskega razočaranja nad Atlantsko zvezo? Vsak naj zase gleda, kje bo ostal in stal, Angleži, Fran- cozi, Nemci! Gruenther, poveljnik ctlantske vojske, je odstopil z izjavo, da bi v primeru vojne ne mogel bra- niti tudi ozemlja Zapadne Nemčije. Od- stopil je baje zaradi bolezni. Gotovo pa je, da bo treba zdravil in novih injekcij tudi politiki držav, ki jih je On povezoval z vojaškimi vezmi. Vsekakor je treba zabeležiti, da je imel predstavnik nemške industrije Berg v Vzhodni Aziji velike uspehe in doživel povsod svoj y>good will«, da je Krupp, nemški vojni zločinec, predložil po Beitzu memorandum zapadnim si- lam, s katerim bi se naj usmerila go- spodarska dejavnost Zapada v Aziji in Afriki po načelu »Traid not aid« (Delo ne pomoč), da je nemška vojska naro- čila prvih 5000 jeepov v nemških to- varnah, da se admiral Wright pogo- varja s poveljnikom nove nemške voj- ske Blankom o vlogi nemške mornarice v območju NATO pakta in da ima Za- padna Nemčija ministrstvo za atomsko energijo, da gradi atomske reaktorje, uvaža uran in da so zraven tudi pri- vatni kapitalisti. Med tem je Hammarskjdld uspel z drugim premirjem med Izraelom in Egiptom. Bojevita soseda bosta šla na- razen, med njima pa bo delal red med- narodni organ Varnostnega sveta. An- gležem to ni povsem všeč, kajti oni hi radi ohranili ravnotežje sil brez OZN, kjer vsak hip lahko nastopi sov- jetski veto, skrbi pa jih tudi to, da se za polno vlogo VS vnemajo tudi ZDA. Ni čudno, da se v Londonu z Rusi po- govarjajo predvsem o Srednjem vzho- du. Rusi so izjavili, da so zoper vojno na tem področju, Dulles jih je za to pohvalil in jim priznal pravico, da soodločajo kot sosedje in kot činitelj, ki je nesporno navzoč. Zato ni-nič čud- nega, če so razgovori v Londonu tajni. Za velike stvari gre, za vpliv, za opo- rišča, za milijardne profite, za boj med svetovnimi petrolejskimi trusti. Zato je značilna Ševčukova karikatura Bul- ganina in Hruščeva, ki ju upodablja kot angelčka z oljkovimi vejicami, izpod halje pa se jima vidi hudičev rep in konjsko kopito. Nemški karikaturist je s to versko predstavo razodel, da Nem- ci ne gledajo z zaupanjem v londonski sestanek. Za 20. aprila se je že napo- vedal v Londonu Brentano, da poizve, kaj se je skuhalo. Sestanek štirih? Vr- sta vprašanj za vse tri velike evropske države, nova za današnji dan, po svo- jem izvoru pa stara in jih zgodovina dobro pozna. Francozi preživljajo alžirsko krizo kakor bolnik, ki se je sprijaznil z rev- mo. Kakor Macmillan Angležem tako tudi Mollet svetuje Francozom ome- jitev potrošnje. Oba potrjujeta s tem staro besedo lorda Cecila Rhodesa, da so kolonije stvar želodca. Zato je al- žirsko vprašanje tako akutno. Pacifi- kacija Alžira gotovo ni radikalen lek in — ali ni mikavno, da so prav fran- coski radikali zoper njega? Mendes- France še vedno svetuje politično re- šitev, ki bo cenejša, varnejša, pamet- nejša in trajnejša. Vendar se Mollet ne more omehčati za spremembo svoje alžirske politike. Predsednik tunizijske konstituante Burgiba je izjavil, da je glavna naloga tunizijske vlade, prepri- čati francosko javnost, da je nujno pre- sekati gordijski vozel v Alžiru. »Jajce torej več ko puta ve«, bi rekli z na- šim Vodnikom. Kominforma ni več. Osem partij je podpisalo razpustitev te mednarodne povezave komunističnih partij, zaradi katere je naša država mnogo prestala. Ob razpustitvi ni bilo sicer ■poudarjeno, dc smo imeli mi prav, zadoščenje pa imamo kljub temu. Koeksistenčna poli- tika, ki smo jo rodili ves čas po vojni, se je izkazala kot pravilna in smotrna. Skratka: Ljudem v čakalnici svetov- ne politike se zdi, da bo vlak vendarle krenil in da to konec koncev ne more biti odvisno od dveh super-držav. Men- da res ne more imeti prav stari, sicer pošteni, a neusmiljeni Macchiauelli, da so ljudje preprosti, da se pokoravajo trenutni nujnosti in da torej tisti, ki vara in hoče varati, najde zmeraj koga, ki se da varati. Menda je res že čas, da se ta volčja politika umakne pred trezno, pametno, človeško politiko. Upajmo, da s to željo nismo kratkovid- ni preprosteži, ki se vdajajo času, na- silju in pritisku trenutne nujnosti. T. O. Občinska konferenca Zveze komunistov v Celju Organizacija ZK in njeni člani v Celju so odigrali pomembno vlogo (Nadaljevanje s 1. strani) Ko je tov. Pelko analiziral delo ob- činskega ljudskega odbora, je dejal, da novi ljudski odbor aktivno posega v delo in uspešno rešuje celotno pro- blematiko. V ljudskem odboru in nje- govih organih dela 286 ljudi, od tega je 82 članov ZK in komaj 32 delavcev. Ta številka kaže, da bo treba pri bo- dočih volitvah delati na tem, da se po- pravi socialni sestav v korist delavcev. Ne glede na te ugotovitve, pa prihaja delo komunistov na sejah ljudskega odbora ter pri delu njegovih organov vidno do izraza. Družbeno upravljanje v šolstvu ježe prebrodilo začetne težave in organi upravljanja vedno bolj posegajo v re- Tov. Cveto Pelko sevanje ne samo materialnih, temveč tudi vzgojnih proiblemov. Pri šolstvu je zelo zanimiv tudi vpogled v socialni sestav dijakov obeh celjskih gimnazij. Ta vpogled nam pove, da je število delavskih otrok v višjih razredih ne- sorazmeren nizek napram številu otrok nameščenskih družin. To narekuje, da bo treba v bodoče delavsko mladino bolj usmerjati v višje šole in tudi tako zagotoviti politično zdravo Inteligenco. Zanimivo je, da v zvezi s šolsko re- formo del prosvetnega kadra, zaradi svoje zastarele miselnosti, z nezaupa- njem gleda na ta ukrep, ki ima namen dati šoli tisto mesto, ki ji v sociali- stični družbi pripada. To nezaupanje je prišlo do izraza tudi na občnem zboru društva profesorjev. Da je bilo tako, ni niti čudno, saj so v vrstah vzgojiteljev še vedno nekateri, katerih nazori so vse prej kot socialistični; ne- kaj pa je tudi takih, ki so sicer po- šteni, pa ne znajo dobiti stika s poli- tičnim življenjem. Dogodki xx>trjujejo, da socializmu nenaklonjeni vzgojitelji svoje miselnosti niti ne skrivajo in ustvarjajo takšno vzdušje, da že ni nič čudnega, če profesor oklofuta partizan- sko siroto, nadalje, če gredo šolski otroci na izlet na romarsko goro Oljko, da šolski pevski zibor namerava iti na tekmovanje v tujino, kjer bi prepevali tudi nabožne pesmi, da na šoli hono- rarno poučuje bivša nuna, ki pa je še vedno v tesnih stikih z duhovščino, da hodijo v cerkev profesorji biologije in poudarjajo tako svojo dvoličnost, saj morajo v šoli poučevati o materialnem razvoju življenja itd., itd. Sicer bi bila slika celjskih šol neix>i)olna, če v vrsti teh grobih napak, ki vplivajo na mi- selni razvoj naše mladine, ne bi ome- nili, da pa je vendarle pri določenem številu profesorjev čutiti, da posredu- jejo učencem pravilno vzgojo in da jemljejo vzore iz NOB. V nadaljevanju svojega poročila je lov. Pelko še analiziral delo z mladino ter delo športnih, telesnovzgojnih dru- štev in ostalih dinižbenih organizacij v celjski občini in vlogo komunistov v teh organizacijah. Proti koncu svojega govora je tov. Pelko poudaril, da komunisti niso bili vselej dovolj budni napram negativ- nim pojavom v gosi)odarstvu in razdi- ralnemu delu ljudi, ki niso naklonjeni našemu razvoju, tako zlasti ne proti ^.-plivom klerikalizma, proti sovražni zahodni propagandi ter vplivam malo- meščanstva. Razen tega pa izredno škodljiv odnos do splošnega ljudskega premoženja in pogosti primeri tatvin kažejo, da bodo morali organi delav- skega upravljanja in v prvi vrsti ko- munisti močno zaostriti kontrolo in se boriti proti vsem takim škodljivim po- javom. Ko je na koncu svojega govora tov. Pelko razčlenil še organizacijske pro- bleme je nato nakazal tudi nekatere naloge za bodoče. Pri tem je zlasti opo- zoril na skrb za ideološko vzgojo čla- nov, na še večjo aktivnost komunistov v družbenih organizacijah ter na skrb za vzgojo mladega kadra. (O nekaterih ugotovitvah iz govora tov. Pelka bomo še poročali.) tivnih težav in z miselnostjo, ki je od- raz pretekle dobe. Posamezniki v pod- jetjih še vedno gledajo preveč ozko in prakticistično na razne probleme. Na- loga komunistov v podjetjih je, da usposabljajo delavce sp>oznavati pro- bleme v tovarni in našo stvarnost, ne pa da se delavski sveti oddaljujejo od množic. Na zaključku je dejal, da ne smemo čakati, da bodo mladi ljudje sami od sebe dozoreli za razne funkci- je in na vstop v Zvezo komunistov, marveč morajo komunisti mlade ljudi vzgajati in usposabljati, da bodo kos nalogam, ki stoje pred njimi. KLajti le od krepitve socialističnih sil je odvisen nadaljnji tempo našega razvoja. Tov. MILAN LOSTRK je govoril o družbenem upravljanju v raznih usta- novah. Povedal je, da smo na tem po- lju napravili korak naprej, vendar so pri tem še precejšnje pomanjkljivosti. Ob tej priliki je navedel družbeno upravljanje v celjski bolnišnici, ki se že nekaj let ne more izkopati iz težav zaradi nesoglasij s strokovnim in vo- dilnim kadrom. Slabosti v gospodarje- nju iz prejšnjih let, ki so javnosti že znane, so to stanje v bolnišnici še po- slabšale, vendar so izgledi, da se bodo razmere v najkrajšem času izboljšale. Podobne slabosti so bile tudi v uprav- nem odboru Poliklinike, kjer bi zaradi osebnih ambicij skoraj prišlo do raz- bitja kolektiva. Družbeno upravljanje v medicinskih ustanovah hrome pred- vsem prevelike zahteve zdravniških kadrov, ki bi hoteli koristiti najmoder- nejše medicinske izsledke, kar pa je spričo razmer zaenkrat nemogoče, če- prav bi si vsi to želeli. Ko je na kraju tov. Loštek govoril o družbenem upravljanju socialnega za- varovanja, je poudaril, da se socialno zavarovanje preveč izkorišča, saj je 15 do 20% »črnih bolnikov«. Zato bodo morali letos komunisti, ko so sredstva v te svrhe bolj skopa, tem problemom posvečati večjo pozornost. Tov. OLGA VRABIC je uvodoma iz- razila zadovoljstvo nad uspehi organi- zacij ZK v celjski občini, kar kaže, da so smernice VI. kongresa prodrle med člane ZK zlasti kar se tiče dela v mno- žičnih organizacijah. Ko je govorila o vedno bolj razvijajočem se sistemu so- cialistične demokracije, je dejala, da so uspehi na tem področju vidni, vendar pa smo še v družbenem upravljanju šele v prvi fazi razvoja. Zato je naloga komunistov, da te organe učvrstijo. Nato je govorila o zdravstvenih pro- blemih ter poudarila, da skupnost v naši državi daje ogromno sredstev za zdravstveno službo. Stroški zdravstve- nih storitev iz leta v leto naraščajo za 15 do 20%. Široka socialna zakonodaja terja od družbe visoka sredstva, saj je v Sloveniji okoli 60% prebivalcev so- cialno zavarovanih. Zato je dolžnost vseh, ki imajo opravka s tem, da se sredstva smotrno, pametno in racio- nalno koristijo. Predvsem bi morala bolj prodreti v zdravstvo socialistična načela, ki bi dajala več poudarka pre- ventivni službi. Ko je govorila o stanju v šolstvu, je podčrtala pereč problem šolske refor- me, katere ne bomo privedli v življe- nje, če ne bodo organizacije ZK, SZDL in šolski odbori pri tem aktivno sode- lovali. Tudi na tem področju čakajo komuniste velike naloge. O mladini je tov. Vrabičeva dejala, da je treba v delo z mladino vnesti jasnost in per- spektivo. Komunisti bi se morali bolj poglabljati v življenjske pogoje mladih ljudi. Za njo bi morali bolj skrbeti ter ji nuditi prostore, kjer bi se zbirala in zdravo ter koristno izživljala. Tudi pre- hrani mladine bi morali posvečati več- jo skrb, saj je znano, da je največ tuberkuloznih obolenj v dobi od 18. do 30. leta starosti, kar je največkrat po- sledica nezadostne prehrane. Na kraju je tov. Vrabičeva poudarila, da organizacije ZK čaka ogromno delo pri utrjevanju zavesti ljudi, pri dvi> ganju storilnosti in izboljšanju življenj- skega standarda, saj ogromna večina teh problemov leži prav v rokah komu- nistov. Tov. RUDI PEPERKO je govoril » delu Občinskega sindikalnega sveta, « malomeščanski miselnosti ter o potrebi vzgojnega dela /prek raznih tečajev Tov. MARTIN PIRŠ je razpravljal « perečem stanovanjskem vprašanju v Celju. Na stanovanjskem uradu leži 3600 prošenj za dodelitev stanovanj, oavšalno obsoja vse prosvetne delavce, temveč jim je treba tudi po- magati in dati priznanje, kadar to za- služijo. Tov. MARTIN STAJNER je govoril o storilnosti dela. Izrazil je potrebo, da bi v podjetjih bil kadrovski oddelek, ki bi pravilno razmeščal delavce na taka delovna mesta, ki delavčevi spo- sobnosti najbolj odgovarjajo; pravilna zaposlitev in vzgoja delavcev je osnova za večjo produktivnost. Tov. TONE GABRIC pa je razpravljal o stanju v trgovini, o politiki cen, o odkupnih ter o obrtniških problemih. Na kraju je tov. FRANC SIMONIC dal priznanje organizacijam in članon ZK v celjski občini, ki so v zadnjih dveh letih dosegli vidne uspehe pri svojem delu. Poudaril pa je, da moraj« komunisti biti bolj med ljudmi v to- varni kot na naši vasi ter z njimi de- lati in jim pomagati, da jih bodo ljudje vzljubili. Ce bodo ljudem pravilno is odkrito tolmačili razne ukrepe, ki v skrajni liniji koristijo le ljudem, jih bodo ljudje cenili kot najboljše prija- telje. Res je, da dokaj ljudi na vseh področjih našega dogajanja dela napake, vendar v ogromni večini ne iz antipa- tije do socializma, ampak iz neved- nosti, zato jim moramo komunisti po- magati. Smo v razvojni dobi, ko bo treba bolj kot kdaj koli prej krepiti družben« upravljanje in storiti vse za povečanje proizvodnje. To ni samo naša dolžnost napram naši skupnosti, temveč dolžnost napram naprednemu delavskemu in so- cialističnemu gibanju v svetu, ki se na naših primerih uči. Prav nič ne preti- ravamo, če trdimo, da ima ravno po- litika Zveze komunistov Jugoslavije največ zaslug za uspešno razvijanje so- cialističnih sil v svetu ter za učvrsti- tev svetovnega miru. Ce se tega zavedamo, če se zavedamo naše vloge in vpliva v naprednem sve- tu, se bomo morali še bolj izobraževati in vzgajati, da bomo kos vsem nalo- gam, ki jih dolgujemo napram medna- rodnemu delavskemu gibanju in inter- nacionalizmu sploh, je zaključil tov. Simonič. Od krepitve socfalisficnih sil je odvisen nadolifiji tempo našega razvoja Po poročilu sekretarja so sodelovali v plodni razpravi številni delegati in gosti. Celotna razprava je dala pred- vsem poudarka dvem najvažnejšim vprašanjem v sedanjem družbenem razvoju, in sicer družbenemu uprav- ljanju ter vzgojnim vprašanjem. Prvi je govoril tov. JANEZ TROFE- NIK o proizvodnosti dela, katero bi morali povečati z zavestno in organi- zirano akcijo. Ko je govoril o delav- skem upravljanju, je omenil tudi važ- nost direktorjeve funkcije, ki se pa ponekod podcenjuje. Primeri slabih direktorjev se mnogokrat posplošu- jejo, kar kvarno vpliva na podjetje in zmanjšuje vlogo funkcije direktorja, ki pa je zaenkrat v podjetju še zelo važ- na. Tov. STANE ŠKERLJ je obširno go- voril o gospodarskem kriminalu ter poudaril, da so komimisti pripomogli k zmanjšanju kriminahiih pojavov v podjetjih. Kriminal povzročajo večino- ma uslužbenci, katerih življenjska ra- ven ni ravno najnižja. Na ta način po- vzročena škoda skupnosti gre v težke milijone, saj so samo letos do aprila ugotovili 40 milijonsko škodo. Delavski sveti še niso dovolj budni napram ta- kim pojavom, zlasti pa ne ukrepajo dovolj odločno, da bi take pojave pre- prečili. Praksa je pokazala, da se ne- čedna dejanja največkrat dogajajo tam, kjer delavski sveti niso dobri, kjer je slabo knjigovodstvo in slaba evidenca. Tako je bilo tudi v celjskem podjetju Zelezninar, kjer so zaradi takega stanja na veliko kradli. Tov Skerlj je nato govoril še o raz- nih škodljivih pojavih v gospodarstvu kot so razne črne vožnje, črni skladi, malomarno opravljanje službe, spreje- manje ljudi na odgovorna mesta s sla- bo politično preteklostjo in takih, ki so bili že kaznovani zaradi tatvin in po- neverb. Ti pojavi so najbolj pogosti v trgovini, gostinstvu in zadružništvu, kjer so še vedno na vodilnih mestih bivši trgovci in razni špekulanti. Ko je navajal razne primere gospodarskega kriminala, je med drugim omenil, da so organi Tajništva za notranje zadeve v zadnjem času odkrili v Kmetijski za- drugi Šentjur 7 milijonov din primanj- kljaja, v Frankolovem je poslovodja Hren ix>vzročLl 5 milijonski primanj- kljaj, v zadrugi Šentjanž 1,3 milijonski primanjkljaj, v Celeia-Sad je slabo go- spodarstvo povzročilo 9 milijonsko ško- do, saj je samo njihov potnik v enem letu zaslužil 4 milijone din, lažni inže- nir Franc Grein v velenjskem rudniku, ki je bil svoječasno obsojen na smrtno kazen in pozneje pomiloščen, pa je oškodoval rudnik za 500.000. Vse to kaže da podjetja posvečajo premajhno skrb kadrovskim vprašanjem. Na zaključku je tov. Skerlj poudaril še škodljivost nepotrebnih potovanj v inozemstvo, kjer nekateri celo škodu- jejo s svojim pKjnašanjem ugledu dr- žave, dalje škodljivo težnjo dviganja cen v naših trgovinah ter končno pre- majhno kontrolo nad nekaterimi obrt- niki, kar je vzrok pomanjkanje inšpek- cijskega kadra. Tov. ANTON TOFANT je govoril o nekaterih pomanjkljivostih delavskega upravljanja ter i>oudaril, da bi ravno komunisti morali dajati v teh organih vzgled. Tov. EDO GASPARI je govoril o mladinskih problemih ter je podčrtal, da bi komunisti morali mladini bolj pomagati, ne pa da se zadovoljijo le s tem, da pošljejo svojega predstavnika ha mladinske sestanke. Tov. LOJZE BOHINC pa je govoril o vajenski mla- dini. Tov. MARICA ZORKO je obširno go- vorila o liku komunista ter poudarila, da komunist mora biti skromen, disci- pliniran, moralen in iskren. Ce hoče komunist uspešno vzgajati množice, mora biti izobražen in ideološko ter kulturno na višini. Zaradi neznanja ko- munistov in premajhne ideološke trd- nosti pa se večkrat zgodi, da nekateri komunisti padejo pod vpliv nazadnja- ške in tuje miselnosti. To se največ- krat dogaja pri izobražencih. Poudarila je, da se pravi komunist ceni po prak- tičnem delu, ne pa po filozofskih raz- pravljanjih ter da so tudi taki, sicer redki komunisti, ki so komunisti le po besedah, v dejanjih so pa še daleč od komimistov. Tov. JAKOB 2EN, ki je govoril o delavskem in družbenem upravljanju, je poudaril, da smo dosegli največje uspehe pri delavskem upravljanju, kljub temu da imamo opravka z zaosta- lostjo v gospodarstvu, z rrsto eubjek- SEKRETARIAT OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CELJSKE OBCINE Delegati so izvolili 23 članski komite, ki je po zasedanju konference iz svoje srede izvolil sedemčlanski sekretariat, ki ga sestavljajo: Grčič Edo, Loštrk Milan, Pelko Cveto, Sagadin Kari, Sve- tek Andrej, Tofant Anton in Zorko Marica. Za sekretarja so ponovno izvolili tov. Cveta Pelka. Tudi letošnji 1. maj hočemo dostojno proslaviti Vsi obč. sind. sreti, šole, množične or- ganizacije, podjetja in ustanove se ži- vahno pripravljajo na proslave letoš- njega Praznika dela — 1. maja. Kot lansko leto. smo tudi letos osvojili prin- cip, da naj bo Praznik dela, 1. mai tudi praznik odpočitka. Zato centralnih pro- slav v Celju in okolici ne bo. V Celju bo na večer pred praznikom kresovanje in streljanje na bližnjih gričih, železničarska godba bo pripra- vila koncert pred postajo, na praznik jam pa organiziraj budnico po celjskih ulicah. Po šolah in po vseh kolektivih bodo interne proslave, pripravljajo pa tudi razne izlete. Celjska pošta bo v sklopu Dneva poštarjev še posebno slo- vesno proslavila delovni praznik z iz- leti, komemoracijo pred spomenikom i» z najrazličnejšimi športnimi tekmova- nji, kjer bodo Mstopani poštarji iz vs« Slovenije. Tekmovanje med podružnicami bod« izvedle Tovarna nogavic Polzela, tek- stilni tovarni Prebold in Šempeter. La- ško pa je nripravilo celotedenski pro- gram proslav, ki ga že izvajajo. Pro- gram zajema športne in kutlurne prire- ditve. Na večeru Sahistov bo sodeloval« kar 100 tekmovalcev. Naslednje dni strelsko tekmovanje sindikalnih podruž- nic, šaljiva nogometna tekma, odbojk* in večer Glasbene šole. V soboto, 28 aprila pa bo v dvorani TD Partizan svečana akademija s pestrim pevskJr"! in glasbenim programom. Laški lov^' bodo na večer pred praznikom priprl' vili kres na Humu. Ce bo vreme artizanskih otrok bilo kar naj- boljše. Osnovne organizacije pa bodo morale povečati stik s svojim član- stvom, hkrati pa tudi z vodstvi podje- tij zaradi pravilne zai>oslitve bivših borcev. Sekcija za zbiranje zgodovin- skega in dokumentarnega gradiva je zbrala dokaj materiala, ki bo služil za ureditev knjige »Celje v borbi«. Ta knjiga bo izšla drugo leto ob priliki odkritja .spomenika NOV v Celju. Za knjigo, ki bo obsegala okoli 300 strani teksta in dokumentarnih fotografij, zbira gradivo okoli 70 bivših borcev. V razpravi je med drugimi sodeloval tudi tov. Cveto Pelko, ki je i>oudaril naj borci vnesejo več borbenega duha ir nmožične organizacije in organe družbenega upravljanja. Predsednik okrajnega odbora ZB NOV, narodni heroj tov. Kovačič-Efenko se je zavzel za večjo skrb za nekdanje borce, ka- terim je treba pomagati pri pravilni zaposlitvi in skrbeti, da bodo dobili po- trebne kvalifikacije. Predlagal je tudi, da se čimprej reši vprašanje prosto- rov za pokrajinski muzej NOV v Celju, saj so dosedanji prostori preveč skrom- ni za Celje. Na skupščini so za uspešno delo po- delili priznanja več članom ter organi- zacijam L, III. in IV. četrti. Store, Aljažev hrib in Hudinja. Priznanje so izrekli tudi predsedniku občinskega odbora ZB tov. Loštrku. Delegati so izvolili nov 17-članski od- bor, za zastavonošo pa tov. Edija Golca. Poleg vrste uspehov tudi nekaj napak in slabosti Z OBČINSKE KONFERENCE ZK V MOZIRJU Na nedavni občinski konferenci ZK v Mozirju je sekretar Anton Zupan prikazal vrsto uspehov, pa tudi napak in slabosti s posameznih področij dela komunistov. Tovariš Zupan je dejal, da komunisti vse premalo tolmačijo lju- dem nove smernice naše gospodarske politike, zaradi česar se pojavljajo na terenu nerazumevanja. Člani ZK bi morali bolj skrbeti tudi za kmetijstvo, ki naj se krepi preko zadrug in kme- tijskih posestev. Opozoril je tudi na delo članov ZK v podjetjih, kjer bi se naj boli zavzemali za večjo storilnost, kar se da doseči s pravilno metodo dela. Na zborih volivcev, ki so bili zadovo- ljivo obiskani, se vedno bolj kaže za- nimanje množic za reševanje vsakda- njih problemov. Mladina naj se vključuje v aktive mladih zadružnikov. Komunisti pa mo- rajo mladini nuditi pravilno vzgojo in se boli zanimati za njeno delo. V za- ključku p>oročila je tovariš Zupan spre- govoril o organizaciji SZDL in nekate- rih njenih napakah, za katere so od- govorni člani ZK. Kritiziral je pasiv- nost posameznih osnovnih organizacij SZDL, kot n. pr. v Nazarjih in Gor- njem gradu, ki so imele samo eno sejo v zvezi s pripravami na občni zbor. To pa je bilo tudi vse. Po plodni razpravi, v kateri je so- delovala večina delegatov, so izvolili nov enajstčlanski občinski komite in revizijsko komisijo. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen tovariš Anton Zu- pan. V petčlanskem sekretariatu so: Anton Zupan, Rudi Zager, Edi Her- man, Jože Kozar in Mara Tratnik, Predsednik revizijske komisije pa je Franc Nerat R. Z. Prihodnje leto bodo v Celju odkrili spomenllc NOV Poldrugo leto je trajalo, da so mero- dajni odobrili osnutek spomenika pad- lim borcem v Celju. Zato so bila dela ▼ zaostanku, šele letos delajo pospešeno pri gradnji. Zidarska dela in dela na ureditvi okolice so že končana. Sedaj zlagajo spomenik z granitnimi kocka- mi. Kiparska dela opravlja akad. kipar Savinjšek v Ljubljani, vsak napravljen del pa pošiljajo na odlivanje v Zagreb, kar je zelo zamudno. Si)omenik bo ve- ličasten, na njem bo 38 figur, ki pred- stavljajo razne detajle iz NOB. Orga- nizacija ZB v Celju je za postavitev »omenika zbrala že okoli 12 milijonov •in. Ker je pa to za dograditev spo- menika premalo, bi potrebovali še cJcrog 6 milijonov din. Zato bodo z rtjiranjem sredstev nadaljevali. Spomenik bo stal na Slandrovem tr- fu, odkrili pa ga bodo prihodnje leto — 22. julija — na dan praznika mesta Gelja. Regulacija Savinje napreduje Med ostalimi deli že betonirajo dva opornika za novi železobetonski cestni most čez Savinjo Delo svetov v Mozirju postaja od seje do seje plodnejše Občinski ljudski odbor Mozirje ima 12 svetov, ki precej prispevajo k reše- vanju gospodarskih, komunalnih, soci- alnih, kulturnih, zdravstvenih in drugih zadev. Največ sej sta imela svet za go- si)odarstvo in svet za šolstvo. Tudi svet za kmetijstvo, pr os veto in šolstvo ne zaostajajo. Delo svetov postaja od seje do seje živahnejše. Predsedniki svetov bodo na prihodnjih sejah občinskega ljudskega odbora poročali o doseda- njem delu svetov. Predsednik ljudskega odbora je tudi sklical posvetovanja predsednikov svetov, na katerem so se pogovorili o delu svetov. Svet za gospKjdarstvo je na svojih se- jah obravnaval stanje v socialističnih obrtnih podjetjih. Stanje obrtnih in uslužnostnih podjetij na območju ob- čine ni zadovoljivo. Sredstva za komu- nalno dejavnost bodo v tem letu zelo pičla, zato bo moral svet za komunalne zadeve paziti, da bodo res racionalno izkoriščena. Svet za turizem in gostinstvo je pra- vilno razumel svoje pristojnosti. V ob- čini je več krajev, ki izpolnjujejo vse pogoje za razvoj turizma, predvsem pa znana Logarska dolina. Področje občine je v glavnem kmetij- skega in gozdarskega značaja. Za po- speševanje kmetijstva pa bo potrebno še precej napraviti. Svet za kmetijstvo je o teh vprašanjih že razpravljal. Zelo važna je tudi živinoreja. Za pospeševa- nje živinoreje je bila ustanovljena v Mozirju osemenjevalna postaja. Svet za gozdarstvo čuti premalo sodelovanja z okrajno upravo za gozdarstvo, njegove pristojnosti pa so zaenkrat še precej ozke. Nekatere šole na področju občine so v zelo slabem stanju. Nekaj šol pa je v zasilnih privatnih stavbah. Pereče je tudi vprašanje inventarja in učil. O gradnji novih šol zaenkrat še ne bo mogoče misliti zaradi pomanj- kanja sredstev. Ljudje so pripravljeni prispevati pri gradnjah, vendar sami ne zmorejo vsega. V prihodnjem šol- skem letu bo nastalo tudi pomanjkanje učiteljev. Stanje zdravstvene službe v občini še ni zadovoljivo. V tem letu je pred- videna ureditev zdravstvenega doma v Nazarju, za kar je zagotovljenih tudi že nekaj finančnih sredstev. Večina svetov je svojo vlogo pravilno razu- mela. Vse premalo pa sveti obravna- vajo problematiko s terena. Preveč se zanašajo na delo posameznih referen- tov ali šefov ustreznih odsekov. Tudi sestav sedanjih svetov ni po- vsem zadovoljiv. V svetih je vse pre- malo mladine. Pri izvolitvi novih sve- tov bo treba to pomanjkljivost odpra- viti. V Rečici oh Savinji bodo v nedeljo odkrili spomenik padlim borcem Nad 20O Rečičanov tn okoličanov je bilo v vrstah NOV in se z orožjem v roki borilo proti okupatorju. Mnogo družin je bilo v taboriščih, mnog? po zaporih. 44 borcev je padlo v krvavih borbah z okupatorji, 20 pa jih je po- mrlo po taboriščih ali so bili ustreljeni kot talci. Tukajšnja organizacija ZB si je že dalj časa prizadevala, da bi padlim v NOB postavili spomenik. Ob veliki pod- pori ljudstva, ki je prispevalo za spo- menik nad 1 milijon dinarjev ter osta- lih organizacij in podjetij je sedaj spo- menik dograjen. Na 8 metrov visoki piramidi iz poliranega xx)horskega gra- nita bo vklesanih 64 imen padlih bor- cev in žrtev fašističnega terorja, ki so darovali svoja življenja za osvoboditev naše domovine. Zato bo za Rečico ob Savinji v nedeljo največji praznik, ko bodo odkrili spomenik. >'AU si Ta maia mamkal« OBISKALE SMO OTROKE V OTROŠKEM DOMU »VERE SLANDROVE« NA POLZELI Kot je verjetno marsikomu dal ix>bude pred nedavnim članek v Slovenskem poročevalcu, tako smo tudi članice sin- dikata uslužbencev OLO Celje skleni- le, da obiščemo male in velike gojence Doma na Polzeli, Da ne bi prišle med nje praznih rok, smo zbrale od članov sindikata prostovoljne prisi)evke in na- kupile raznih dobrot Bilo je sicer mračno, deževno ne- deljsko jutro, ko smo z avtom krenile •polne veselega pričakovanja. Prišle smo nepričakovano, za otroke neslišno v dom. Presenetile smo naj- prej najmanjše pri igri. Nekateri so se takoj približali, del punčk pa se ni dal motiti: igrale so se mamice in svoje punčke skrbno in ljubeče polagale k počitku. Mala Božica je takoj vprašala tov. Stano: »Ali si ti moja mamica?« — Vidka je boječe stala ob strani, prišla je šele pred kratkim v dom iz Mozirja, Tudi Mija iz Maribora se je ojunačila in vprašala, če bodo tudi »sredinčki« in »veliki« dobili čokolado in pomaran- če kot oni; med večjimi ima namreč bratca, v prsih pa dobro srčece. Sama je bila deležna dobrot in je takoj po- mislila še na ostale. Preveč bi bilo, da pišem o vseh o Tinčku iz Celja, Ivu z Jesenic, vsi si želijo mamic, četudi je tetka Anica in »tetka sestra« tako dobra z njimi! Ko je prišel upravnik med nas, se je najmlajši Cičev takoj oglasil: »Tovališ uplavnik!« — vzel ga je v naročje, malček pa ga je objel in prisrčno poljubil na lice. Pri »sredinčkih«, to so predšolski večji otroci, smo bile že pričakovane. Obljubili so nam, da nam bodo za pla- čilo obiska kaj zapeli in pokazali kaj vse znajo. Oni. ki že obiskujejo prvi razred, so bili prav udržani. Nenadoma se je pojavila žena upravnika, ki je bolniška sestra v domu, z najmlajšo varovanko Slavico v naročju; Sla vica je prišla šele pred kratkim iz Dečjega doma v Celju. Osemletna Vlasta se je takoj približala tej najmlajši in poveda. li so, da je vedno pripravljena za po- moč pri varstvu Slavice, če ima sestra opravka z malimi bolniki v bolniški so- bi. Kar tekmovali so v pripovedovanju, kako so pridni v šoli itd. Vzgojiteljica je ravno igrala harmo- niko deklicam, ki so rajale, Dečki so resno igrali šah, druga skupina je zopet čitala itd. Večji so ugotavljali, da ne kaže pred kosilom pojesti vseh »slad- kosti«; prihranili jih bodo še za popol- dne. Upravnik nam je nato razkazal vse prostore. Povsod vlada red, hodnike pa poživlja bujno zelenje lončnic. V sobah manjka stenskih slik, ki bi napravile mnogo prijetnejše sobice. V vrstah stoje posteljice, vse enake kot v hišici palč- kov iz pravljice o Sneguljčici, V ku- hinji se je pripravljalo dobro kosilo: zelenjavna juha. telečji zrezki, dušen riž in solata; za poslastico pa biskvitne rezine. Ko smo obiskali še dva bolnika v po- sebni bolniški sobi, so nas že prišli klicat, da je program pripravljen, V največji učilnici so sedeli vsi. ki niso nastopali in tudi za nas so bili priprav- ljeni stoli. Vrstila »e Je točka za točko: peli so, deklamiran, mali deček je nastopil kot risar in pek, deklica kot kuharica. Več- je so zopet ljubko zarajale pred nami. Za zaključek se je mala plavolaska za- hvalila ZA obisk. Upravnik je nato povzel besedo, izrazil zadovoljstvo in zahvalo za obisk in razumevanje, saj otrokom ne manjka drugega kot topline in ra- zumevajočih materinskih src. Povabil nas je še, da pridemo zopet, ko bo top- lejše in lepo vreme, ko bo mogoče z otroci v naravo, saj imajo tako lep>e kotičke v parku. To smo jim radevolje obljubile, toda preden smo odšle — presenečenje: »Tovarišica, jaz bi vam rad pisal!« Ko je Zvonko to izrekel so nas obkrožUi in veliko se jih je tej želji pridružilo. Silvana je potožila, da nima nikogar svojih, tudi Katja s Primor- ske je enako povedala. Mala Darja nas bo prišla s sestro bolničarko v Celje obiskat. Pisale smo jim svoje naslove in jim zagotavljale, da jim odpišemo, ko se oglase; to bomo tudi brezpogojno storile, da ne bodo razočarali! mm- Najbolj so skrbeli za otroke padlih borcev INVALIDI V MOZIRJU SO ZBOROVALI V Mozirju so se pred dnevi sestali invalidi na prvi občinski konferenci. Občinski odbor ZVVI, ki je bil v za- četku brez finančnih sredstev, je pre- magal prve težave. S pomočjo ol^raja in ostalih političnih organizacij stoji danes čvrsto na novih temeljih. Na področju občine je sedem osnovnih or- ganizacij, v katere je vključeno 520 članov ali 94 % invalidov. Največ jih je neorganiziranih v Ljubnem ob Sa- vinji. Najbolj delavni sta bili organi- zaciji v Mozirju in Gornjem gradu. Ti dve sta prejeli od Okrajnega odbora ZVVI Celje za uspešno delo tudi de- narne nagrade. Najslabša je organiza- cija v Ljubnem ob Savinji, čeprav je bila včasih ena najdelavnejših. Vzrok temu so notranja trenja. Občinski odbor in osnovne organi- zacije so najbolj skrbele za otroke padlih borcev. Mnogo jih obiskuje raz- ne šole: osnovne 92, gimnazije 66 in vajeniške šole 43 otrok. Najbolj zado- voljiv učni uspeh pa je bil na vaje- niški šoli. Osnovne organizacije so svoje delo razširile tudi na druga področja. Tako je osnovna organizacija v Lučah s po- močjo ostalih krajevnih organizacij od- krila spominsko ploščo padlim borcem. V Nazarju pa so člani pomagali pri postavitvi spomenika. Občinski odbor ZVVI je posvetil glavno skrb osnovnim organizacijam na terenu, ki so imele že več sej in mno- žičnih sestankov. R. Z, VELEBLAGOVNICA LJUDSKI MAGAZIN * CELJE proda ali da na prepis gospodarskim organizacijam sledeča osnovna sredstva: Prodajno mizo za biiffet z vsemi napravami za pomivanje kozarcev. Z zborovanja slepih v Celju Pretekli petek je bila r vrtni dvo- rani hotela »Evrope« v Celju redna let- aa skupščina Okrajnega odbora zdru- ženja slepih. Posebno zanimivo je bilo organizacijsko poročilo tajnika, iz ka- terega je bilo razvidno, da je v društvu včlanjenih 85 slepih iz celjskega okraja. Posebno težavno je vprašanje starejših »lepcev, ki niso hodili v šole in se do- •na ne morejo sami preživljati, tako da so navezani več ali manj na social- ne podpore. Današnja družba nudi sle- pim neprimerno več možnosti, saj jim V posebnih šolah in tečajih nudi mož- nost izobrazbe, tako da so danes slepci ■aposleni v raznih službah, zlasti so se •tmoftU kot telefonisti, pri raznih delih v institutu za elektrozveze in celo kot fizioterapevti, maserji in slično. Kljub temu pa je v celjskem okraju le 8 sle- pih, ki obvladajo specialno pisavo in bo tudi v tem pogledu treba več dela. Socialni položaj je na splošno šibek, saj je 33 članov, ki imajo pod 3000 din me- sečnega dohodka na družinskega člana. O poročilu se je razvila še razprava, v kateri je predsednik republiškega združenja Rožanc France analiziral položaj društva in se zavzel za to, da se usposobi čim več članstva za delo, kajti s tem, da jim omogočimo samo- stojno delo in primerne zaposlitve, bo- mo ta problem najlepše rešili. H. A. Stev. 17—18, stran 4 CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1956 IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Kaj so videli slovenslii zadružnilii na elisliupziji po Vojvodini Slovenski zadružniki in kmetijski stro- kovnjaki so pred kratkim bili na šest- dnevni strokovni ekskurziji po Vojvodini in Sremu, kjer so videli precej zanimivili kmetijskili objektov. Ze v začetku moramo poudariti, da ni vse lepo in dobro, kar naši strokovnjaki in izletniki vidijo v inozemstvu na kme- tijskem področju. Saj imamo tudi v na- ši državi rentabilne kmetijske obrate, ki se latiko kosajo z evropskim po- vprečjem. Med take obrate spada kme- tijski ikombinat Belje, Karadjordjevo, Kmetijski zadrugi Stara Moravica in Hajdukovo, kmetijsko delovna zadruga Njegoš in še več obratov, ki smo jiti videli v Vojvodini. Kmetijsko industrijski kombinat Belje je bil ustanovljen leta 1687. Danes ima ta kombinat 16 kmetijskili in 4 industrij- ske obrate. Posestvo meri 20.2.55 tia po- vršine, od katere je obdelovalne zem- lje 18,034 tia. Po velikosti je Belje naj- večje državno posestvo v Jugoslaviji, v Evro-pi pa je med prvimi. Med 20 različ- nimi otirati je vsak obrat samostojna enota. Iz vseh teti enot delegati zbere- jo skupni delavski svet za ves kombinat. Kombinat upravlja generalni direktor po smernicati centralnega delavskega sve- ta. Razen kmetijskili objektov je v se- stavu tega kombinata še: tovarna slad- korja, tovarna mlečnih in mesnih izdel- kov, tovarna paradižnikovih koncentra- tov in paprike ter velika strojna delav- nica. Na posestvu so uvedli specializirano kmetijsko proizvodnjo samo za 6 kultur od prejšnjih 24, ki so jih imeli pred voj- no. Videli smo tudi moderno pitališče, kjer z avtomatskimi hranilnimi naprava- mi samo eden delavec krmi 1000 pitan- cev. Vredno je poudariti, da se pri tem načinu prihrani 30 % krme in da je uspeh reje veliko boljši od starega na- čina pitanja. To avtomatično krmilno napravo napolnijo s koruznim zdrobom in svinja jemlje hrano, kadar to želi. Svinje v tem pitališču krmijo samo s ko- ruznim zdrobom ter z nekaj zmlete lu- cerne, ki jo dodajajo zdrobu. Svinje sc napajajo same. Obiskali smo tudi Knje- ževe vinograde. Tu je 120 ha vinogra- dov in klet za 70 vagonov vina. Klet je zgrajena v pesku. Med najpomembnejše obrate Bclja pa spada brez dvoma pe- rutninarski kombinat Kokingrad, v ka- terem redijo 6500 plemenskih živali, 200.000 pitanih piščancev in 20.000 jajča- ric. Letna proizvodnja komercialnih in razplodnih jajc znaša v tem obratu pre- ko 2,000.000 komadov. Ta obrat porabi dnevno okoli 12 ton hrane. Mlekarna v Belem Manastiru, katero nazivajo tovarno mlečnih proizvodov, ima zmogljivost 30.000 litrov mleka dnevno. Tu proizvajajo znani »beljski maslac«, ki se odlikuje po svoji izredni kvaliteti. Imajo tudi veliko klavnico in obrat za predelavo mesa. Letno poko- Ijejo 7 do 8 tisoč svinj, 1500 telet in okoli 1000 goved. Kombinat Belje ima lastno tovarno sladkorja z dnevno zmogljivostjo 120 do 149 vagonov. V Knježevem smo si ogle- dali velike delavnice tega kombinata, v katerih je zaposleno 600 delavcev. Tu izdelujejo molzne naprave, naprave za umetno namakanje, samonapajalnike in še mnogo praktičnih izdelkov za kme- tijstvo. Skratka tu je prava tovarna za kmetijske naprave. V. M. ' Črne gradnje« »Moja hišica — moja svobodicac, ka- ko je to opojna želja. Zaradi nje ljudje stradajo, garajo in se ubijajo, zaradi nje zaidejo tudi na stran E>ota, samo da bi zgradili sebi in svojim otrokom varno streho nad glavo. Naša socialistična družba pomaga vsakemu, ki hoče graditi, z denarnim posojilom in s stavbno parcelo; toda zahteva določen stavbni red. Zato so napisani zakoni in uredbe. V tem ni nič novega, nova je le vsebina. Ti za- koni in uredbe se sedaj izvajajo. Na- nje smo opozarjali, toda največkrat za- man. Našli smo precej divjih gradenj sredi polja, ob gozdovih, izven naselja, za katere ni bilo izdano gradbeno do- voljenje. Denarna kazen ne rešuje teh pro- blemov, zgradba ostane. Zato tukaj ni druge rešitve, kakor prestavitev na tak kraj, kjer je dovoljeno graditi — v za- zidalni okoliš že obstoječega mesta, vasi ali naselja. Ljudje drago plačujejo stavbne parcele, po drugi strani pa imajo možnost dobiti zastonj stavbni svet iz sklada Splošno ljudskega pre- moženja v bližini mesta ob urejenih ulicah, z nai>eljanim vodovodom in ka- nalizacijo. Razen tega bo graditelj, nje- govi otroci in vnuki bliže šole, kultur- nim središčem. Cemu torej beg v sa- moto? Gradbena inšpekcija mora take pri- mere, ki škodujejo splošnim javnim in- teresom, predlagati za rušenje. Občin- ski ljudski odbori so v nekaj primerih žo izdali take odločbe. Nobeno jadiko- vanje o težkih stanovanjskih razme- rah in nepoznavanje uredb in zakonov ne rešuje pritožbe. Nedovoljene zgrad- be bodo porušene! Zato naj vsakdo sam gleda, da ne bo objokoval svoje trmoglavosti, ko bo prepozno. OKR. GRADBENA INSPEKCIJA Letna konferenca članov ZKS šmarske občine Člani ZKS šmarske občine so imeli pretekli teden svojo letno konferenco, kateri sta poleg domačinov prisostvo- vala tudi sekretar OK ZKS Celje tov. Simonič Franc in sekretar Obč. ko- miteja Kozje, tov. Lojen Jože. V dobro pripravljenem poročilu je sekretar tov. Gojtan zajel politično, gospodarsko in prosvetno dejavnost šmarske občine ter razčlenil uspehe in pomanjkljivosti. Iz navedenega je bilo razbrati, da so člani ZKS z malimi iz- jemami našli pravilno pot za svoje delo v raznih organizacijah na terenu. Si- cer pa je njihovo delo zaradi poli- tične in gospodarske zaostalosti kmeč- kega prebivalstva zelo otežkočeno. Ne more nas zadovoljiti stanje va- ških odborov SZDL, ki niso nmogo sto- rili, da bi se organizacija številčno utrdila. Zato bo glavna naloga članov ZKS, da bodo pomagali poživeti delo- vanje SZDL z vzstrajnejšim in aktiv- nejšim sodelovanjem z vaškimi odbori. Po poročilih se je razvila razgibana razprava, ki je kritično analizirala delo v organizacijah ter dala vrsto korist- nih predlogov. V razpravi je sodeloval tudi tov. Si- monič, ki je s kritičnimi pripombami dal mnogo koristnih navodil za nadalj- nje delo. Ob zaključku so člani izvolili nov 9 članski komite ZKS za občino Šmarje, ki je takoj po volitvah imel svojo prvo sejo. Za sekretarja je bil izvoljen tov. Gojtan Jože. Mladi zadruznilci v HašRem imajo lepe naerte Pri kmetijski zadrugi so pred nedav- nim ustanovili aktiv mladih zadružni- kov, v katerem je 50 članov. Na ne- deljskem zboru so sklenili, da bodo te- sneje sodelovali z ostalimi sekcijami zadruge. Dekleta bodo sodelovala v sek- ciji žena zadružnic, fantje pa se za- nimajo za delo v živinorejski, sadjarski in poljedelski sekciji. Obiskovali bodo tudi enodnevne sadjarske in živinorej- ske tečaje. Ustanoviti nameravajo svoj pevski zbor. Kmetijska zadruga jim bo odstopila v Marija gradcu zemljo, na kateri bo- do mladi zadružniki med drugim pre- izkusni Slišen je trave ter gojili tople grede. Upravni odbor zadruge jim je pri delu obljubil vso materialno in mo- ralno pomoč. V maju priloga Celjskega tednika „KI^ETIJSKI SVETOVALEC" Našim naročnikom in bralcem sporočamo, da b<»no t maju za- čeli izdajati vsakih 14 dni prilogo na 2 straneh »Kmetijski svetova- lec«, ki bo v prvi vrsti namenje- na našim kmečkim ljudem, na- prednim kmetovalcem in zadruž- nikom. Prilogo bo izdajala Okrajna za- družna zveza v Celju z name- nom, da bi pomagala tudi s ti- skano besedo našim kmetoval- cem, zlasti pa zadružnikom, pa*i njihovih naporih za izboljšanje našega zaostalega kmetijstva. Priloga bo zelo kori&tna in za- nimiva, saj bodo kmetovalci na- šli v njej vse kar rabijo pri vsak- danjem praktičnem delu. Naše naročnike in bralce ter kmetijske zadruge naprošamo, da seznanijo o tem svoje prijatelje in znance ter člane kmetijskih zadrug ter vse, ki se za kmetijske probleme zanimajo, da bi se pra- vočasno lahko naročili na naš list. Cena listu ostane neizpre- menjena. Uredništvo KMETIJSKI MAGAZIN - LJUBLJANA POSLOVALNICA CELJE nudi vse vrste kmetijskih strojev in ostalega kmetijskega orodja. Delovnemu ljudstvu čestita k 1. maju. Priporočamo se za nadaljnjo naklonjenost. Pospeševanje kmetijstva bo prva skrb vojniških komunistov Pretekli teden je bila v Dobrni kon- ferenca organizacije ZKS Obč. LO Vojnik, kateri so prisostvovali tudi se- kretar OK ZKS Franc Simonič, pred- sednik občine tov. Jošt, Igor Ponikvar in sekretar ZKS žalske občine, tov. Ko- vač. Poročilo sekretarja tov. Sotlerja je bilo obširno in je zajelo delo in naloge organizacije. Diskusija po poro- čilu je bUa dovolj živahna, vendar so ponekod prešli v osebnosti. Razprav- ljali so v glavnem o nalogah KZ pri pospeševanju kmetijstva, o vlogi akti- vov mladih zadružnikov, pa tudi vpra- šanje vodovodov je bilo v ospredju razprave. Dalje so razpravljali še o šol- stvu, o dograditvi gimnazije in osnovne šole v Dobrni. Napredni kmet tov. Ver- del je v svojem govoru prikazal tudi kmeta kot zavednega državljana in graditelja socializma in je bil mnenja, da bi morali več storiti za njegovo raz- gledanost. Predlagal je, da bi SZDL organizirala razne ekskurzije za kmete, ki bi jih v lastnem interesu gotovo tudi sami podprli. Sekretar tov. Simonič je v svojem govoru poudaril vlogo članov ZKS pri dvigu kmetijske proizvodnje ter o vzgoji mladega človeka v dobrega dr- žavljana. Pri tem delu bo treba več vztrajnosti in potrpljenja. Tovarišu Si- moniču so se člani ZKS toplo zahvalili za lepe in vzpodbudne besede. Ob zaključku so sprejeli 8 važnih sklepov za nadaljnje delo. SZDL V Šmarju uspešno obrav- nava probleme kmetijstva Pred kratkim je Obč. odbor SZDL v Šmarju sklical sejo, na katero je povabil vse predsednike in upravnike KZ. Na dnevnem redu so poleg ostalega bili predvsem problemi kmetijstva. Funkcionarji KZ so v svojih poročilih analizirali stanje v zadrugah, ki je za- dovoljivo. Razveseljivo je dejstvo, da zadruge na šmarskem področju ne predstavljajo več le trgovskih podjetij, temveč usmerjajo svojo dejavnost ve- dno bolj v pomoč kmetovalcu za dvig proizvodnje. Zadružna sredstva ne de- lijo zasebnim kmetom, temveč krepijo z njimi zadružno imetje. Tudi letnega dobička ne delijo več med člane kot nekoč. Največ denarnih sredstev je po- razdeljenih na pospeševalne odbore, za nabavo novih strojev, za prirejanje raznih tečajev itd. kmetovalci so prišli do prepričanja, da je treba pretftme- riti njihova gospodarstva v donosnejše kulture. Za pospeševanje živinoreje, ki ima tu najboljše pogoje, bodo gojili predvsem krmske rastline. Vse zadruge na našem področju se živahno pripravljajo na bližnje občne zbore, na katere so povabili tudi za- stopnike Obč. odbora SZDL. K. J. Praznujmo I maj bolj kulturno Spet je 1. maj pred vrati — in spet bodo imeli Celjani priložnost pohiteti z avtom v Robanov Kot in nasiloma vdreti v Robanovo planšarijo, kot je bil to slučaj lani. Vsaj izletniškim voznikom bi moralo biti znano, da je Robanov Kot zaščiten ter da ni dovoljeno z nikakršnim vo- zilom voziti skozi ta predel. Toda pišite nas v uho vsa opozorila, saj so se našli celo pristojni ljudje, ki so tako ne- kulturno ponašanje opravičili z izgo- vorom: »So pač taki, ki so hoteli 1. ma- ja biti sami zase!« Hej, svobodoljubni junaki, potem pa tudi letos kar junaško in brez sramu na delo! Bodite pa uverjeni, da bodo topot zablestela imena vseh udeležen- cev takega junaškega praznovanja 1. maja v našem časopisju, da spozna javnost vaša korajžna lica. Ko sem o tej lanski vandalščini po- vjjrašal Robanove, v koliko ta vest odgovarja resnici, so mi potrdili v pol- nem obsegu. Po mojem ni prav, da te stvari niso obesili na javni zvon. No- benega razloga ni, da h\ se taka stvar obzirno in prizanesljivo prikrivala jav- nosti, pa naj je grešnik kdor koli! Praznovanje praznika dela v vseh delovnih kolektivih na pod- ročju občine Šoštanj se skrbno pri- pravljajo na praznovanje 1. maja. Po- nekod bodo priredili svečane proslave v podjetjih, večinoma pa bodo orga- nizirali izlete v prirodo, predvsem pa se bodo udeležili smučarskih tekem na Okrešlju v Logarski dolini. Žrebanje nagradne križanke gostinskega podjetja VlnO'Koper Topot je v naše uredništvo prispelo preko 300 rešitev križank. V navzočno- sti avtorja križanke in zastopnikov gost. podj. Vino-Koper je komisija iz- žrebala naslednje reševalce-križankarje: Hikel Hugo, Celje — I. nagrada (31 belega vina); Podergajs Slavka, Celje — II. nagrada (31 črnega vina); Korent Anton, Celje — III. nagrada (1 dnevni obrok hrane po želji, kosilo in večerja); Podjavoršek Ivanka, Celje — IV. na- grada (1 steklenica sladkega vina); Knez Danica, Celje — V. nagrada (1 stekle- nica namiznega vina); Burger Franc, Celje — VI. nagrada (11 žganja). Reševalci naj dvignejo nagrade v go- stinskem podjetju Vino-Koper v Pre- šernovi ulici. KOTIČEK ZA NAŠA ŽENE Temeljito čiščenje stanovanj Morda so vaša stanovanja v ieh dol- gih zimskih mesecih osiala nekoliko za- nemarjena in skrbna gospodinja že lež- ko čaka lepših dni, da bo opravila ie- meljito spomladansko čiščenje. Pred- vsem bo pregledala svoje tapecirano pohišlvo, ki ga v zimskem času ni mo- gla temeljiteje izprašiti. Za težje pohi- štvo ni nujno, da ga stepavaš na pro- stem, ker je prenašanje otežkočeno zlasti za tiste gospodinje, ki stanujejo v višjih nadstropjih. Vendar lahko z do- bro voljo in malo truda iapecirano po- hištvo prav lepo osnažimo kar v sta- novanju. V ta namen si kupimo gumi- jasto gobo, ki jo nomočimo v raztopino kisa in vode, jo ožmemo in z njo zdrg- nemo tapecirane dele. Na ta način ta- pecirano pohištvo ne Ic dobro razpra- šimo, ampak mu tudi vrnemo svežo barvo. Ko boste že natančneje ogledovale svoje pohištvo, boste gotovo na njem zasledile tudi razne madeže, odtise prstov in druge motne madeže. Lc-tc boste brez truda odstranile, če boste taka mesta namazale z zmesjo dveh delov olja in enega dela terpentina. Ko se" bo ta zmes osušila, zdrgnite nama- zana mesta z mehko krpo in pohištvo bo izgledalo kot novo. DROBNI NASVETI Beli robčki, ki so po dolgi uporabi postali že nekoliko sivkasti, bodo zopet snežno beli, če jih boste dan pred pra- njem namočili v slano vodo. Kadar pripravljamo palačinke ali pražcnec, sc nam pri mešanju moke s tekočino kaj rade narede grudice. To preprečimo, če še suhi moki prime- šamo nekaj zrn soli. Prav tako lepše umešamo tudi kakao, če ga že prej zmešamo s sladkorjem, predno mu pri- lijemo mleko. Kaj je letos moderno? Netijo se — ali zelo ozka krUa ali pa široka z zelo povdarjenimi boki. Zivotek stisnjen. Zato se nikar ne jezite, če imate moč- ne boke, kajti prav gotovo ste letos modeme. Obleka na sliki je volnena, rdeča, kombinirana s črnimi franžami od filca. (Tudi kombinacija zelena-čma.) Zivo- tek se tesno ptrilega in je podaljšan. Krilo je na bokih nabrano. Druga oble- ka je ozka, elegantna z ovratnikom, ki se zapenja na velik gumb. Kako uporabimo zmrznjena jedila Letošnja mrzla zima je prav gotovo ludi v vaših kleteh in shrambah povzro- čila nekaj škode. Zmrznjenih živil pa ne kaže zavreči, četudi izgledajo na oko povsem neuporabna. Zlasti se to opazi pri zmrznjenih jabolkah, ki otaljena iz- gledajo kot bi bila gnila. Res pa je, da je treba zmrznjena jabolka kar najbolj hitro porabili, ker začno hitro gniti. Pametna gospodinja jih bo dnevno upo- rabljala za kompote, pa tudi marme- lado bo lahko kuhala iz njih, če niso od mraza preveč poškodovana. Namrznjen krompir nekaterim celo prija, ker ima sladek okus. Vendar krompirju zmrzel ne škoduje toliko, ka- kor sadju. Gospodinji ga ne bo treba preoblagati v jedilniku, ker bo vseeno zdržal še pomladanske mesece. Pri sadju kot pri krompirju pa je treba pomniti predvsem to, da pustimo zmrz- njena živila v kleti ali shrambi tako kot so, ne da bi jih morda prelagali ali pre- birali. Krompir za sprotno uporabo da- mo vsak dan že zjutraj v mrzlo vodo, kjer naj stoji nekaj ur. Predno ga damo kuhati, mu odluščimo ledeno skorjo in ga zalijemo z mrzlo vodo. Isto napra- vimo tudi z jabolkami. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ^,GRAI>ITEI.J" CELJE Izvršujemo vse nizke in visoke gradnje ter vsa ostala v gradbeno stroko spadajoča dela. Izdelava solidna. — Cene konkurenčne. Kolektiv podjetja čestita Investitorjem in delovnim kolektivom K PRAZNIKU 1. MAJU CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1956 Stev. 17—18, stran 5 KuFipjBm TV Stanič in vsem ostidim borcem NOV! Na zboru kurirjev TV stanic, lani iulija v Ivančni gorici pri Stični, so Ijile dane tudi pobude za zbiranje gra- biva o nastanku in razvoju kurirskih poti v Sloveniji. Da bi se ta zamisel uresničila, se je pri Glavnem odboru 2;B v Ljubljani osnoval odbor z nalo- go, o- staj, pisma, propustnice in podobne do- kumente ali material. Prav bi bilo, da te stvari dajo na razpolago za zbornik in jih tako obvarujejo pred pozablje- njem in postopnim uničenjem. Ce se kdo le ne more ločiti od teh predme- tov, pa lahko stori vsaj to, da obvesti odbor, kaj ima, in bi po potrebi foto- grafirali na domu. Tvlnogo doživetij, bojev, trpljenja, ju- naštva in požrtvovalnosti pa j« shra- njenega tudi v spominu bivših kurir- jev. Potrebno je samo nekoliko dobre volje, malo ipobrskati po spominu in zapisati tisto, kar je ostalo. Vsak poda- tek, vsak dogodek je lahko dragocen. Mnogi se ne spominjajo samo skopih podatkov ali posameznega doživetja, spominjajo se doživetij, ki bi jih bilo za celo povest. Nekateri, zlasti funk- cionarji, se še spominjajo organizacije in razvoja posameznih kurirskih linij ali celo sektorjev. Vse to bi morali na- pisati in poslati z:a zbornik. Kurirji in kurirske poti so bile po- memben del osvobodilne vojske in eden izmed pomembnih pogojev za njen raz- voj. Zato se moramo vsi prizadeti po- truditi, da iztrgamo pozabljen j u veliko predanost, požrtvovalnost, iznajdljivost in vztrajnost, ki so jo pokazali kurirji. Zdaj je prilika, ki se ne bo več pono- vila, da to storimo. V zborniku mislimo obravnavati, se- veda kolikor bo omogočilo zbrano gra- divo, vsako relejno postajo, vse borbe, napade, zasede in podobno, ki so jih njeni kurirji doživeli. Marsikdo se ▼ svoji skromnosti izgovarja, da to ali ono njegovo doživetje ni pomembno. To ni prav. Vsak naj prispeva svoje. Sele, ko bo zbran in predelan ves ma- terial, bo mogoče določiti pomembnost tega ali onega dogodka. Tudi manjši dogodki so lahko važni,^ kažejo na vzdušje, na vsakdnevno življenje, na medsebojne odnose in podobno, kar vse je pri pisanju zbornika lahko prav dra- goceno napotilo. In končno, če bi po nekoliko ix>sku- sih spraviti svoje spomine na papir, kdo le obupal, naj sporoči odboru vsaj to, na katerih postajah je bil, katerih tovarišev se spominja in z nekaj bese- dami, kaj je doživel. Vsi ostali pa, ki jim bo pisanje šlo dobro od rok in imajo še svež spomin, naj se na široko razpišejo in svojim spisom po možnosti priložijo razne ski- ce poti, bunkerjev in podobno. Mnogo postaj je bUo med borbo joni- čenih ali pa so menjavale svoj položaj, mnogo pogunuiih kurirjev je bilo po- bitih. Samo v zadnjih osmih mesecih vojne nad stodvajset. Sporočite njihova imena in kako so padli. Na ta način se boste oddolžili njihovi žrtvi in spo- minu na velike preizkušnje, ki smo jih doživeli. Pri vsem omenjenem^ delu lahko uspešno sodelujejo, in t6 naj bo -pozir za sodelovanje, vsi partizani in akti- visti ter vsi ostali, ki jim je kaj znano iz kurirskega življenja in borb. Vse svoje prispevke pošljite čimprej na Glavni odbor ZB, Ljubljana, Erjav- čeva ul. pod oznako »Kurir«. Odbor za izdajo kurirskega zbornika Akademija slepih Kulturno-imietniška skupina Doma slepih iz Škofje Loke se je 20, t. m. predstavila celjskemu občinstvu a aelo uspelo akademijo, ki je p>oslušalce zelo prijetno presenetila in bi predvsem lahko rekli, da redko kateri ansambel tako čustveno in doživeto podaja pred- vajane skladbe. Uvodoma je celjski rojak, diplomi- rani pravnik in profesor v Skofji Loki Confidenti Peter v daljšem referatu, ki ga je sestavil v posebni pisavi za slepe, podal kratek pregled desetletnega dela združenja slepih in navzoče seznanil z načinom njihovega uspešnega dela. Mešani pevski zbor je pod voftstvom svojega slepega i>evovodje A. Curiča občuteno zapel 4 pesmi. Odlika tega številčno šibkega zbora je izredno ču- stvena interpretacija, tako da so vse zapete pvesmi občinstvo res navdvišile. Peter Confidenti pa se ni samo uve- ljavil kot govornik in zborovski pevec, ampak tudi z izrednim tem|>eramen- tom in solidno tehniko odigral na har- moniki »Cardaš« T. Monteja, znano skladbo, ki zahteva predvsem tehnično dovršeno igranje. Poleg tega je zapel Volaričevo pesem: »Oj rožmarin«, pri kateri je pokazal lepo pevsko kulturo in poln glas, zlasti v srednjih legah. Recitiral je tudi sestavek slepega če- škega pisatelja: »Z belo palico« in za- pel v duetu »Planinsko pK)lko«. Izredno je občinstvu ugajala recita- cija »Lepe Vide« s spremljavo klavirja, katera je bila prodana z globokim smislom za mero in podajanje, ki pa tudi kaže^ da je recitatorka zelo nadar- jena in bi lahko s skrbnim študijem dosegla še lepe uspehe. Nič manj ni navdušila mezosopra- nistka, ki je zapela spev iz Gregorči- čeve operete: »Melodije srca«. Njen glas je sicer šibak, a vendar čist in le- pe bai've. Tudi ona kaže vse odlike so- lidne pevke. Ugajal je tudi ženski tercet, predvsem radi izredne harmonije, ki jo je do- segel s svojim podajanjem. Instrumentalni kvintet je za konec zaigral še venček partizanskih in Vald- teufelovo »Koncertno polko«. Ves spored je vezal upravnik »Doma slepih« na pK>sebno prikupen in ne- vsiljiv način, tako da lahko vso prire- ditev ocenimo kot izredno dobro. Ob- činstvo, ki je dobro zasedlo dvorano Narodnega doma, ni štedilo s prizna- njem, ki so si ga nastopajoči res za- služili. Morda bi bilo prav, da bi še pred- stavnik domačih kulturnih delavcev pozdravil gostujoče in jim tudi v be- sedi izrazil priznanje, katerega so bili v izdatni meri deležni od poslušalcev. H, A. Prvomajska likovna razstava 1, maj, praznik dela in ix)mladi, je pred nami! Stara navada je že, da se ta dan — znanilec boljše bodočnosti človeštva praznuje nad vse slovesno. Tega se zavedajo tudi naši likovni umetniki, ki nam letos pripravljajo ve- liko razstavo v prostorih Uniona. Da bo razstava res na dostojni višini do- kazuje že sodelovanje priznanih noari- borskih iimetnikov, kot Kavčiča, Pan- dur j a. Bratoža, Primožiča itd. Razstava bo odprta vsak dan od 28. aprila do 10. maja. Dva tedna bodo torej Celjani imeli priliko in čas ogledati si in obču- dovati, upajmo da kaka ustanova ali podjetje celo kupiti, dela, ki kažejo naj- iskrenejšo borbo za dosego večnostne resnice, ki jo skrivata v sebi spoznanje človeka in narave. Vsak po svoje in vsak v merah svojih možnosti se bore umetniki za ta cilj — mi pa se jim bomo najbolje oddolžili in jim dali pri- znanje s tem, da bomo razstavo obiska- li, si razstavljena dela ogledali in po- izkusili razumeti njihovo nevsiljivo, a toliko boli tehtno govorico. Curk Jože ČRKOVNA SKRIVALNICA. UGANITE NJEGOV POKLIC! Rešitev: geografski risar. Citamo črke počenši z nosom. »VIA MALA« V LUCAH OB SAVINJI Dramatska lekcija Prosvetnega dru- štva v Lučah je te dni pripravila svo- jemu občinstvu prijetno presenečenje z nadvse uspelo dramo. Igralci so za podeželske razmere odlično rešili svojo nalogo. Na vaje so hodili ob vsakem vremenu tudi po dve lu-i daleč. Reži- serka tov, Mašatova je s pravim po- sluhom za značaje postavila na oder prepričljive osebe. Njej in njenim so- delavcem čestitamo k temu uspehu in želimo, da bi nas kmalu spet razvese- lili s kakšno predstavo. V, I. Iz albumov naših umetnikov Akademski sMkar Avgust Lorrenčič: Ciganska mala Jurče Vreze, SO-let pevovodja Pevovodja — umetnik Jurče Vreze že 30 let zbira in vodi krog sebe x>evce, mlado in staro, da se v petju vnemajo naj plemenitejša čustva. Že v svoji rod- ni kmečki hiši ga je materina pesem navdušila, da je že na učiteljišču po- stal ljubitelj petja, ustanovil kvartet in si postavljal vedno višje zahteve. Ko je po končanem študiju kot uči- telj zaživel samostojno življenje, mu je poleg službenih dolžnosti bilo petje najbolj pri srcu. Kmalu je zbral v Šo- štanju krog sebe mešani zbor ki je že po nekaj mesecih priredil svoj prvi pevski koncert. Sledil mu je šoštanjski oktet, ki je žel pohvalo in priznanje, koder je za- donela njegova pesem. Delavsko giba- nje je postajalo v industrijskem kraju živahnejše. Slovenska pesem je navdu- ševala trpečega delavca, ki je imel v društvu »Ivan Cankar« svoje zatočišče. Za njim je bila po tedanjem protide- lavskem režimu prepovedana še delav- ska »Vzajemnost« in je bil z njo vred likvidiran tudi pevski zbor, Korošcev režim je premestil tudi njenega pevo- vodjo — našega jubilanta v oddaljeno vas Pečico. Po osvoboditvi so se v Celju začeli tečaji za učiteljske pripravnike. Kdo drugi bi bil bolj sposoben, da bodočim učiteljem vcepi ljubezen do lepega pet- ja? V raznih krajih so se na šolah po- javili mladinski pevski zbori in že je bil ustvarjen velikop>otezni načrt: pri- reditev velikega pert^ega festivala le- ta 1946, za katerega so bili potrebni posebni pevovodski sestanki, saj je na festivalu sodelovalo nad 3000 pevcev. Ta prireditev do danes največjega obsega je dala pevovodji pogum za nadaljnji polet. Organiziral je pevovodski tečaj, ki se ga je udeleževalo okrog 30 pevo- vodij. Kmalu po uspelem festivalu je leta 1947 prevzel Jurže Vreze mešani zbor SKUD »France Prešeren« v Celju in ga uspešno vodil do leta 1954, V repub- liškem tekmovanju je zbor dosegel 3. mesto. Kot učitelj petja na II. gimnaziji v Celju je najprej ustanovil pionirski, se- daj mladinski i)evski zbor, ki je žel ob svojih nastopih obilo priznanje. Pri- družil se mu je še mešani zbor. Ob jubilantovem slavju 30-letnice pe- vovodskega delovanja in neštetih žrtev neutrudljivega dela sta oba zbora na- stopala na jubilejnem koncertu V sobo- to, dne 22. aprila v Narodnem domu v Celju in dne 23. aprila v Domu Svo- bode v Šoštanju z izbranim programom. Navdušeno pritrjevanje občinstva je bi- lo 2Uiamenje, da je pesem razvnemala srca posilišalcev, -nik Ce se ne motim, je bUo leta 1930 ali kaj. Vem, da sem hodil v šesti razred osnovne šole. In moj najljubši prijatelj je bil Marko, sin pravega komunista. Morda že ni bil tak komunist — ali vedno je govoril o Rusiji, o boljševikih, o raju na zemlji. Drugače je bil rudar y zabukovškem rudniku, pisal pa se Je Vidali. Govorili so tudi, da je knape 'lujskal proti kralju. Ce je bilo to res, ^e vem, vem pa da so žandar j i imeU 2 njim dosti opravka. Ko so šli ob ne- deljah ljudje v cerkev, je šel Vidali v Sostilno. Ljudje so v cerkvi molili. Vi- hali pa je v gostilni pil. Ko pa so ljud- je hodili iz cerkve, je stopil Vidali na ^bčinski kamen in začel pridigat. Ta- kole nekako je imel pridigo sestavlje- no. , »Ljudje, mene poslušajte! Farji la- žejo. Nebes sploh ni. Tu na zemlji so '^^besa in pekel. Pekel imamo mi siro- l^aki, nebesa pa kapitalisti. Naša kra- ljevina je država beračev. Kralj je ode- ^^h, ministri pijavke delovnega Ijud- ftva. Vse skupaj bo projradlo in kralja ^ za jahal hudič!« In je res dobro, da ga niso na mestu ^bili. Menda so mu prizanesli, ker je pijan. Zato pa so ga žandarji pre- I^Pli, da je imel ves kitast hrbet in mu morala žena dajati mrzle obkladke. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Pravi pregovor. In to je pri Vidalijih Udi držalo. Tale Marko je bil od vra- Vpji sva se spoprijateljila, ne vem Vem pa, da me je najprej ix>du- }^ kaj se pravi, biti pravi prijatelj. In ^e je dodobra ix>dučil, je iz žepa potegnil pipec in mi ga nastavil na prsa. »Ali prisežeš, da mi boš prijatelj?« »Prisežem.,, « sem rekel in prepla- šen gledal v pipec. »In če boš prisego prelomil, te lahko prebociem?« »Lahko.,. « sem rekel in v mojem glasu je bil strah. Potem me je poljubil na čelo: »Tako, sedaj sva prijatelja, zvezana na življenje in smrt,., « Tako sva postala prijatelja. Ne vem res, če bi jaz prijateljstvo prelomil, bi me Marko res zabodel. Sicer je bil od zlodja, toda kaj takega bi menda ne storU, lahko pa tudi. Kajti Markov nauk o prijateljstvu je bil hujši od ka- tekizma. Zahteval pa je od človeka sa- mo dobro: pomagati vsem, ki so po- moči ix)trebni. Torej leto 1930 ali kaj. Tako nekako. 2e sredi aprila me je Marko oix)zoril. »Načrt imam.,.! « »Kakšen načrt,,, ? « »Zandarmerijskemu stražmojstru jo iSova nakuhala ,,,! « »Kdaj? Kako?,.,« »letos, prvega maja .,, « »Kje je še prvi maj,.,! « »Le tiho. Delo naju čaka.« Takole ga je hotel speljati: dobiti rdečo zastavo, jo prvega maja obesiti na visoko drevo, jjod drevesom pa sko- pati jarek, vanj naliti vode in ga za- maskirati. O izobešeni zastavi pa ob- vestiti stražmojstra. In natanko tako se je zgodilo. Marko je izbral kraj: na vzpetini ob robu vasi visoka lipa. Tam sva pričela z delom. Vsak dan, v mraku, sva kopala, zem- ljo pa v košu nosila v bližnji gozdiček. Ko je biLa jama gotova, sva nanosUa vanjo vode in jo lepo zakrila. Potem je Marko nekje iztaknil rdeče platno, nato sva všila še srp in kladivo. Marko me je podučil, da je to zastava delav- cev tn da je prvi maj praznik vseh delovnih ljudi na svetu. Kralj sicer ta praznik zatira, vendar so na svetu de- žele, kjer imajo delavci več j g pravice. Vse je bilo pripravljeno. In na večer pred prvim majem je Marko določil sestanek. Imela sva ga pod lipo in to v poznem mraku. Sedla sva in Marko je začel, »Jutri, še pred svitom, se bova se- stala tule pod lipo. Se boš prebudil, ne boš zaspal?« »Ne vem«... s«n se malce obotav- ljal. Kar groza me je bilo, ko sem po- mislil na očeta in mater. Oba sta bila bolj pobožne sorte in če bi zvedela, s kom se družim, bd me prebunkala, ka- kor so žandarji prebunkali starega Vi- dalija. »Oklevaš .., ? « »Jaz ne... ampak ne vem, kaj bo porekel oče..,? « »Slapa — ne pa prijatelj.,, « se je nakuhal Marko. »Rdeča zastava je za- stava delavcev. In kaj je tvoj oče?« »Delavec,.. « »No vidiš, ti pa se pomišljaš .,, Pri- deš ..,? « »Pridem.,. « »Boš figa mož .,. ? « »Ne... mož beseda ... ! « In Marko je začel s prijaznejšim gla- som. Ob svitu se dobiva tu. Prinesel bom zastavo. Ti boš splezal na lipo in raz- obesil zastavo, jaz pa bom tekel na žandarmerijo. »Jaz.,, zakaj jaz.,,? « »Poglej ga.,. že zopet okleva. Ti ja, ti boš obesil zastavo, potem pa se skrij v gozd; jaz se takoj vrnem.,, « Dal sem Marku častno besedo in ni- sem jo mogel prelomiti. Doma sem se nalagal, da gremo šolarji na izlet, pa me je mati res prebudila in ko še ni bU pravi svit, sem že bU pod lipo. Tudi Marko je že bil. Pravkar se je spuščal z lipe; torej zastavo je že razobesil, »Pozdravljen prijatelji« »Pozdravljen ,,, « sem odgovoril in bil nekam poparjen, ker je Marko opravil delo, ki ga je včeraj meni poveril. »Skrij se, takoj se vrnem,,. « In že je zletel v trg. Letel sem v gozdiček, se zaril v gosto grmovje in čakal, kaj se bo zgodilo. Ni preteklo četrt ure, ko se je za menoj nekaj zganilo. Bil je Marko. »Ze gredo.,.!« »Kdo ... ? « »Žandarji vendar..,! « Tudi Marko se je zaril poleg mene v grmovje. Nestrpno sva čakala, kaj se bo zgodilo. Kmalu sva zapazila, kako tečejo trije žandarji. Prvi je bil straž- mojster. Pod lipo se je ustavil in zajel sapo. Pogledal je v zastavo, ki je frfo- tala v rahlem vetru. Potem se je pognal naprej in Marko me je dregnil pod rebra. »Zdaj, zdaj se bo kopal pesjanar, ki je tolikokrat z bikovko premlatn mo- jega očeta!« In res. Ko sva odlepila glavi od zem- lje, je stražmojster čofotal v jarku in preklinjal. Med tem sta pritekla še ostala dva in ga začela vleči iz jarka. Ljudje, ki so bili že pokonci, so se čudili, kam žandarji tako hitijo. Rado- vedno so se kradli za njimi. In predno so žand£irji sneli zastavo, je stalo okoli lipe vse i>olno radovednežev... Straž- mojster pa je krilil z rokami in pre- klinjal ljudi, ki so mu skuhali to kašo. Pograbil je zastavo in jo scefral na kosce. »Ta svinja mi bo drago plačala!« je siknil in odšli so vsi trije. Tudi midva sva se dvignila. In pre- den sva se razšla, me je Marko stresel za ramo. »Sva še prijatelja?« »Sva, do smrti.., ! « O tem pa, kako se je kopal rejeni stražmojster, ljudje še danes govo- rijo .,. Karlo Preboldčan štev. 17—18, štnn 6 CELJSKI TEDNIK. 28. aprila 195e IZ CELJA... Zbor m1adi!i zadružnikov v Celju je že začel z delom Odbor krožka, ki šteje U članor, j« pod vodstvom predsednika Milana Ver- deja iz Ostrožnega imel v soboto, dne 21. eprila »vojo prvo sejo. na kateri je fiprejel okvirni program dela za leto 1956. Imeli bodo predavanja, praktične vaje in ogledali si bodo vzorne kmetije in državna posestva. Za dekleta bodo poleg tega še razni gospodinjski tečaji. Najprej si bodo ogledali vzorno pose- stvo Vrb je, Mirozan pri Petro včah in vrtnarijo Vrtnarske šole. -nik »ljudska milica« — cltvar naSe imovine V četrtek, dne 19. t. m., mi je bila iz predsobe stanovanja na Savinjskem nabrežju po neznanem storilcu odne- sena kratka zimska vrhnja suknja. Tatvino sem opazil drugega dne zju- traj ter zadevo nemudoma javil pri- stojni »Ljudski milici« y Celju, po- Btaja I. Na morebitno izsleditev tatu pač ni- sem računal — zato me je tem prijet- neje iznenadil poziv, že drugi dan po podani prijavi, da se javim na pristoj- nem mestu zaradi vrnitve ukradene suknje. Takojšnji ustrezni ukrepi organov »Ljudske milice« so imeli popoln uspeh in smatram za svoj dolžnost, da izre- kam svojo zahvalo komandirju postaje ter miličnikoma Albinu Božiču ter Iva- nu Rovereju, ki sta tako hitro in uspeš- no izsledila vlomilca. F. H. OSAMOSVOJITEV TAPETNIŠTVA »SAVINJA« Na predlog delavskega sveta lesne in- dustrije »Savinja«« se bo osamosvojila tapetniška obrtna delavnica, ki posluje v okviru podjetja v samostojen usluž- nostni obrtni obrat. Samostojno podjet- je, ki zaposluje 30 ljudi bo opravljalo vsa tapetniška in sedlarska dela, deko- racijo in drugo. Nova delavnica v Celju bo gotovo vplivala na pocenitev teh uslug, ki so sedaj razmeroma drage. MLINARJEV JANEZ ODPRT Restavracija »Mlinarjev Janez« bo za prvomajske praznike odprta v dneh 29. in 30. aprila ter 1. in'2. maja. Igrala bo godba. VABIMO NA STARI GRAD Nova restavracija na Starem gradu bo za prvomajske praznike v dneh 29. in 30. aprila ter 1. in 2. maja oskrbo- vana. Vabimo na lep izlet. Olepševalno in turistično društvo Celje OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE sporoča, da ima na razpolago vse vrste zastav, katere izpKJsojuje za slavnostne prilike proti primerni izposoj evalnini. OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE obvešča lastnike in društva, ki imajo na raznih krajih v mestu nameščene oma- rice, v katerih objavljajo svoje društve- ne vesti, da je društvo sklenilo nabaviti enotne skupne omarice, ki bodo tudi skupno nameščene na primernem pro- storu. Zaradi lepšega izgleda mesta, bodo društva, dosedanje omarice v do- glednem času morala odstraniti. Reflek- tanti za omarice naj se čimprej javijo v pisarni društva, kjer bodo dobili na- tančnejša navodila. NEPREVIDNA VOŽNJA PO MOKRI CESTI V nedeljo se j a zgodila na cesti Celje- Maribor, odsek Slov. Konjice, manjša prometna nesreča. Voznik Skrbinek Vi- libald iz Ratenske vasi pri Mariboru je vozil osebni avto iz smeri Celje. Za- radi prehitre vožnje je avto dvakrat zaneslo po cesti, pri čemer je z zad- njim delom trčil v osebni avto, ki ga je vodil Simončič, tehnik Tekstilne to- varne Maribor, iz nasprotne smeri. Ta je vozil pravilno desno. Do nesreče je prišlo zaradi prehitre Tožnje po mokri asfaltni cesti. Skrbi- nek je utrpel poleg udarca na glavi lažje telesne poškodbe. Skoda na avto- mobilu znaša 250.000 din. JOZETU KRAMARJU V SPOMIN Dne 23. t. m. je v celjski bolnišnici nepričakovano lunrl Jože Kramar, po- slovodja obrata »Kozmetika« (bivši lastnik drogerije »Sanitas«). Pokojni je bil v Celju splošno znan zsoradi svoje plemenitosti, dobrosrčnosti in očetovske naklonjenosti mladini. Ko se je po mestu razširil glas p njegovi smrti, so poleg prizadetih sorodnikov premnogi Celjani osebno občutili nje- govo izgubo. Jože Kramar je bil znan kot narod- njak in se je udejstvoval tudi v jav- nem življenju. Kot takega ni prav nič čudno, da so ga Nemci takoj pri pri- hodu v Celje aretirali in je prebil hu- de ure v nekdanjem kapucinskem sa- mostanu, pozneje pa tudi kot izgnanec v Ljubljani. Komaj je čakal dneva, da bi se smel vrniti v ljubljeno Celje. Ze- lja se mu je uresničila kar prve dni po osvoboditvi. Plemenitega moža in prvovrstnega strokovnjaka v svoji stroki so v sredo popoldne mnogoštevilni znanci in pri- jatelji spremili na zadnji poti. Earadi svoje izredne plemenitosti in dobrote bo vsem, ki smo ga poznali ostal v neizbrisnem in svetlem spominu. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo ca privatni sektor) Krompir 18 (18—26), čebula 100 (100 do 150), česen 60 (80—150), fižol vis. 75 (60—80), fižol niz. 50—60 (45—65), solata — (300), špinača 120—140 (150—300), motovileč — (150—300), radič — (320), regrat — (100—200), peteršilj 100 (100 do 150), zelena — (60—80), zelje rib. 35—40 (40—50), repa rib. — (30—40), korenjček — (25—80), pesa — (40), red- kev 20 (30), hren — (100), koleraba — (30-40), por 40 (40—80), jabolka 22—28 (20—35), limone 240 (—), pomaranče 240—280 (—), rozine 400 (—), slive suhe 150 (140), fige, suhe 166—232 (—), gobe sivke — (80), sadje suho — (70), jajce — (11—14), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (200—220), maslo — (540), med — (350), vino — (130), žganje — (300), kokoši — (400—600), pšenica — (50), koruza — (50), orehi luščeni 680 (600), orehi celi 200 (180), mak 424 (—). SREBRN ZAKLAD V KLOBASAH Fanika Kranjc 0 Spodnje Hudinje ftt 22 je v mesnici poleg Tovarne emaj- lirane posode (bivši Turk) kupila klo- base. Ko jih je doma narezovala, je z nožem zadela na trd predmet misleč, da je morda kost. Na veliko presene- čenje pa je zagledala velik srebrn pr- stan e monogramom. Po sanitarnih predpisih bi morali klobasičarji mešati in polniti mesnine « strojem. Najdeni prstan je torej do- kaz, da to delajo kar z golimi rokami. Kako bi šele bilo, če bi s klobaso vred pogoltnil prstan kakšen otrok!? Kljub temu želi »poštena« najditelji- ca prstan vrniti »nesrečnemu« kloba- Bičarju, ki mu je morda celo drag spo- min. m J ««s« cd 14. 21. april« 1994 je bil« r«|Mik 2? dečkov iu 23 deklic. Porečili ■« se: fofip Zec, ttrejni inženir iz SarajcT« ia Ma* rI]a-Ana Hn», magister farmacije iz Celja. Sta- aitlaT Cocej, tovarniški klepar iz Dobrove i« Pavla Skrubej, delavka iz Celja. Josip Mešiček, ievljar in Olga Hladin, čistilka drobovine, oba ie Celja. Jožef Hajniek. zidarski pomočnik iz Lise in Julijana Frece, tovar, delavka, iz Li- boj. Jožef Belaj, poljedelec in Terezija Soline, Sospodinjska ponočnica, oba iz Celja. Leopold [os. delavec in Antonija Kolar, bolaiika »trei- bIm. oba iz Celja. Umrli lo: Frmme KnrinčiJ!. vzdrževana oseba iz Goraje ?asi, star 55 let. Helena Bolte, prevžitkarica is Dolenje vasi, stara (5 let. Valeatia Bnzina, upokojenec iz Jesenje Gornje pri Krapini, star (3 let. Kari Videnšek, npokojenec is Brezja ob KloHa, star M let Fraac Zapaac, dalavae ia C«lja. atar H lat Kamen je padel na nogo pri delu Jožetu Mrazu in mu jo močno poško- doval. Z lestve ie padel Jože Virant iz Je- ter c pri Dobjem. Poškodoval si je ključ- nico. Pri padcu ei je zlomil ključnico Ru- dolf Jelen iz Celja. V jami v rudniku Liboje se je teže poškodoval rudar Franc Bruner. Pri padcu si je poškodoval glaro Franc Skrubej iz Vojnika. Pri padcu si je zlomila nogo Marija Podjavoršek iz Botrišne vasi. Iz neznanega razloga se je zastrupila I tabletami Jožica Anderlič iz Lave. Pri padcu si je poškodoval lobanjo Martin Novak iz Pirešnice pri Žalcu. Pri vožnji g kolesom je padla in utr- pela pretres možganov 17 letna Ma- rija Kok iz Pod vina pri Polzeli. Pri padcu si je poškodovala prsni koš Julijana Kincl iz Ponikve. Pri padcu je utrpel pretres možganov in dobil notranje poškodbe Kari Vi- denšek iz Brezja pri Ponikvi. Lobanje celjskih grofov v Mestnem muzeju Celjski grofje bo imeli ffvojo družin- sko grobnico v kripti ix>d glavnim ol- tarjem Marijine cerkve v Celju. Cerkev je bila zgrajena okrog 1241 v gotskem slogu in je imela dolg, večstrano za- ključen prezbiterij. Celjska kronika iz konca 15. stol. navaja grobnico; dostop je bil skozi vrata, ki so bila na levi strani poleg zakristije. Viri izročajo tudi, da je bila na tej strani plošča, na kateri so bila napisana imena onih, ki so bili pokopani v grobnici, a' je bila 1798. odstranjena. Ko so 1817. bile cerkvene prezidave, so prezbiterij x>o- drli in odprli grobnico celjskih grofov. Lobanje so hranili v stekleno omaro za oltarjem, ostale kosti pa so odstranili. Za časa stare Jugoslavije so prenesli lo- banje izza oltarja v stransko kapelo. Aprila letos pa so dobile svoje končno, najprimernejše mesto — v Mestnem muzeju. Marsikoga zanima, katerim članom grofovske rodbine so pripadale posa- mezne lobanje. To je povsem nemogoče točno ugotoviti, čeprav imamo nekaj pdatkov. kje so bili nekateri pokopani. Naj navedem le tiste, za katere je zna- no, da so bili pokopani v skupni grob- nici v Celju. Kot prva od Celjanov sta bila poko- pana tu Friderik I. (tl360) in njegova žena Dimuta Wallsee, nato njun sin Herman I. (t 1385) in njegov mladoletni sin Ivan (tl372). Z Dunaja so prepeljali truplo Viljema I. (tl392) in ga pokopali v tej grobnici. Tudi Friderikova žena Elizabeta, ki je umrla 1422 na gradu v Krapini je našla tu svoj zadnji dom. Friderik II. je umrl TS. VII. 1454 na Zovneku, pokopan pa je bU v družin- ski grobnici. Za Ulrika II. vemo, da je bil po umoru (9. XI. 1456) z velikimi pogrebnimi svečanostmi pokopan v Ce- lju v isti grobnici. Po tradiciji je nje- gova lobnja tista, na kateri se poznata udarca z mečem in je označena z na- pisnim listom. Vse lobanje so bile ob prenosu v mu- zej preparirane Ln bodo tudi anatom- sko proučene. Razstavljene so v glavni dvorani, kjer si jih lahko vsak obisko- valec muzeja obenem z ostalimi zgodo- vinskimi znamenitostmi ogleda vsak dan razen ponedeljka od 10—11 ure. Moškon Milena V PLANINE! Prihaja čas nedeljskih izletov v na- ravo. Ce bo vreme za prvega maja do- puščalo, bomo pohiteli v Logarsko do- lino ali na Pohorje. Nekateri ne bodo mogli tako daleč in bodo morda na- pravili izlet v celjsko okolico. Zelo priporočljiv je izlet okoli Huma, povezan z lepim razgledom in občudo- vanjem pomladanske flore. Iz mesta pojdimo skozi mestni park mimo god- benega paviljona po serpentinah na vozno cesto in tu dalje mimo Novaka, Hotkota in Janca v Košnico do Kra- golnika. Pot lahko nadaljujemo mimo lovske koče na vrh Huma in odtod v dolino, kamor imamo na izbiro več stez. Priporočljivejša je pot od Kragolnika okrog Huma mimo Dolenca, Ojstreška, Rojca, Kaltnerja in Spiljaka v Gornjih Liscah in nato na Levški most. Od tu pridemo po bližnjici t kratkem na asfaltno cesto, od koder imamo le še kratko pot do mesta. Dr. M. OBISK V OTROSKEM DOMU »VERE SLANDROVE« POLZELA Gojenci doma so v preteklem tednu doživeli kar dve prijetni presenečenji. Pred dnevi so gojence obiskali učite- Ijiščniki V.b letnika iz Celja. Kot bo- doči mladi učitelji so si ogledali delo v domu in se živo zanimali za vzgojo otrok, socialno in moralno iztirjenih ter vzgojne prijeme in uspehe v domu. Ob tej priliki so priredili gojencem doma kulturne točke s petjem in dekla- macijami. Najmanjši gojenci doma so jim pokazali, kaj so se naučili. Poka- zali so, kako se umsko razvijajo in pri- pravljajo za šolo. V toplem razgovoru z malčki je mladim učiteljem hitro mi- nil čas. Obljubili so, da bodo še več- krat obiskali gojence. VAJE ENOT PLZ V KOGASKI SLATINI Pretekli četrtek so bile tu vaje enot PLZ steklarne »Boris Kidrič«. Priso- stvovali so jim predstavniki občine, po- staje LM, TNZ iz Celja in vodstvo to- varne. Po zračnem napadu so oddelki PLZ stopili v akcijo, katero so kmalu uspeš- no izvedli. Kljub pomanjkanju plinskih mask in ostalega zaščitnega materiala so bili člani ekip dobro opremljeni. Prva vaja je tako zadovoljivo uspela. Ves štab je deloval brezhibno. V pri- hodnosti nameravajo irvesti še več takšnih vaj. ...IN ZALEDJA V Šentjurju pri Celju je presicrba z mesom nezadovoljiva Med prebivalci Šentjurja pri Celju in njegove okolice je zadnje čase pre- cej opravičene kritike zaradi pomanj- kanja mesa v mesarijah, zlasti pa nje- gove izbire. Pristojni, ki vodijo te me- sarije, se sicer izgovarjajo na vse na- čine, pozabljajo pa na to, da so pri tem najbolj prizadeti potrošniki. Do nedav- nega so v tem kraju poslovale kar štiri mesarije, medtem ko so pred nekaj časa ukinili mesarijo pri Jazbecu in Klanj- šeku, v času bolezenske odsotnosti me- sarja Bohorča pa je poslovala nekaj ča- sa samo mesarija pri Boštevcu. Pri uki- nitvi dveh mesarij je bila sicer uteme^ Ijitev ta, da ne odgovarjajo higienskim predpisom, niso pa še ničesar storili, da bi le-te izboljšali oziroma preuredili ali pa na kak drug način rešili to vpra- šanje. Ker je iz samega Šentjurja, ka- kor tudi njegove okolice ogromno šte- vilo ix)trošnikov, ki so vezani na nakup v tem kraju, se čuje huda kritika, ki mnogokrat pada na novo ustanovljeno občino. O tem so večkrat razpravljali tudi na raznih sestankih. Potrebno bi bilo skli- cati tudi potrošniški svet, vendar se stanje do danes še ni nič izboljšalo. Prebivalci smatrajo, da je dolžnost od- govornih činitelj ev, da se pri reševanju tega vprašanja ne ozirajo enostransko, temveč naj imajo pred očmi tudi po- trošnika, zlasti onega, ki živi samo od plače in je vezan ile na te prodajalne. IZ boCne Na nedavnem občnem zboru SZDL v Bočni so ugotovili, da organizacija lani ni bila preveč delavna. Največ so raz- pravljali o novih taksah in o uredbi o plačevanju prispevkov za gozdni sklad, saj so bile te stvari ljudem do- kaj nejasne. Bili so tudi mnenja, da bi bilo koristno pristopiti k prostovoljne- mu popravilu občinskih cest, katero ak- cijo bi naj vodil tamkajšnji krajevni odbor. Želeli bi tudi, da bi jih ljudski poslanci večkrat obiskali, saj se prav redko pri njih oglašajo. Glavna naloga novega odbora bo, da bo bolj redno in temeljito tolmačil lju- dem razne naše ukrepe. IZ Šmarja pri jelSah Pred dnevi je občinski svet Svobod in Prosvetnih društev začel z dramat- skim tečajem, ki bo trajal več tednov. Zanj se je prijavilo več prosvetnih društev, obiskovalo pa ga bo okoli 20O udeležencev. Zal bo odpadel izobraže- valni tečaj, ki bi ga naj posredovala razglasna postaja Ljudske tehnike, ki je nenadoma prenehala z delom. Ljud- ska tehnika je ustanovila agrotehnični krožek, ki je te dni začel s praktičnim delom. V ta krožek so se vključila tudi nekatera dekleta, ki so dovršila dvo- letni tečaj RK, vendar jih to ne ovira, da ne bi sodelovala pri zdravstvenih aktivih, katerih ima organizacija RK Štirinajst. Ljudska univerza prosvetnega dru- štva v Šmarju je imela v aprilu pre- davanje o pesniku Antonu Aškercu. Govoril je ravnatelj celjskega učite- ljišča tovariš A. Aškerc. Dramatski odsek vadi Finžgarjevo »Razvalino živ- ljenja«, s katero misli počastiti pisate- ljevo 80. letnico. V Prosvetnem dru- štvu je prav agilen tudi tamburaški zbor, ki nastopa pri vseh proslavah. * V Šmarju deluje tudi »Partizan«, ki bo svoje delo v poletnih mesecih po- živel na športnem igrišču. Najagilnej- ša je pri »Partizanu« šahovska sekcija, ki je imela že letos vrsto usipelih tek- movanj. Turistično društvo skrt)i že vse leto za lepo ztmanjost našega trga. Sedaj z vso vnemo urejuje cvetlične grede in nasade. Prvega maja bodo Zveza borcev, strel- ska družina in lovsko društvo organi- zirali izlet na Rok, kjer bo Turistično- olepševalno društvo že letos uredilo svojo postojanlco. S PLANINE PRI SEVNICI Pred kratkim je bilo posvetovanje kmetijskih zadrug s tega področja, predstavnikov množičnih organizacij in članov občinskega komiteja LMS Pla- nine. Razpravljali so o ustanovitvi krož- ka mladih zadružnikov. V Tednu mladinskih delovnih brigad so se mladinci pripravili za proslavo desete obletnice MDB. Preteklo nedeljo je bila v Dob j u in na Planini proslava. O pomenu MDB je govoril tov. Peter Štefane, upravnik KZ Planina, briga- dirje pa je pozdravil tov. Frido Gra- dišnik, član OKLMS Celje. V nedeljo je mladinska organizacija v Dobju ustanovila krožek mladih za- družnikov z 19, v Planini pa s 13 člani. Krožku bodo nudile pomoč tamkajšnje kmetijske zadruge. * Preteklo nedeljo so eaključili pouk v kmetij siko gospodarski šoli. Uspehi so bili razveseljivi. Znanje, ki so ga te- čajniki pridobili v šoli, Isodo na svojih posestvih lahko praktično uporabljali v okviru krožka mladih zadružnikov. V. J. rZ DOBRNE Pred kratkim je bil sestanek vseh po- litičnih in kulturnih organizacij za pro- slavo 1. maja. Vse kaže, da se Dobrni obeta za delavski praznik program, kot še nikoli doslej. V pripravah sodelu- je tudi društvo »Partizan«. Lovci so zgradili moderno strelišče, ki bo namenjeno vsem tekmovanjem. Materialne prispevke je dalo zdravili- šče in KZ. Pri udarniškem delu pa so se posebno izkazali tov. Rožanc, Av- beršek, Ojsteršek in drugi. Oivoritev bo 1. maja v zvezi s tekmo- vanjem okrajnega značaja. Lovci name- ravajo zgraditi tudi kočo na Parožu. Tako bo olajšano zasledovanje div" svinj, ki so v teh krajih povzročile že ogromno gospodarsko škodo. B. D. V nedeljo je bil občni zbor Društva upokojencev. Udeležilo se ga je 93 čla- nov. Po razjasnitvi raznih i>erečih vpra- šanj so izvedli volitve. Za predsednika so ponovno izvolili tovariša Danijela Barleta. Društvo šteje 106 članov, med katerimi je najstarejša 97-letna Marija Guze j, nabiralka zdravilnih zelišč. Letos bodo slavili desetletnico usta- novitve društva. Pred nedavnim je organizacija ZB začela z gradnjo spomenika osemintri- desetim borcem. Zgraditi so ga name- ravali že pred petimi leti, vendar so morali zaradi neustreznih načrtov na- mero opvistiti. Sedaj pomagajo pri delu člani raznih organizacij in kolektiv zdravilišča. E. A. IZ LAŠKEGA Z Tso naglico se Laščanl pripravlja- jo za čim dostojnejšo proslavitev 1. ma- ja. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel Občinski sindikalni svet Laško. Proslava bo izvedena v obliki enote- denskih kulturnih prireditev. Izbran je najkvalitetnejši program, na katerem bodo sodelovali: DPD »Svoboda« Laško in Rečica, Glasbena šola Laško in TD Partizan Laška Občinski ljudski odbor Laško pri- pravlja odlok, s katerim bo določeno, da bo vsak zadnji teden t mesecu apri- lu »Teden čistoče«. Turistično olepševalno društvo je pozimi vse klopi iz savinjskega nabrež- ja in parkov temeljito popravilo in prepleskalo. Prav prijetno so bili Laščani prese- nečeni, ko so te dni zagledali prenov- ljene in prebarvane 'klopL Uprava stanovanjske skupnosti je k najetim kreditom pričela dograjevati dve nedovršeni hiši. Vsi izgledi so, da bo Laško s tem kmalu pridobilo še 8 zdravih in obsežnih stanovanj. T. K. IZ KOZJEGA Gasilsko društvo v Kozjem je upri- zorilo tridejansko komedijo »Charleje- va teta«, ki je napolnila dvorano. Igro je vešče režiral tovariš Drago Marin- šek. Vsi igralci so se potrudili in nas zadovoljili, elaeti Se tov. Bizjak. Frano B cTojo aahtemo rlofa T časa od 14. do 21. aprila 1956 je bit« rojenib 12 dečkov in 16 dekljc Poročili so se: Jaaez Mikolič ia Roza Artič, oba iz Dobovc« pri Roi;atcu. Smarčan Janez, poljedelec in Zo- fija Točaj, poljedelka, oba iz Šmartna v R. d. Štefan Petelinšek, delovodja iz Zg. Slemen i» Danijela Blazinšek, gosp. pomočnica iz Crei' ajevca. Ivan Novak, nameščenec iz Vojnika i* Anica Stingel iz Ljubečne. Jožef Lipovšek, kmečki sin iz Malih dol in Gabrijela Keblič, gosp. pomočnica iz Rov pri Frankolovem, Mar- tin Lilija, poljedelec iz Lave pri Celju in Ms' rija Hriberšek, gosp. pomočnica iz Tomaža aad Vojnikom. Franc Rozman, tovar, delavec i* Celja in Uršnla Podsedenšek, poljedelka iz Raz- borja pri Dramljah. Stanislav Vodušek, poljede- lec in Roza Gajšek. poljedelka, oba iz Dreve- aika pri Rog. Slatini. Stanko Drev, poljedelce iz Lokovicc in Alojzija Bizjak, poljedelka >* Velikega vrha, Obč. LO Šoštanj. Janez Do- brave, delavec in Štefanija Cretnik, gospodinj«« oba iz Malega vrha, obč. Šoštanj. Anton SmerCf poljedelec in Marija Fajdiga, poljedelka, ob« iz Podgore, obč. Šoštanj. Mihael Horjak, stroj- ključavničar iz Laškega in Ljudmila-Stana Pla^^' aik, trgovska pomočnica iz Debra. Umrli so: Hatko Marija, gospodinja iz Mozirja, star« M let. Kristina Kačur, gospodinja iz Strme«, stara 23 let. Apolonija Višner, gospodinja i' Debra. stara 67 let. Anton Kočar, prevžitkar i* Lekmarja, star 75 let. Ana Blatnik, prevžitka- rica iz Sela pri Vranskem, stara 84 let. Peter Colaarič, prevžitkar iz Sp. Negonja, star 89 le*: Janez Križnik, prevžitkar iz Presečnega Planini, star 73 let. Janez 2ibret, kmetovalec iz Hrušovja pri Planini, star 72 let. Jožef Ter- aovšek. apokejaaec iz Klaac« aad Dobrao, s**' 7« lat MLINSKO PODJETJE CELJE nudi potrošnikom r svojih mlinih Medlog, Vrb.Te, Šempeter, Za- gorje, Slor. Konjice in Sevnica, vse vrste kvalitetnih mlevskih izdelkov. Svojim odjemalcem čestitsimo k 1. maj«. CELJSKI TEDNIK. 28. .^prila 195« Star. 17—18, stran 7 Horvat Izidor: Tudi Tladko bo delal Bratca sta. Dvojčka. Kličejo ju Radko in Vladko. Ce ju še mati enako obleče, ju loči le njeno skrbno oko. Drugi ljud- je se motijo. Ce kdo pokliče: »Radko!*, se poklicani gotovo oglasi: »Saj nisem Radko, Vladko sem.Zmočim naj se,« se namrdne. »Naj jo raje Radko.« — Pač pa: »Meni večje- ga!« zahteva večji kos peciva. Tak/O gre to iz dneva v dan. Oče ga mora celo večkrat položiti čez koleno. Mater pa skrbi: »Kaj bo iz tebe, če ne hoš delal?« — »V avtomobilu se bom vozil,« se odreže. — »Ne, Vladko, brez dela ni avtomobila. Se grižljaja kruha ne,« ga poučuje mati. »Človek mora delati.!« »Delati... Delati... Oh, delo!« Tako tere Vladka. »Le kdo si je izmislil delo?« Neki dan oče predloži: »Kdo se bo peljal z menoj v mesto?« »Jaz, jaz!« je Vladko prvi, kakor vse- lej pri takih rečeh. »Naprezita!« reče oče. »Radko naj!« se potoči že po navadi Vladku z jezika. Radko in oče sta napregla. Oče še zatakne cvetočo črensovo vejico konju za komat, drugo poleg sebe za sedež. Zdaj pa naprej! Bolj ko se bližajo mestu, več ljudi so srečavali. Nasmejanih lic, v vese- lem pogovoru ali s pesmijo na ustih so šli v gručah peš, se peljali na kole- sih in drugih vozilih. Vozila so okraše- na z zelenjem. Na nekaterih so napisi: »Po poštenem delu, pošteno razvedrilo.« Mahajo jim in jih veselo pozdravljajo. Hiše so čedalje bolj okrašene z za- stavami, nekatere tudi z venci. Naen- krat oče dvigne prst: »Poglejta tamle!-< čez ulico je razpet napis: »Delo je človekova pravica in dolžnost.« In tamle zopet: »Delo plemeniti človeka.« In še: »Delu čast in oblast.« Toda čuj! Zvoki godbe! Vmes vzkli- kajo. Zdaj že dobro razločijo: »Živel praznik delovnega ljudstva!« — »Živel prvi maj!« Povorka se jim bliža. Umaknejo se na rob ceste. Množica razigranih ljudi, moških in žensk, starejših in šolarjev, poje koračnice. Spet vzklikajo. Radko z njimi: »Živel prvi maj!* — »Živel praznik delotmih ljudi!* Se oče se pri- druži pa maha v pozdrav s črensovo vejo. Obraz mu sije v zadovoljstvu. Povorka je mimo. »Da,* spregovori zdaj oče, »prvi maj je velik praznik delovnih ljudi. Vse naše življenje iz- polnjuje delo, zatorej je prav, če sla- mmo en dan na leto in to dan prebu- jajoče se narave, delu na čast kot praznifc dela.* »Praznik dela ... Delo ... delo... delo...« nabija Vladku v ušesih ko kladivo po nakovalu. Potem še v srcu. Beseda se mu dv^i v solzah. Naposled jo vendarle izdavi: »Oče — so; bom tudi jaz — delal.« Oče ga potrese za ramo in bratec mu stisne roko, za katero sta se ves čas držala. Potem so veselo in zadovoljni praznovali. Vladko je držal besedo. vHvUvMvOvRv NESPORAZUM — »Nocoj bomo imeli imenitne go- ste, Micka, zato te bom klicala vpričo njih Mary.« — »Kako pa naj jaz vag kličem?« — »Trapa!« — »Razumem.« MED PRIJATELJICAMI — Janez pravi, da me ima rad. Ne vem ali naj mu verjamem, saj se šele mesec dni poznava? — Samo toliko? Potem je že mogo- če... SNUBITEV — »Draga moja, res je, da nisem bo- gat. Vse premoženje je moje zna- nje ...« — »Nič ne mari, dragi moj. Revšči- na ni sramota.« RAZUMLJIVA STVAR Ona: »Kaj praviš, je bil golob, ki je prinesel Noetu zeleno oljčno vejico, ženskega ali moškega spola?« On: »Razumljivo, da je bU moškega. Kako bi drugače mogel tako dolgo dr- žati zaprt kljim.« SIBKI SPOL Policist: »Ne ustrašite se^preveč. Va- šo ženo je napadel tolovaj... « Mož: »Revež. V katero bolnico gte ga odpeljali?« TOČNA URA — »Je vaša ura točna?« — »Je, samo razumeti jo je treba. Ka- dar kaže dve in bije sedem, takrat je pol petih.« NEPRIČAKOVAN ODGOVOR Sef restavracije: »Kako vam je všeč naša goveja pečenka?« Gosti: »Za svojo starost je premajh- na.« POCASNEZ — »Zakaj ste prišli spet tako pozno v urad?« — »Po stopnicah sem padel,,, « — »In zato potrebujete kar celo uro?« V KOPALIŠČU »Dovolj bo! Zdaj pa hitro ven! Se drugim hoče se kopdnja!* Na streho trka, kliče glaa in iz kabine me preganja. Se niti slekel nisem se, da bi v razgreto vodo stopil, osvežil trudno si telo, nesnago tukaj vso potćpil: Kobino tale je zares bolj ali manj navadno snažna, a sled za predniki pač kdaj spregleda tudi ženska pažnja. Moj čas še darno ni minfl, ko spet se skrbni glas začuje: »Le ven takoj! Se marsikdo fcabino tole potrebuje!* Trk! Trk! Obleči moram se, čeprav sem komaj se namiM. A zunaj, glej, kopalca ni, hi bi v kabino tole silil! GROFOVSKI BANKET Premestili, preselili končno slavne Celjske grofe so v Grofljt in postavili tako pred dejstvo našo stanovanjsko komisijo. Osemnajst lobanj Celjanov starih novo je dobilo bivališče. Med zidovjem njih grofovske hiše jim muzej odprl je zavetišče. Tam na trgu čakal je upratmik, da na goste naslovi pozdrave z govorom svečanim in pomembnim v prav posebnem soju forme prave. Z dobrodošlico jim je poželel, naj bi se domače počutili med stebrovjem starega poslopja, ki so zdaj še bolj ga obfežili. Pet sto let prav letos je minilo, kar je Urh kot zadnji dinastije legel k prednikom z razbito glavo, da si burni duh mu odpočije. Vsi posedli so nato k banketu. Godba na pihala je igrala. Nič več v strahu pred strastjo grofovsko stregla celjska so dekleta zala. Prvo čašo dvignil je upravnik — saj Celeia sad sokove dal je — in napil je dolgemu omizju v čast junaško in na večno zdravje. Grofje celjski pa so tam sedeli, vnuki, dedje in pri glavi glava, v novi svet začudeno strmeli in si šepetali: »Celju slava!* AKTUALEN OGLAS Posojamo iz bogate zaloge opremo, orožje iz srednjega veka, železne oklepe, čelade mnoge, fci ščitijo pred udarci človeka. Izbire je dosti in tudi prometa. Dobička ne iščemo, nismo trust. Sodnikom celjskega nogometa priznavamo še poseben popust. Muzej Gozdovi, zlata jama Finske Skoraj trlčetrt Finske je pokrite z gozdovi, ki predstavljajo za človeško oko edinstveno zeleno preprogo. Med temi gozdovi so tudi številna jezera — svojevrstnost bogate dežele na severu. Da bi dobili pravilno predstavo o les^ nem bogastvu Finske, moramo imeti pred očmi da je ta dežela osemkrat večja od Švice ter da je 71 odstotkov skupne površine pokrite z gozdovi. Če- prav skrbno pazijo na izkoriščanje gozr- dov, dajo letno okoli 40 milijonov ku- bičnih metrov lesa. V mnogih narod- nih pesmih Finske opevajo gozdove kot finsko zlato. Da je dežela bogata na gozdovih, je opaziti v gradbeništvu. Ve- čina hiš je narejenih iz lesa. Tujec pa je nemalo presenečen, ko opazi, da mestna železnica kuri lokomotive z le- •om. Za domačo uporabo, to je za stav- beništvo in kurjavo izrabijo okoli 10 »lilij onov kubičnih metrov lesa, ostane 30 milijonov kubičnih metrov za in- dustrijsko predelavo in izvoz. Samo za potrebe papirne industrije izvozi Finska letno približno 5 milijonov kubičnih metrov lesa. Za podiranje in transport tiran je lesa je vse leto zaposleno nad 200.000 ljudi. Pozimi, ko se začne glav- na sezona za podiranje, se število v gozdovih in transportu zaposlenih ljudi dvigne na pol milijona. Slednje število predstavlja osmino vsega prebivalstva Finske. Za spravilo in transport lesa imajo sodobne naprave. V pristanišču Ltibek uporabljajo za nakladanje posebne žer- jave — jeklene roke, ki naenkrat za- grabijo po več kubikov lesa in ga a lahkoto razmeščajo v druge transportne priprave. Večina pripravljenega lesa za transport plava po vodi, zvezanega v preproste splave. HEINEJEVA DEDIŠČINA Pred kratkim je skoraj vsa Evr(^ ilavila obletnico Heinejevega rojstva in ob tej priliki so se Diisseldofčani po- tegnili za dediščino svojega pesnika, ki je bila shranjena v neki newyorški bla- gajni. Dediščino so morali odkupiti za 50.000 dolarjev. Kako bi se bili pred leti s polovico manjšo vsoto ustregli pesniku! PREMALO REŠILNIH AVTOMOBILOT Velika avtomobilska nesreča na Du- naju (9, marca 1956), pri kateri je bUo več mrtvih, je vzbudila živahno zani- manje ljudi za rešilne avtomobile, kajti ponesrečenci so morali skoraj eno uro čakati na prevoz v bolnišnico. Ugoto- vili so — šele sedaj —, da ima ves Du- naj komaj 8 rešilnih avtomobilov. Vzne- mirjenje ljudstva in pisanje časopisov je pripravilo dunajske občinske može do sklepa, da bodo nabavili še nekaj avtomobilov, sedanje pa bodo opremili z radijskimi sprejemniki, da jih bodo lahko kar med vožnjo obveščali. OBOLI SRCE ZA REVMO? Revma ni samo bolezen sklepov, mi- šičevja in živcev, ampak napada tudi notranje organe telesa. Trdijo, da je 15% vseh srčnih napak revmatičnega značaja. Razen doslej znanih sredstev proti revmi se zadnje čase vedno bolj uveljavljajo »Togal« tablete, ki so zelo uspešne proti revmi, išijasu, živčnim boleznim in bolečinam v glavi, kakor iploh proti vsem vrstam prehlada. TBUMANOVA HCERKA SE JE ZAROČILA Hčerka bivšega predsednika ZDA Margareta Trumanova je pred dnevi naznanila zaroko z ameriškim novinar- jem Cliftonom Danielom. Margareta, ki je stara 30 let, je zadnje čase nastopala kot pevka. »STRIC« MARLON BRANDO V odmorih med filmskim snemanjem se znani filmski igralec Marlon Brando večkrat napoti med otroke — paciente ortopedske bolnišnice Los Angelesa, Otroci, ki so zaradi težkih bolezni pri- vezani na postelje, ali vozičke, z velikim zanimanjem poslušajo čitanje lepih pri- povedk. Marlon Brando goji do teh otrok veliko sočutje, kajti nekoč, ko je v nekem filmu moral »igrati vlogo i>o- habljenca, je dobro spoznal težave in trpljenje teh ljudi. Zato tembolj občuti potrebo, da prebije kako urico z otroki v omenjeni bolnišnici. NA BOLNE IN ONEMOGLE KAJ RADI POZABLJAJO V Veroni so tri mlade deklice odkrile nekdaj slavno cirkuško umetnico arti- stinjo Terese Bonazzo, ki sedaj živi v skromni sobici kot invalid. Za vzdrže- vanje ima le malo sredstev, pa tudi različnih del si sama ne more opravljati. Deklice ves prosti čas prebijejo pri po- habljeni artistinji in ji opravljajo vsa dela. Njej veljajo tudi vsi prihranki treh deklic. Ko je prebivalstvo zvedelo resnico o sedanjem življenju artistinje, se o tem. precej razpravlja, vprašanje pa je, če bo Terese Bonazzo imela od tega kaj haska. Gostilničar: Pfuj, to je vendar vino* za goste! | TRGOVSKO PODJETJE JADRAN CELJE, Stanetora ulica 13 — Telefon 20-67 Vam t engro in detajlu nudi vse vrsto jruhih, oljnatih in umet- niških barv, laJtoT, klejer itd. — Priporoča se za cenjeni obisk! Svojim cenj. odjemalcem čestita k 1. maju. ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA 13 Z enim ugriasom je volkulja raztrgala Baloojevo ramo. Ta se je tuleč od bole- čine in jeze vrgel nanjo. Hotela je zbe- žati v Bliskovo zavetje, toda bilo je že prepoznio; poglavarjeve čeljusti so jo že držale za grlo in ko jo je čez trenutek »pustu, je bil njen vrat ena sama krvava ra>na. Umirajoč se je zavlekla do Bliska, Ko je začul njeno pridušeno ječanje, se je v njem vzbudil diih Velikega Danca — psa kavalirja, ki je dolžan braniti saauc«. 14 Zarjul je svoj poziv na dvoboj. Po- časi, komaj za prst vsakikrat, sta se sovražnika začela pomikati drug proti drugemu. Bližnji volkovi so pustili po- jedino in se strnili v krog smrti, v ka- terem je moral eden od borcev obleža- ti mrtev. Blisk je imel pol toliko let kot Baloo in to mu je pomagalo tako grlede moči kakor tudi odpornosti. Toda po- glavar se je vse življenje boril; bil je zvit in premeten v vojni umetnosti, kajti le tako se je lahko obdržal na čelu plemena. 15 Blisk je prvi navalil z vso srojo silo- vito močjo, toda Baloo je mahnil z gla- vo od strani navzgor in njegovi zobje so se kot noži zazrli v nasprotnikoiv trebuh. Rana je bUa globoka, kri je curkoma lila iz nje. Nato so si ngrizi hitro sledili. Nekaj časa sta si bila ena- kovredna nasprotnika, toda kmalu je začel Blisk popuščati, kajti hH je iz- mučen od težke borbe z jelenom. Ce bi bil Baloo potrpežljivejši, bi pr«(T lahko zmagal, toda hotel je hlir« •d- ločltve. 16 Nepričakovano se je pognal Blisku na lidHbet, da bi ga podrl; toda skok je bH za malenkost prekratek in stari vodja je presenečen omahnil na tla. Vstati ni imel več časa, kajti Bliskovi zobje so ga že držali za tilnik, njegovi sEobje so počasi in premišljeno stiskali. Baloojev vrat je bil zlomljen in boj je kil končan. Krdelo, ki ju je gledalo, se je vrglo na truplo svojega bivšega vod- ■ika in ga začelo trgati. Le Blisik se ni Mdefcčil i% zadnje pojedine. stev. 17—18, stran 8 CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1955 Praznovanje itai Okreslju Kot že vsa zadnja leta bodo tudi letos po- hiteli naši delovni ljudje ob svojem velikem delavskem praznika na izlete v naravo. Lju- bitelji idealnih visokogorskih smočišč bod« brez dvoma pohiteli v i.of^arsko in na Okrešlj. kjer bo OSS Celje priredil svoje tradicionalno smučarsko prvomajsko tekmovanje. Letos se bodo med seboj pomerili smučarji — sindikali- sti iz območij OSS in občinskih sind. svetov Slovenije. Tekmovanje bo nicštvcno (ekipa šteje 4 člane) in posamezno. Tekmovalne proge bodo letos znatno lažje, saj se je SD Celje, ki ima tehnično vodstvo te prireditve v svojih rokah, odločilo za slalom na smučiščih pod Turskim žlebom. Ker so vsi naši vrhunski smnčarji več ali manj člani raznih sindikalnih organizacij lahko računamo, da bodo na Okrešljn zbrani kar vsi, ki nekaj pomenijo v naiem smučar- skem športu. Zato si bodo ljubitelji gorskih lepot dne 1. maja v dopoldanskem času lahko ogledali še edinstveno smučarsko tekmovanje v slalomu, kjer bodo lahko sledili celotnemu po- teku vožnje vsakega tekmovalca od starta do cilja. Kdor koli se je že bamenil, da bo te Zadnji smuk v letošnjem let« dni praznoval t bližini Logarske doline, se naj le odloči na sam 1. maj Se tm <«ro bo Okrešelj. V zgodnjih jutranjih urah naj krene iz Logarske doline in ne bo mu žal! Z za- dovoljstvom in poln novih doživetij se bo vra- čal iz tega edinstvenega gorskega sveta. NK »zagrebi član I. ZVEZNE LIGE V celju V nedeljo, dne 29. 4. 1956 ob 16. uri bo pri- jateljsko nogometno srečanje med domačim Kladivarjem in NK Zagreb. Tekma bo la Glaziji ob vsakem vremenu, Zagreb nastopa z najmočnejšo postavo, kakor tudi Kladivar, t t katerih vrstah nastopi prvič Belcer Viljem. Rngby SEDAJ PA ZARES Celjanom večkrat naši športni delavei napo- vedujejo velika in zanimiva srečanja, ki so ▼ zadnjem trenutku nato odpovedana. Tako »o nas letos večkrat >potegnili za nos< funkcionar- ji HDK Celje z Dnnajčani, z umetno revijo na ledn in tudi zadnja napovedana atrakcija za Celje — rugby tekma — tudi ni bila. Ce smo torej zapisali v naslovu, da gre sedaj zares, potem verjemimo Zagrebčanom in smo lahko prepričani, da jih bomo v soboto, 28. t. m. ob 16.30 uri občudovali 80. minut na celjski Gla- ziji t igri, ki je še nismo videli in so katero se bode morda marsikateri ogreli. Rokcmet PORAZ CELJANOV V LJUBLJANI Po zadnjih zmagah je neugodno odjeknil ne- deljski poraz celjskih rokometašev na ljub- ljanskih tleh in to proti Krimu, Celjani niso nastopili v svoji običajni postavi, V I, polčasa so bili ▼ vodstvu s 3:1, t II. delu igre pa so se domačini vneto borili za zmago. Igra je bila zelo ostra. Po zaključnem sodnikovem pi- skn je bil rezultat 6:5 (1:3) za Krimovce . . Za Celje so bili nspeSni strelci — Bnkovae 3, Fi- javž in Debeljak. !^amizni tenis TRGOVCI MARIBORA IN celja MED SEBOJ Preteklo soboto je bilo v Logarski dolini če- trto tradicionalno srečanje sindikalnih namizno- teniških reprezentanc trgovcev Maribora in Celja v namiznem tenisu. Vsako ekipo je za- stopalo po šest tekmovalcev, ki so igrali med seboj po sistemu vsak z vsakim. V zelo zani- mivih in borbenih partijah so zmagali Mari- borčani 8 pičlo razliko dveh točk 19:17. Sak Dne 16. t. m. je bil v Celja šahovski dvoboj med ekipama Železarne Store in Vesna-Jadran Celje. Rezultat je 6:0 v korist Železarne Štore. Dne 18. t. m. je bila v Celju odigrana ša- hovska tekma med ekipama Železarne Store in Tovarne emajlirane posode Celje. Zmagala je ekipa iz Železarne z rezultatom 6:1. LJUBITELJEM PLAVALNEGA SPORTA Prvega maja si bodo lahko Celjani v Rimskih Toplicah ogledali kvalitetno plavalno prireditev. Zanjo so se prijavili ŽPK »Ljubljana«, ljub- ljanska »Ilirija«, »Prešeren« iz Radovljice, »Triglav« iz Kranja, »Rudar« Trbovlje ter do- mači »Neptun«, Tekmovanja se bodo udeležili tudi plavalci »Branika« iz Maribora, Bleda in Kamnika ter Murske Sobote. V skokih v vodo bosta nasto- pila med drugim državna prvaka Dobrih in Porenta. Na sporedu so še medklubske watcr- polo tekme. Zveze z vlaki so ugodne. Izpred postaje t Celju bodo vozili posebni avtobusi. URŠIC SE ENKRAT MED ZMAGOVALCI V nedeljo so se na Okrešljn srečali med seboj člani trgovskih sindikatov iz Maribora in Celja. Reprezentanti Celja so v tem sre- čanju pokazali več znanja in so prepričevalno osvojili ekipno zmago, pa tudi med posamezni- ki najdemo dva Celjana med zmagovalci. Kar 20 je bilo smučarjev tekmovalcev, ki so so med seboj pomerili v slalomu dolžine 450 h, z višinsko razliko 180 m in it vratci. Najboljši je bil Uršič Dominko iz Celja, ki je tudi y tem srečanju premagal svojega večnega rivala Celino Janka, Vse do 5. mesta srečamo nato imena Mariborčanov na čelu z odličnim Sevč- nikarjem Ivanom, šesti pa je že zopet Celjan Faktor. Tudi ženske so tekmovale v moški konkurenci in se je edina udeleženka iz Celja lov. Grabarjeva nvrstila na 13. mesto. ZA NAPREDEK MNOŽIČNEGA SMUČANJA Štajerska smučarska podzveza je pred krat- kim organizirala na Golteh 4 dnevni smučarski seminar za učitelje in vaditelje smučanja, ki se ga je udeležilo 20 smučarskih delavcev. Na- men seminarja je bil praktična predelava so- dobne smnčarske začetniške in nadaljevalne šole. Tečajniki so se v tem kratkem času se- znanili z vsemi novitetami v učnih načrtih smu- čanja, ki jih bodo ob izpopolnjevanju pred začetkom nove smučarske sezone lahko posre- dovali v smučarskih šolah po vsej vzhodni Slo- veniji naši mladini. Seminar je vodil tov, Za- dravec Drago, od zbora smučarskih nčiteljov Slovenije pa mn je bil r pomoč tov, Ocvirk i* Ljubljane, ZLATARNA : CINKARNA - T SMUCANjUl Zadnje snežne razmere na dolenjskem Tri- glavu »Kumu« so pred dnevi izkoristili mladi smučarji delavci iz celjske Cinkarne in Zla- tarne, ki 80 se med seboj pomerili v slalomu. Letos je bila sreča bolj naklonjena smučarjem iz Zlatarne, ki so osvojili ekipno zmago, pa tudi med posamezniki, Ajdič iz Zlatarne je pn- stil drugoplasiranega za seboj za poluih 13,3 sekundel Za svojo zmago je prejel lepo pla- keto, moštvo Zlatarne pa za moštveno zmago Eokal v trajno last. Vrstni red najboljših je il naslednji: Ajdič, Novak, Cater, Končan, Teršek in Golob. Upajmo, da se bodo športniki — delavci ome- njenih kolektivov še večkrat srečali na takšnih oz. drugih športnih tekmovanjih, saj prispeva takšno sodelovanje medsebojnemu spoznavanju in zbližanju delavstva. Nogomet KLADIVAR NIMA SREČE,.. Ta trditev velja tudi za nedeljsko srečanje kot za vsa dosedanja v prvi tretjini področne lige v spomladanskem delu tekmovanja. No- gometaši pokažejo za oko lepo igro, ki zado- voljuje celjske, pa celo tudi druge gledalce — končnega efekta pa ta igra ne prinaša! Kar poglejmo si bilanco zadnjih štirih tekem — samo ena zmaga, 2 neodločena rezultata in en poraz ali z drugimi besedami le polovičen iz- kupiček in negativna bilanca v golih , , , Kaj res ni mogoče doseči več, ko je bilo v vsako igro vloženega toliko truda, smiselnih akcij, izdatna terenska premoč in podobno? — Kar pojdimo k nedeljskemu srečanju proti prvaku te lige — varaždinskemu Tekstilcu. Na poplav- ljenem igrišču in vztrajnem deževju res nismo Eričakovali kaj posebnega. Težko se je bilo oriti za žogo, še težje jo potiskati po nemo- gočem terenu. Prav zaradi tega zopet ni do- mačinom koristila delna terenska premoč, ker so napadalci vse preveč poskušali priti pred nasprotnikova vrata z nizko igro kratkih pa- sov, kar je bila brez dvoma velika taktična rfapaka domačinov. Gostje so igrali enostavneje in koristneje. Le tu in tam so prišli pred vrata Kladivarja in vselej smo imeli občutek, da bo žoga obtičala v mreži... Da so že v prvih minutah igre gostje prišli v vodstvo jim j6 zadostovala precej težka napaka Marinčka, ki jo je 100 % izkoristil Matković — 1:0 za Tek- stilca! Le nekaj minut za tem je Todorovič do- segel izenačenje — 1:1! Večkrat se v prvem polčasu ni zatresla mreža, V drugem delu smo kljub večji živahnosti, tempu igre in lepemn številu zrelih situacij, zopet videli samo dva gola. Prvega so dosegli gostje iz ofside pozicije v 73. min., domačini pa so izenačili tik pred zaključkom srečanja po lepo streljanem kotu (Pere). Vsoko žogo pred golom Tekstilca je v gneči prestregel Marinček in jo z glavo usme- ril v sam levi zgornji kot. To je bil pač naj- lepši gol te tekme, pa tudi najdragocenejši, saj je Kladivarjn prinesel dragoceno fočko. S to akcijo se je Marinček v tej tekmi reha- bilitiral za »nerodnost« v prvih minutah tega velikega in važnega srečanja. Kladivar v tem srečanju ni uspel doseči revanž vsaj s skrom- no zmago in se bo moral še dolgo spominjati grenkega jesenskega poraza v Varaždinu. Upaj- mo, da bo start v drugo tretjino spomladan- skega prvenstva v tej ligi uspešnejši. V na- slednji tekmi bo po daljšem odmoru v vrstah Kladivarja nastopil zopet Belcer, ki je zrasel na domačih tleh in bo brez dvoma prinesel v napadalno vrsto več ognja . , , Poglejmo še po drugih bojiščih, kjer so v ne- deljo nastopali naši znanci. Nogometaši ŽSD Celja so bili v gostih v Brežicah, kjer so bili poraženi z minimalnim rezultatom 2:3 (0:1). Slabše se je godilo Štorjanom na domačih tleh proti Dravi iz Ptuja. Gostje so pospravili obe točki, njihova zmaga pa se glasi 3:0! Nogometaši Olimpa so na domačih tleh po vodstvu s 3:2 proti Kokarja morali odnehati že v I. polčasu, ker so nedisciplinirani gostje zapustili igrišče. Srečanja mladinskih moštev za točke pa so dala naslednje izide — Kladi- var je na domačih tleh opravil z Rogatcem z dvoštevilčnim rezultatom 10:1 (5:0), Olimp je na svojem igrišču izgubil obe točki proti Usnjarju z 0:1, Kovinar (St.) pa je doma odnesel obe piki mladini Celja z 1:0. Ligaško tekmovanje celjskih šol gre k za- ključku. Mladina I. gimnazije je prepričevalno Eremagala jesenskega prvaka IK^ s 5:1, MIS tore pa učiteljišče z 1:0 s srečuim golom, ki je padel v zadnji minuti igre • ,. Slika na zadnji strani je delo celjskega fotografa Pelikana V torek, 34. aprila 1955 nas je pre- tresla žalostna vest, da je sredi dela omahnila naša predsednica ŠELIGO OLGA, dijakinja IV. a razreda Ekonomske sred- nje šole v Celju. Od svoje sošolke smo se poslovili v četrtek, 26, 4, 1956 ▼ Slov, Konjicah. Draga Olga, ostala nam boš t toplem in svetlem spominu! Mladinski aktiv LMS Ekonomske srednje šole v Celju DRUŠTVA PARTIZAN! ŠPORTNIKI! STRELCI! PLANINCI! OBVEZNIKI PREDVOJASKE VZGOJE! ALI STE ZE TEKMOVALI V KROSU? KROS MORA POSTATI SESTAVNI DEL NAŠEGA REDNEGA PROGRAMA DELA V TSEH TELESNOVZGOJNIH IN ŠPORTNIH ORGANIZACIJAH. PRIPRAVE IN MASOVNA KROS TEKMOVANJA PREDSTAVLJAJO VELIK DELEŽ PRI TELESNO VZGOJNEM OBLIKO- VANJU NAŠEGA ČLOVEKA! mesnine ' celje se prix>oroča svojim cenjenim odjemalcem s svojimi priznano dobrimi mesnimi izdelki in svežim mesom. Ne pozabite na naše podjetje. Za 1. maj, naš delavski praznik, Vam želimo obilo sreče in zadovoljstva. Kolektiv Mesnine, Celje PLINARNA — VODOVOD - RAZSVETLJAVA CELJE vrši vse vrste hišnih instalacij. Še nekaj drobnih iz naših krajev IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Na zadnji seji upravnega odbora ZB so ugotovili, da je v organizaciji le 135 članov. Sklenili so, da bodo sprejeli še vse tiste, ki imajo pogoje za sprejem. Izpolnili bodo tudi življenjepise padlili borcev. Pripravljajo tudi vse za leto- vanje partizanskih sirot, Z udarniškim delom pa bodo uredili prostor za spo- menik. Na seji občinskega komiteja LMS Šentjur so govorili o potrebi ustano- vitve mladinskih aktivov v Ponikvi, Prevorju, Loki in Drami j ah. Mladina v Loki sodeluje tudi pri kultumo-pro- svetnem delu. V Dramijah pa je težje, ker nimajo vodstva, ki bi mladino usmerjalo in ji pomagalo pri delu. Za mladinski teden pripravljajo vse mla- dinske organizacije sporede za kultur- ne in telovadne prireditve. V Slivnici pri Celju so ustanovili ak- tiv mladih zadružnikov, katerega bo vodil tovariš Artiček. V okviru tega aktiva bo tudi kmetijski krožek. IZ pilStanja Nedavni roditeljski sestanek je bil dobro obiskan, vendar so manjkali ti- sti, ki jim je bU najbolj potreben. Uči- teljica Adela Rauter je navedla niz primerov, ki so jih starši z velikim zanimanjem poslušali. Nato je poročala še tov. Marica Kotnikova o povezavi vzgoje med domom in šolo, DROBCI IZ SEŠC V SeSčah se je v minulem tednu raz- vrstilo kar pet občnih zborov. Najprej je bil občni zbor SZDL. Udeležilo se ga ie lepo število članov. Potem so imeli svoj občni zbor tudi gasilci. Na zbor je prišlo lepo število starejših članov. Dvema najstarejšima članoma — tovarišu Francu Hermanu tn tovarišu Jakobu Zganku so pripeli na prsa medaljo v znak priznanja za dolgoletno požrtvovalno delo. Zelo živahen je bil tudi občni zbor IZUD, Ker je prišlo v zadnjih letih do škodljivih in netaktnih pojavov, so sklenili, da bodo odslej prosvetno de- javnost poživeli. Svoj občni abor so imele tudi žene zadružnice. V to organizacijo so vklju- čene žene in mladinke iz Gornje vasi, Matk in Sešč. Da so pričele z resnim delom, pričajo predavanja, ki so jih organizirale, potem kiihinjski, šivalni in prikrojevalni tečaj. 15. aprila je bil zaključek vseh treh tečajev. Nadalje je bil občni zbor Kmetijske zadruge Sešče. Udeležili so se ga tudi člani iz Matk. Poleg raznih proble- mov, ki se sučejo okoli zboljšanja hek- tarskega donosa, potem strojnega, sad- jarskega, živinorejskega in hmeljskega odseka in seveda tudi odkupa vseh vrst pridelkov in lesa, je bUo precej go- vora, ali bo KZ Sešče še v nadalje sa- mostojna ali pa se bo morala priklju- čiti močnejši kmetijski zadrugi. Skle- nili so, da ostane še letos samostojna, potem pa se bo priključila tisti kme- tijski zadrugi, ki ima najboljše per- spektive za razvoj. K. P. IZ SMARTNEGA v ROZNI DOLINI Skupščina Mestnega odbora Zveze borcev NOV Celje je na zadnji skup- ščini izrekla ostro kritiko na račun de- la Osnovne organizacije Zveze borcev v Smartnem v R. d. Skoraj dve leti ta organizacija po krivdi predsednika or- ganizacije tov. Tkavca ni delala. Dne 15. aprila so člani te organizacije skli- cali občni zbor. Razumljivo, da udeležba ni bila zadovoljiva, vendar so kljub te- mu izvršili volitve novega odbora. Delo predsednika ie bilo negativno ocenje- no, saj ni skliceval niti sej, niti ni ka- korkoli skrbel, da bi organizacija dela- la. Tudi na občni zbor ni prišel in zato ni bilo podano poročilo. Tako člani staremu odboru niso dali razrešnice. 2^* dolžili pa so novi odbor, da z energij* nimi ukrepi zahteva poročilo o delu od» bora, posebno p>a o delu predsednika. Na pp^i seji novega odbora, ki biLa pred dnevi, so izvolili potrebne ko- misije. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Krajne, ki je že pred leti uspešno vodil organizacijo. Novi odbor je na prvi seji temeljito razpravljal o aktivizaciji članstva ter pripravil načrt za bodoče delo. Sklenili so tudi, da bodo odkrili na Dan vstaje 22. julija prvo spominsko ploščo v Smartnem. Ob tej priliki bodo organi- zirali veliko partizansko slavje v tem priljubljenem partizanskem kraju. Vsi ti sklepi kažejo, da sta se član- stvo in novi odbor odločila, da borbene tradicije tega kraja i)onovno oživita in svojo organizacijo rehabilitirata. Smar- ski teren je bil v času NOB izredno aktiven in je upati, da bodo člani to zgodovinsko dejstvo s svojim delom v bodoče tudi potrdili. Z-o IZ SMARTNEGA OB PAKI LJUDSKA TEHNIKA Pred nedavnim so pri nas ustanovili društvo Ljudske tehnike. K društvu je pristopilo mnogo mladine in tudi ne- kaj starejših. Začel se je tudi že šofer- ski tečaj, katerega obiskuje nad 30 mladincev in odraslih, ŠOLSKI ODBOR DELA Pretekli petek se je sestal šolski od- bor osemletne šole. V glavnem je raz- pravljal o vzgojnih vprašanjih, poseb- no skrb pa v tem oziru pKJsveča parti- zanskim sirotam. Razpravljal je tudi o pripravah za ustanovitev šolskega pev- skega zbora. POSLOVALNICO »PUTNIK« bodo odprli v Šoštanju. »PUTNIK« Slo- venija — poslovalnica Celje namerava odpreti v Šoštanju, čim bo na razpola- go primeren lokal, svojo podružnico, ki bo poslovala za stranke dvakrat teden- sko. Tako bo Šoštanj v kratkem dobil novo koristno in potrebno iistanovo. JAVNO DRA2BO fflS splošnega ljudskega premoženja je raz- pisal Občinski ljudski odbor Šoštanj. Dne 16. maja dopoldne bo dražba v Ve- lenju, kjer bo naprodaj 8 hiš, v Šošta- nju pa 7. MLADINSKE DELOVNE BRIGADE bodo nadaljevale dela na regulaciji Pa- ke. Okrajni komite LMS za okraj Ce- lje je sklenil, da bo inladina celjskega okraja letos nadaljevala že začeta dela na regulaciji spodnjega dela Pake od Tovarne usnja Šoštanj pa do Penka. Z dokončno regulacijo Pake bodo od- stranili nevarnost poplav in pridobili tudi precej zemljišča, ki ga bodo lahko uporabili za gradbene ali pa kmetijske namene. AVTOBUSNI PROMET CELJE obvešča potnike, da bodo v dneh od 29. aprila do vključno 2. maja 1956 vozili avtobusi takole: Dne 29. aprila po nedeljskem voznem redu. Dne 50, aprila po normalnem voznem redu. Dne 1, maja vozijo proge: Celje—Dobrteša vas, Celje—Laško, Celje—Štore, Celje—Vojnik —Zreče, po nedeljskem voznem redu. Proge: Celje—Kamnik—Ljubljana, Celje—Do- brna, Kozje-Brestanica—Krško, Šmartno ob Paki—Solčava—Logarska dolina, po nedeljskest voznem redu. Dne 2, maja vozijo proge: Celje—Dobrteša vas, Celje—Laško, Celje—Štore, Celje—Vojnik— Zreče in Celje—Šmartno v Rož, dol, po ne- deljskem voznem redu. Po normalnem voznem redu pa vozijo proge: Celje—Kamnik—Ljubljana. Brza proga Celje— Trojane—Ljubljana, Celje—Dobrna, Celje—Vita- nje, Kozje Brestanica, Celje—Vransko, Šmartno ob Paki—Solčava—Logarska dolina in Šmartno ob Paki Gornji grad. Po izrednem voznem redu z odhodom iz konč- nih postaj ob 13.00. uri vozijo proge: Kozje— Celje, Bistrica ob Sotli—Celje, Plania pri Sev- nici—Celje, Ljubno—Celje, Loka pria Zusmu— Celje, Iz Celja se vračajo isti dan po normal- nem voznem redu. Direktni avtobus iz Celja v Logarsko dolino: Dne 28, aprila ob 15,15 iz Celja, povratek ia Logarske doline 29. aprila ob 18. uri. Dne 30 .aprila ob 15,15 iz Celja v Logarsko dolino, povratek 2. maja ob 18,0» v Celje. Po- vratna voznina 500 din za osebo. Naročila sprejema biljetarnica. uprata »PUTNIK« - SLOVENIJA, CELJE Vam nudi posebne ugodnosti za Vaše letošnje počitnice: 7 dnevno letovanje Bled-Bohinj, cena 4000 din. 4 in 6 dnevno letovanje v Portorožu — cena letovanja za 4 dni samo 3740 din, za 6 dni 5150 din. 5 dnevno letovanje v Savudriji, cena 4406 din. Vse vizume in potrdila za nabavo potnega lista vam posreduje v najkrajšem časa PUT- NIK, Celje, Za potovanje v inozemstvo se poslužujte na- kupa mednarodnih vozovnic v predprodaji v naši poslovalnici. Poslužujte se naših uslug, postreženi boste hitro in solidno. Prepričajte sel RAZGLAS Mestna ljudska knjižnica v Celju prodaja na podlagi Uredbe o gospodarjenju osnovnih sredstev čl. 50 (Ur. list FLRJ št, 52/53) in Uredbe o pogojih in načinu prodaje osnovnih sredstev čl, 1., 5, in 4, (Uradni list FLRJ št. 51/54) naslednje predmete: Knjižno vetrino, nizko omaro, mizice z mar- mor ploščami, navadne mize, razne stole, drža- la za časopise in še drugi inventar. Interesenti naj stavijo svoje ponudbe na upravo Mestne ljudske knjižnice v Celju, Can- karjeva 13, PRODAM kuhinjsko opremo. Naslov v upravi lista. PRODAM gospodarsko poslopje (marof, prenos- ljiv 9 X 7 m) po zelo ugodni ceni. Kuhar Ivo, Šempeter Sav. dol. št. 26. PRODAM zemljišče (travnik) v Celju. Reben- šek, Celje. Aškerčeva 4. PRODAM lepe stavbne parcele pod Golovcem v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM njivo 4.500 m^, po 80 m«. Pojasnila: Ravnak Franc, Arclin, Vojnik. PRODAM ugodno lepo kompletno jedilnico, hrastov les z marmornatimi ploščami in kom- Filetno kuhinjsko opremo. Naslov v upravi isla. PRODAM ali zamenjam novo visokopritlično dvostanovanjsko hišo s precej zemlje. Pan- gel Franc, Lahovna št. 11. KUPIM angleško-slovenski slovar. Celje Mari- borska 100. KUPIM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Rehar Ivanka, Latkova vas, Prebold. ZAMENJAM delavnico — dva prostora — za prazno sobo. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO hišnico. Na razpolago soba im kuhinja proti zamenjavi. Vprašati hišni svet, Celje, Cankarjeva 13. SPREJMEM pošteno gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe k štiričlanski družini. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje v lepem kraju na Go- renjskem zamenjam za enakega (lahko tudi enosobno) v Celju. Ponudbe poslati na upra- vo lista. V*;DN0 SVEZA JAJCA za valenje in vlaganje (kokoši dobre nesnice) dobite pri: Rajkovič, Celje. Dečkova 58. TOVARIŠICA, ki se je peljala s kolesom proti Dobrovi in je pobrala v Ipavčevi ulici jopico reza barve, dne 21. 4. 1956, naj jo takoj vrne LM št. 1. sicer sledi postopek. Dne 9. maja (sreda) bo ob 20. uri v Narodnem domu osmi abonma koncert s priznano japonsko pianistko KYOKO TANAKA NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 29. 4. 1956: dr. Cerin Jože. Celje, Can- karjeva ulica 9 Dne 1. 5. 1956: dr. Cerin Jože. Celje, Can- karjeva ulica 9 Dne 2. 5. 1956: dr. Cerin Jože, Celje. Can- karjeva ulica 9 Dne 6. 5. 1956; dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 56 Nedelja, 6. maja ob 15.30: Puškin-Treves: NE- SMRTNI DON JUAN - Izven Ponedeljek, 7. maja ob 19,30» Herman Wonk: ZADEVA CAINE - Gostovanje v Žalcu. Sreda, 9. maja ob 20: Denis Fonvizin: BRIGA- DIR — Premiera — prei^ierski abonma in izven Četrtek. 10, maja ob 15: Denis Fonvizin: BRI- GADIR — III, srednješolski abonma ob 20: Denis Fonvizin: BRIGADIR - četrt- kov abonma in izven Petek, 11. maja ob 15: Denis Fonvizin: BRI- GADIR — I, srednješolski abonma Ob 20. uri PODOBA IZ SANJ - (Proslava SO-letnice Cankarjevega rojstva) — izven KINO UNION. CELJE Od 28. do 30. 4. 1956: »Vljudni kapetan«. ameriški barvni film Od 1. do 5. 5. 1956: »Mogambo«, ameriški barvni film Od 6. do 9. 5. 1956: »Generalni inšpektor«, ameriški barvni film KINO DOM. CELJE Od 27. do 30. 4. 1956: »Intrigantinje«, francoski film Od 1. do 5. 5. 1956: »Mostobran«, ameriški barvni film Od 6. do 10. 5. 1956: »Vite« iz lepenke«. angleški film Prenos sporeda Radia Ljubljana vsak dan od 5,00-8,00 in od 11,00-23,00, ob nedeljah od 6,00-23,00. Nedelja, 29, aprila 14,15 Delovni kolektivi čestitajo 14,45 Domače novice, objave in reklame Ponedeljek, 30, aprila 5,00—23,06 Prenos sporeda Radia Ljub. Torek, 1, maja 6,00—23,00 Prenos sporeda Radia Ljnb, Sreda, 2, maja 6,00-23,00 Prenos sporeda Radia Ljnb. Četrtek, 3, maja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Poje pionirski pevski zbor II. gimnazije v Celja p. v, Borisa Sinigoja Petek, 4. maja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Lahka orkestralna glasba 17,45 Na harmoniko igra Edvard Goršič Sobota, 5 maja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Poje mešani pevski zbor II. gim- nazije v Celju p, v, Jurčeta Vre- žeta CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1956 Stev. 17—18, stran 9 Prvomajska priloga „Celjskega tednika" Pomladanski spomin Težka zima je bila za nami. Zvončki in trobentice so oznanjale bližajočo se pomlad. Divji, p>etelin se je že oglašal v Me- iiini, dvoril svojim poslušnim koko- škam in svatoval kot da niso vojni časi. Se nekajkrat je petelin zabrusil, bilo je že pol sedmih zjutraj. Mlado gonce mu je obsijalo junaške prsi, še enkrat se je našopiril, se stresel in odletel z velikim hrupom v košati gozd Menine. Trenutek lepega pomladanskega pri- zora je pretrgal rafal pri Motniku, po- tem drugi, kmalu so se zaslišali ba- cači in kar naenkrat je vrela skoraj vsa Tuhinjska dolina. Danes bo spet tak dan, kot vsi oni, kadar se kmalu zju- traj začne. Eden od kurirjev vzdihne in pravi »dan bo težak in dolg, če bi zdajle kravo k biku gnal, bi imela zvečer že teleta«. Zares ise izkusni kurir Maiiinl ni zmotil, dan je bil dolg in težak. Previdnejše in skoraj neslišno snK> hiteli proti cesti in iskali sigurnega prehoda. 2e smo skoraj na cesti, krat- ko in ostro opazovanje, potem pa je prvi pretekel cesto Ljubo, za njim jaz, kurir Martin pa je bil zadnji. Kar naenkrat sem bil v Rakitovcu. Veliki gozd nas je sprejel v svojo za- ščito. Enajsta brigada Miloša Zidsinška je logorovala v bližini Vač. Pred večer smo prišli v brigado, v kateri se je tu in tam čutila tista živ- Ijenska pomlad, katero so nosili ^r- tizani v svojih srcih, iskrena, poštena, odločna, polna življenjske moči. Čeprav utrujen, sem sedel dolgo a borci, kateri so lepo ubrano i>eli nepo- zabne partizanske pesmi, a največkrat skozi nežno melodijo pesem o bližajo- či se svobodi, in z velikim hrepenenjem izražali ibesede: »Svoboda, svoboda, kvo^ boda zlata, svoboda 2J.ata, skoraj boš tu.« Zares lep sl>amladanski večer, nepo- zaben. Ko je že vse utihnilo sem dolgo raz- mišljal o Ljubljani, o življenju kakšno bo, o'^dekletu, o bodočem domu, o svoji tovarni in si risal v fantaziji bodoče lepo življenje. Razmišljanje me je uspavalo, še en- krat sem pogledal skozi okno v zvezd- nato nebo, katero je obetalo lep dan. Zravnal sem se na trdi kmečki klopi pritisnil svojo parabelo na prsi, pod vzglavje dal svojo komisarsko torbico, ki je bila boljša kot ne vem kakšna blazina, in trdo zaspal. Novi dan nam je prinesel polno no- vega dela. Radio stanica je stalno dela- la, prinašala nove naredbe in pošiljala poročila štabu IV. operativne cone in štabu XIV. udarne divizije. V štabu je bilo živo. Imeli smo par- tizanski sestanek z bogatim političnim uvodom pri nas in v tujini. Ocenili vo- jaško situacijo, rešiU par notranjih problemov, in sporočili direktive divi- zijskega komiteja. Prožneje smo prišli ^a aktivnost brigade in postavili bo- doče naloge. V taborišču je bilo življenje zelo Plodno. Čiščenje orožja, municije, po- litične in vojaške ure. skrb za opremo itd. Popoldan je prišel telegram iz štaba Cone, da se brigada premakne v rajon Cmega vrha, od koder bo nai>adala nemške kolone na sektorju: Vransko, Cmi graben, Trojane. Tako je 27. aprila zvečer brigada od- šla v rajoii Cmega vrha. Drugo jutro okoli 5. ure je brigada bila na svojem mestu. Stab brigade s I. bataljonom se je zadržal v Cmem vrhu, II. in III. bataljon pa v bližnjih vaseh. Se isti dan je prišel v brigado terenec Rudi Hribar, ki je povedal, da bi brigada lahko likvidirala postojanko na Vran- skem. Povedal nam je, da ima zvezo s nekim nemškim štabnim podoficir jem, ki bi bU pripravljen dati vse potrebne podatke za napad, med drugim tudi to, da bi odstranil žično oviro na cesti proti Trojanam in dal potrebne znake za »razpoznavanje«. Hitro smo sprejeli predlog in mu še naročili naj po možnosti pripelje Nem- ca na pogovor v štab. Vse je bilo pripravljeno za prihod Nemca, povečana budnost, aktivnejše delo obveščevalcev, kar je bilo potreb- no, da bi se preprečilo vsako presene- čenje. 29. aprila pride Nemec s Hribarjem. Bil je videti še precej simpatičen. Za- čel je takoj s poznato uverturo, kako sovraži Hitlerja in da je proti vojni. Takih stvari smo bili že navajeni v tistih časih pri Nemcih. Pozneje nam je dal točen in podro- ben načrt Vranskega z bunkerji, min- skim poljem, razvrstitvijo enot, ker so bili takrat poleg policije in vojaštva na Vranskem še nekateri manjši deli neke tankovske enote. Vse potrebno smo imeli v rokah in se odločili za napad. 30. aprila ob 11. uri ponoči. Takrat so že zaprli vse lo- kale, straže so bile zamenjane in gar- nizija je bila takrat v največjem snu. Dva dni pred tem smo urili ljudi za borbo z nožem, da bi neslišno in laže uničili vso x)Osadko. Slo je vse kot po loju. Grupe naj- hrabrejših borcev so bile že določene za napad. Na čelu vsake grupe so bili najboljši komandirji in komifearji, uspeh je bil skoraj več kot gotov. 30. aprila je bUo izredno bogato ko- silo. Ves popoldan odmor, zvečer iz- datna večerja. Ob deseti uri zvečer je brigada neslišno zdrsela po girupah proti Vranskem. Ze so se videli jasni obrisi Vranskega v svetli zvezdnati no- či. Videli smo žične ovire na približno 150 metrov. Visoki koli prepleteni z gosto žico in osvetljeni z močnimi žar- nicami. Sem pa tja je posvetil s stolpa močan reflektor, tu in tam je posvetila kakšna raketa, potem so pa še straže skrbno zaspale. Le naš Svaba je hitro pripravljal vse potrebno za napad. Ura se je bližala 11. Vse je bilo mimo. Samo enkrat se je začul slaboten stok in narahlo »hil- fe«, še kratko hropenje in zopet je bilo vse tiho. Kmalu nato se je odprl žični jež, nakar pribiti naš znanec krvav, ker je sam zaklal svojega stra- žarja. Prva grupa je napadla, za njo dru- ga, tretja in skoraj vsa brigada brez tretjega bataljona, ki je blokiral pri- hode iz Trojan in Celja. Tretji bata- ljon je miniral cesto in napravil nekaj zased. Ko smo bili vsak s svojo grupo pred svojim objektom, smo začeli kli- cati dežurne v enoti. Le-ti so zahtevali parole. Ko so jih prejeli, so odpirali vrata in že v naslednjem trenutku sta nasrnila na njega po dva partizana in ga neslišno likvidirala. Najtežjo nalogo je imel vodja grupe Razdevšek v Gestapu. Tu je bilo naj- manj Nemcev, aU imeli so dobro dre- siranega nemškega volčjaka, ki je bil naučen za borbo z ljudmi. Tudi ta grupa je bila dobro priprav- ljena. Eden od partizanov je likvidiral dežurnega v Gestapu, medtem ko se je drugi lotil psa. Partizan, ki je likvi- diral psa, si je poprej povil levo roko do komolca z usnjem, tako, da je ubla- žil ugriz psa. Takoj po likvidaciji dežurnega, se i>es zažene partizanu v prsa ali ta ga pre- streže z usnjeno roko. Pes ga ugrizne, toda še isti trenutek dobi močan vbod z bajonetom v prsa. Zbežal je na dvo- rišče, kjer je poginil. Moja napadna grupa je imela nalo- go likvidirati skoraj največjo grupo v šoli. Tudi tu se je končalo s poix>lnim uspehom za nas. Potrkam. Oglasi se dežurni. Povem mu parole in že se odpro vrata in tudi dežurnega ni bilo več. Nit življenja mu je preselcala jeklena partizanska roka. Skočim naprej in že smo bili v lepo urejeni predsobi. Tu je vladal prime- ren vojaški red. Puške strojnice, mi- traljezi in štirje težki bacači, vse je bilo lepo očiščeno, zloženo kot, da si prišel v kasarno. Ko smo iznesli orožje, odprem vrata in v veliki dvorani čujem stokanje, smrčanje in enakomerno dihanje. Hi- tro sem našel stikalo, prižgal luč in videl, da še vsi spijo. Postavili smo na vrata mitraljez in skoraj minuto gle- dali spečo drhal. Zavpil sem »Hande hoch« in takrat so vsi brezupno skočili. Prvi so dvignili roke, drugi skočili pro- ti vratom, ali jih je takoj vrglo nazaj, ker so zagledali šarca in avtomate na vratih. Hitro smo formirali kolono preplaše- nih, razkuštranih in bosonogih švabov, kateri so zapustili svojo kasarno v spodnjicah. Samo jim je še manjkala njihova »Lilli Marlen«, da bi izgledali še bolj smešni. Zimaj na hladnem prvomajskem jutru jih je sprejel du- hoviti intendant Švejk, jim naložil bo- gati vojni plen v namenu, da jih ne bi »zeblo«. Bogato obloženi so klavrno korakali proti Črnemu vrhu. Zraven pa se je izmikala ponosna kolona zmagujočih partizanov. Impo- zantno kolono je osvetljevala grupa goreče nemške motorizadje, katera je mogoče prevozila vso Evropo in Afri- ko, ali ji je pot presekala jeklena pest slovenskih partizanov. Po tej akciji na Vranskem se je še bolj čutila tista prva spomladanska življenjska moč. Svoboda se je ibližala. Se smo sedeli ob spomladanskih ve- čerih in ubrano iz svojega srca .peli našo prelepo pesem o svobodi. Res se je svoboda približala, ali mno- gi jo vseeno niso dočakali. Svabska zver je v svojih poslednjih krčih iskala novih žrtev. Trgala nam je najboljše partizane, ki so dali živ- ljenja za nove ideale, novo resnično pomlad. Kokalj Stanko-Janez Maju v pozdrav K nam prihaja mesec maj, ki nam novo cvetje trosi, kamor seže mu smehljaj, smele, vroče nade nosi. Maju prvemu v pozdrav naj zastave zavihrajo, rdeče v sinji soj daljav naj svobodno plapolajo! Praznik naš je prvi maj, vsemu svetu praznik dela, pesem ga pozdravi naj naša silna in vesela! Fran Roš: Sreča v zraku z lahkimi koraki kalcor že dolgo ne se mladi Martin v zgodnjem popoldne- vu bliža domu svoje žene. Skozi lesena vratca krene okrog nizke hiše na vrt. Od tam ga že zagledata njegova Katica z grabljami v rokah in njen oče To- nač, ki koplje vrtno zemljo zdaj v aprilu. Oba prenehata z delom. Tonač, še vedno dovolj krepak člo- vek, ki že od lani prejema pokojnino za svoje delo v tovami, prijazno za- momlja kakor navadno: »Glej ga!« in se s telesom nasloni na lopato, z desni- co pa si ix>gladi siveče brke. Katica, drobna in nežna, se mu na- smehne z rjavimi očmi. Bržkone je opazila, da prihaja Martin tokrat ne- kam veselejši kakor sicer, zato ji ne- kakšno pričakovanje napenja poteze v mehkem obrazu. »Oče, pustili mi boste lopato!« se x>o- nudi Martin. »Opravila bova s Katico sama.« »Najprej boš jedel, Martin!« mu reče skrbna Katica. »Potem pa, če že hočeš in se danes še nisi dovolj nadelal,« pristavlja še Tonač. Rad ima fanta, svojega zeta, in vesel je, da ga ima tudi Katica rada. Dober človek je tale Martin in cenijo ga pri gradbenem podjetju, kjer tesa- ri. Čvrst fant, ki se mu rade toplo sme- jijo črne oči. Zdaj mu dajejo večjo plačo, ker so prav spoznali vrednost njegovega dela. Katica pa ima' svoj za- služek v tkalnici. Ta teden dela v noč- ni izmeni in je čez dan doma. Zdaj sedi Martin v tesni kuhinji T>ri poznem kosilu in Katica z veseljem gleda, kako tekne njenemu možu. Nje- na mati, zgodaj ostarela in bolehna, zdaj leži v kamri kakor vsako popol- dne. Starejša sestra Ana je tudi popol- dne v službi, prodajalka je v tovami. Brat Jože pa še hodi v gimnazijo. Martin jć in le včasih se ozre v Ka- tico. Ko vstopi še Tonač, pa se ne more več vzdržati. Mora jima xx)vedati dobro novico: »Vesel sem danes. Stanovanje do- bim.« »Nekaj takega se mi je zdelo že, ko si prišel. Povej, Martin!« je kar pla- nila Katica, njen oče pa je prijazno zamomljal svoj: »Glej ga!« »Delavski svet in upravni odbor sta odločila, kdo dobi stanovanje v hiši, ki jo zgradi podjetje. Eno izmed dvanaj- stih stanovanj je prisojeno meni. Pri- hodnjo pomlad, torej čez leto, se bo treba vseliti. Zdaj je odločeno!« »Vesela sfem, kako vesela!« zaploska z rokami Katica, objame Martinovo glavo in se stisne k njej, da ga po licu F>obožajo njeni lasje, in v očeh ji za- gori sama radost. In še na usta mu pritisne gorak poljub. »Prav, prav! Glej ga!« mrmra Tonač. »Tri sobe, kuhinja in vse, kar je zraven treba. Za nas vse bo prostora. Zapustili boste tole vlago in tesnobo tukaj, tam pa bo sonca dosti in su- ho bo. Tudi košček vrta bomo lahko imeli.« »Lepo je to, ampak z mamo bova še premislila. Trideset let že tukaj pre- bivava. Pa vendar mislim, ne bova se branila.« Ze poldrugo leto sta poročena Ka- tica in Martin in samo to, da še nima- ta skupnega doma, jima hodi na pot. Odkar sta se pred tremi leti spoznala pri delavskem pevskem zboru, se ima- ta resnično rada in ves čas odtlej vsak od njiju verjame, da sta od nekdaj bila namenjena drug dmgemu in sta se morala najti v skupnem življenju. Sve- tovali so jima, naj se poročita, ker prej zanju ne bo stanovanja, in tako nista hotela odlagati. Niti malo pa ni- sta edini par, ki se mu zdaj tako go- di, toda meseci tečejo in nedavno je Katica spoznala, da mora pričakovati otroka. Martin ni v teh krajih doma in sta- nuje še vedno v sobici, ki jo deli s to- varišem iz podjetja. In Katica tudi še prebiva pri starših in k njim prihaja Martin h kosilu in večerji, saj mu ni daleč. Njihovo stanovanje s sobo in kamro pa je že za njih pet pretesno. Treba bo torej še leto dni potri>eti in še kako potrpeti, ko pa se bo medtem rodil otrok, Katičin in Martinov. Po- tem šele se jim bo življenje obmUo na boljše, vsi bodo skupaj in Martin bo pri Katici in otrok bo lahko veselo rastel. Tisto popoldne so Tonač, Katica in Martin opravili z vrtom rn ga tudi ne- kaj posejali — drugo leto ga bodo že prepustili drugim. Martinu pa miselne da miru in reče svoji mladi ženi: »Obleci se, Katica, da pojdeva gle- dat, kje bo naš novi dom! Pričeli so tam že delati.« »Rada,« prikima in ko sta medtem Tonač in Martin na klopci ob hiši pre- listala časopis, se že Katica prismeje iz sobe v svetlomodri obleki, ki je nje- nemu možu najbolj všeč. Okrog glave si še priveze rdečkasto ruto in ogme plašč, potem pa se zasuče na peti in že odpre usta, kakor da bo zapela s svojim srebrnim glasom, toda se spom- ni speče matere v kamri in se samo oklene Martina. Od samega veselja ji lica vse bolj žarijo. Skoraj pol ure hodita ob robu mesta in nato po" glavni cesti stran od dima tovam, v svet, ki se jima zdi dosti bolj poln sonca in zraka. Tukaj nekje bodo lahko srečno živeli in tu bo rastel njun otrok. Tam, kjer se cesta približa gozdna- temu gričku, obstaneta. Kjer so se lani še razprostirali sami travniki in njive, je zdaj zemlja križem razvožena in pripravljenih je več gradbišč. Ob en eni izmed njih stoji napis z naslovom Mar- tinovega podjetja, ki bo svojim delav- cem in nameščencem tu sezidalo tri- nadstropno stanovanjsko hišo. »Glej, Katica!« jo prime za roko. »Stavba je zakoličena na vse strani. Na tem prostoru bo zrasla. Pri tesar- skih delih bom udeležen tudi jaz. Vi- diš, pričeli so že kopati zemljo za te- melje in kleti. Tamle stoje kupi navo- ženega kamenja in peska. Zdaj popol- dne seveda ne delajo, toda delo bo teklo vse dni tja do zime.« »Da!« dahne Katica in radostno po- gleda Martina, ta pa govori še najjrej: »Vidiš, tule je zakoličen vzhodni vo- gal stavbe. Najprej so mi nameravali dodeliti stanovanje v tretjem nadstrop- ju, pa so to spremenili. Zaradi očeta in matere, ki sta stara. Ali vidiš, kje oribližno bo naše drugo nadstropje? Lahko si to predstavljaš, čeprav še sa- mo v zraku... « Tudi Katica gleda in ji je, kakor da že vidi tam sobe in kuhinjo, vse te svetle in zračne prostore, v njih star- še in vse svoje, ob Martinu pa tudi že otroka, ki ji je še skrit pod srcem. »Dobro nam bo tu!« reče in stisne Martinu roko. »In kako lahko nama bo potem ho- diti na delo, ko bova vedela, da naju zvesto čaka prijazni skupni dom,« ji pritrdi Martin. Iz daljave se še enkrat ozreta na gradbišče in njegova roka pokaže: »Glej, še enkrat poglej! TanHe je na- jina in naša sreča. Zdaj je vse to še sreča v zraku ... Ampak pravzaprav ni več v zraku. Tu je že, v rokah jo drživa, tole najino srečo. Saj ni kakšne posebne vrste sreča, tudi še kaj druge- ga je k njej potrebnega, ampak mi- slim, da vse drugo že imava, ker se imava rada. Ali ne?« Vmila sta se, držeč za roke kakor dva otroka, ki sta sebe, življenja in svoje mlade sreče vesela. Prst V Dosn Bile so tri deklice: Anica, Jelica in Cvetka. Sedele so na klopi pod cvetočo jablano in so se igrale mamice. Vsaka je pestovala svojo punčko. Počesala ji je lase, obrisala ji je nos, popravila ji je obleko, jo malo okregala, ix>tem pa ji je vse dopustila in jo poljubila. Pa je rekla Anica: »Moja Bebica bo kuharica, ko bo ve- lika. Pekla bo izvrstne potice, piškote in torte.« Jelica pa je dejala: »Moja Spelca bo filmska igralka, ko bo velika. Ves svet bo gledal njeno" sliko in občudoval njeno lepoto.« Cvetka pa je rekla: »Moja Nežka se bo poročila. Dobila bo moža, ki bo imel dobro srce in av- tomobil, in se bosta po svetu vozila. Prav tedaj pa je mimo prišel mali Blažek in je slišal, kar je povedala Cvetka. Posmehljivo ji je dejal: »Tisti mož, ki se bo Nežka z njim poročila, sem jaz. Imam dobro srce, imel pa bom tiidi avtomobil. Vrh tega pa bom tudi lep.« »Ne, ne!« ga j« zavrnila Cvetka. »Nežka te prav gotovo ne bo marala, ker si s prstom vedno vrtaš po nosu. Nikoli ne boš lep! Fej te bodi!« »Kaj?« se je začudil Blažek. Saj res! Spet je imel prst v nosu! Hitro ga je skril v žep in je osramočen tiho od- šel. Deklife ipa so se veselo zasmejale. Stev. 17—18, stran 10 CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1956 ZA VELIKE USPEHE delavskega samoupravlianja v Tovami emailirane posode ima zasluge celolen kolektiv Ko so se pred kratkim sestali člani novoizvoljenega delavskega sveta pri Tovarni emajlirane posode v Celju in posliišali od zastopnikov bivšega orga- na delavskega samoupravljanja p>oro- čila o dosedanjem delu, so morali po- trditi, da je delavsko samoupravljanje v največjem celjskem kolektivu doseglo prav lepe uspehe in da se delo samo- upravnega organa iz leta v leto izjK)- polnjuje ter zajema čedalje večji krog delavcev. Lepe uspehe dela delavskega sveta v Tovarni emajlirane posode ne pripisujejo samo organu delavskega sa- moupravljanja, temveč celotnemu ko- lektivu. Ta ugotovitev je med vsemi najbolj pozitivna, saj bi sicer delavski svet ne mogel izvrševati svojih nalog, če se ne bi njegovi člani tesno na- slanjali na svoje volivce v kolektivu. Druga stran uspešnega dela delav- skega sveta Tovarne emajlirane posode se kaže v samoiniciativnem reševanju vseh perečih nalog. In teh problemov v tovarni ni bilo malo; predvsem pa so izvirali spričo pomanjkanja uvože- ne dekapirane pločevine. Zaradi neza- dostnega uvoza pločevine — železarna Jesenice, kot edini proizvajalec te vrste pločevine pri nas krije komaj eno tre- tjino potreb — so nastale na domačem tržišču precejšnje težave, ki jih skuša kolektiv zaceliti z najboljšo voljo, saj se zaveda, da je zboljšanje življenjskih pogojev naših ljudi v določeni meri tudi odvisno od potrošnje emajlirane posode. Povprečna potrošnja emajlira- ne posode v naši državi pa je zelo nizka, saj znaša komaj 0,17 kg na ose- bo. Zelja kolektiva je, da bi potrošnjo posode že v kratkem povečali na 0,35 kg letno na osebo. To nalogo, ki pa še vedno izkazuje neprimerno sorazmerje s potrošnjo emajlirane posode v zahod- nih evropskih državah, kjer znaša po- vprečna letna potrošnja od 1,5 do 2 kg na osebo, pa bo kolektiv lahko izvršil, če bo povečal proizvodnjo, kar pa zno- va zavisi od normalnega in zadostnega S prvega zasedanja novoizvoljenega delavskega sveta uvoza dekapirane pločevine. Delovni kolektiv tovarne emajlirane posode bi lahko v stremljenju po povišanju po- trošnje emajlirane i>osode precej pri- speval, saj bi lahko povečal svojo pro- izvodnjo za okoli 1 milijon kilogramov na leto, ne da bi pri tem potrošil po- sebna investicijska sredstva. Za pove- čanje proizvodnje emajlirane posode za nadaljnjih 2 milijona kilogramov, pa bi kolektiv potreboval okoli 165 mili- jonov investicijskih sredstev, kar bi bilo ob načrtu po gradnji nove tovarne emajlirane posode z zmogljivostjo okoli 1 milijon kilogramov posode in ki bi zahtevala 2 milijardi dinarjev investi- cij, vsekakor zelo ekonomsko. V analizi dosedanjega dela delavske- ga sveta je prišla močno do izraza po- treba po sklicevanju rednih sestankov v obratih, kjer naj bi člani organa de- lavskega samoupravljanja razpravljali s člani kolektiva o vseh perečih nalo- gah in težavah. Z uveljavljanjem tak- šnih sestankov bi pri delavskem uprav- ljanju sodeloval celoten kolektiv. Delavski svet Tovarne emajlirane posode je v svoji zadnji dveletni man- datni dobi reševal najrazličnejše pro- bleme na 25 zasedanjih. Glede na pe- strost dnevnih redov, saj so se tu zvr- stile razprave o pregledu in odobritvi letnih porizvodnih načrtov, tako po ko- ličini, kakor tudi po vrednosti po po- sameznih proizvodnih skupinah, nadalje pregledi in potrditve mesečnih finanč- nih in proizvodnih uspehov, pregled letnega načrta investicij in remontov, pregled in potrditev tarifnega pravil- nika in pravilnika o premijah, pregled perspektivnega razvoja tovarne za na- daljnjih 10 let, izvoz in uvoz, potova- nje v inozemstvo, kvaliteta proizvodov, higiensko tehnično zaščito, strokovna vzgoja mladine itd. vidimo, da je bil delavski svet v Tovarni emajlirane po- sode najboljša šola upravljanja. DELAVSKI SVET- uspešna sola apravlfanfa v Železarni Store 2e v pripravah na volitve novega delavskega sveta v Železarni Store so prišli do izraza tisti pomembni uspehi, ki jih je organ delavskega upravljanja v Železarni dosegel ne samo tekom zadnjih dveh let, marveč na osnovi delovnih zmag, ki so jih v Storah be- ležili že prej in tako na njih postavili temelj za uspešen razvoj podjetja. Osrednji problem, okoli katerega je imel veliko dela ne samo delavski svet. marveč tudi ostali organi v tovarni, je bilo ix)manjkanje surovin, zlasti za martinarno ter valjamo. Zaradi teh te- žav, lani kolektiv ni v celoti izpolnil proizvodnih obveznosti. Veliko težav so v Železarni Store imeli tudi zaradi nezadostne dobave uvoženega premoga. Prav to pomanjkanje jih je napotilo, da so začeli misliti o novem tehničnem postopku, pri katerem 'bi izkoriščali domač premog. Zgledno delo so opravili z analitično ocenitvijo delovnih mest, s čemer so, kot prvi kolektiv v naši državi, uredili notranje odnose do dela. Analitična ocena delovnih mest jim je tudi naj- bolj nazorno prikazala stanje in po- trebe po kvalificirani delovni sUi. Pri tem so ugotovili, da v Železarni manjka visoko kvalificirane delovne sile. Da bi ta položaj rešili z delavci, ki so že v tovarni in opravljajo takšna dela, toda brez potrebnega znanja, so v Železar- ni, oziroma pod podstvom Metalurške industrijske šole organizirali tečaj za visoko kvalificirane delavce. Odziv je bil zadovoljiv in šola je že na začetku dela pokazala lepe uspehe. Omembe je vredno, da v tej šoli niso pozabili na predmete splošne politične vzgoje. Ta- ko bodo po opravljenem tečaju iz šole izšli ne-le dobri strokovnjaki, marveč tudi delavci, s primemo splošno in po- litično izobrazbo. Tako, kot noben drug kolektiv, pa se lahko delavski svet v Železarni Store pohvali, da so veliko storili na zbolj- šanju higiensko-tehnične zaščite dela. Tu so dosegli, v skrbi za delovno za- ščito človeka, takšen uspeh, da se je znatno zmanjšalo število delovnih ne- sreč, ki je v povprečju celo nižje od evropskega. Ko že govorimo o uspehih delavskega upravljanja v Zelezami Store je prav, da povemo, da člani organa delavskega upravljanja niso bili aktivni samo na sejah sveta, marveč še bolj pri delu najrazličnejših komisij delavskega sve- ta. Prav pri tem delu, so se člani de- lavskega sveta si)oznavali z najrazlič- nejšimi problemi do vseh podrobnosti, se tako učili in širili svoje obzorje. Delovno področje delavskega sveta pa ni zajemalo samo proizvodne probleme, med katerimi je elektroplavž in po- Volitve v prvi delavski svet manjkanje električne energije pred- stavljal eno izmed najbolj bolečih točk, marveč je kolektiv Železarne vodil ra- čuna tudi o splošnem javnem udejstvo- vanju svojih članov pri najrazličnej- ših organizacijah. Ta skrb je dobila materialno obliko v pomoči pri gradnji doma Svobode, gasilskega doma, šol« in podobno. Novi delavski svet pa stoji tudi pred težkim problemom glede te- lesnovzgojnega udejstvovanja mladik delavcev. V Storah že dlje časa pogre- šajo telovadni dom. Prav gotovo bo moral kolektiv Železarne v bližnji bo- dočnosti tudi temu problemu posvetiti nekoliko več pozornosti in pomagati uresničiti željo mladih železarjev. DOBER DELAVSKI SVET - jamstvo za dobro upravljanje tovarne Po enomesečnih predvolilnih pripra- vah so pred dnevi v Železarni Store izvolili nov 60-članski delavski svet. Podjetje je bilo razdeljeno na devet volivnih enot. Volitve so bile izvedene v glavnem do 8. ure zjutraj. Udeležba je bila 93%. Neopravičeno ni izostal nihče. Z glasovanjem so člani kolektiva do- kazali, da jim ni vseeno, kdo jih za- stopa v delavskem svetu. Od 60 iz- voljenih je 23 članov ZKS, 8 mladincev in 1 žena. Od dosedanjih članov delav- skega sveta je bilo ponovno izvoljenih 22. Od novega delavskega sveta priča- kujejo, da bo s pomočjo sindikalne or- ganizacije dosegel velike uspehe. Ne- pravilno je le to, da je od 200 zaposle- nih žena zastopana v delavskem svetu samo ena. Vse kaže, da se pripisuje vprašanju žena premalo pozornosti. J. M. znana pevca Fric Zohar in Erih Ste- panič. Vsebina sporeda in kakovost nastopa »Svobode« vidno napreduje in zasluži vso moralno in materialno pomoč. Ven- dar so domačini s slabo udeležbo do- kazali, da njihovega truda ne cenijo dovolj. S tem koncertom bo zbor gostoval še na Kozjanskem in Zgomji Savinjski dolini, zlasti v krajih, kjer nimajo svo- jih pevskih zborov. J. M. Kovinarji iz Stor bodo slovesno praznovai! 1. maj Te dni je bila v Železarni Store seja sindikalnega aktiva. Sklenili so, da bo- do podjetje slavnostno okrasili in obi- skali ter obdarili vse bolne člane. Na večer pred praznikom bodo pripravili slavnostno akademijo v Domu kulture. Na sporedu bo slavnostni govor, na- stop moškega in ženskega pevskega zbora domače »Svobode« in recitacije. Igrala bo tudi godba na pihala. Prvega maja zjutraj bo godba igrala budnico. Nato bo skupni pohod na leto- viščarsko postojanko in počitniški dom »Svetina«, kjer bo prvomajsko rajanje. Člani delovnega kolektiva Železarne Store vabijo-vse delovne ljudi iz bliž- nje okolice, da se udeležijo tega veli- častnega praznovanja. M. J. IZ STOR Te dni so delovni kolektiv Železarne Store obiskali člani delavskega sveta Kemične tovarne iz Most pri Ljubljani. Ogledali so si celoten proces proizvod- nje ter se zanimali za delo in življenje kolektiva, zlasti pa za delo delavskega sveta in sindikalne podružnice. * Pred dnevi so imeli v Železarni Store redno sejo izvršnega odbora sindikal- ne podružnice, na kateri so razpravljali o organizacijskih vprašanjih. Za nove- ga predsednika je bil izvoljen tovariš Ivan Ternovšek, za njegovega namest- nika pa Friderik Jernejšek. Izvolili so še sedemčlansko komisijo za vprašanja žena, ki jo vodi večletna aktivna člani- ca izvršnega odbora tovarišica Marica Mernik, komisijo za tarifna vprašanja ter komisijo za politično, ideološko in ekonomsko vzgojo članstva. J. M. Krvodajalsica al(ciia v Štorah dobro potelca Do sedaj odlično uspeli akciji, dne 10. in 20. aprila, pri katerih je dalo kri 123 prostovoljcev, dokazujeta, kako so štorski železarji pravilno doumeli pomen te človekoljubne akcije in so darovali za bolnike ono, kar je za njih najdragocenejše. V nadi, da bosta tudi obe prihodnji akciji uspeli tako kot prvi, se vsem, ki se žrtvujejo in na ka- kršenkoli način pomagajo, najlepše za- hvaljujemo. Transfuzijska postaja, Celje V storah samostojen koncert „Svebode" Pred dnevi je moška pevska sekcija DPD »Svoboda« priredila v dvorani Doma kulture samostojen koncert do- mačih in umetnih pesmi. Zbor je vodil večletni pevovodja tov. Avgust Ulaga. Spored, za katerega so se marljivo in skrbno pripravljali več mesecev, je ob- segal 18 pesmi. Solo točke sta izvajala Družbeno upraL^ljanJe šolstvu je prebrodilo prve težave Za družbeno upravljanje v šolstvu lahko trdimo, da je že prenibstilo prve osnovne težave in se zlasti v zadnjem letu uveljavilo kot važen družbeni či- nitelj. V splošnem se dejavnost članov šol- skih odborov usmerja bolj na material- no kot na idejno, vzgojno stran. To pa ni nič čudnega, spričo dejstva, ker so mnoge naše šole, tako glede stavb, opreme in učil v sila slabem stanju. Šolski odbori pri obravnavah ostalih stvari iz njihovega področja navadno vedno zadenejo ob materialni problem kot pogoj za uspešnejše delo. Vendar so šolski odbori dosegli vidne uspehe v skrbi za redno obiskovanje šole — prav tako pa so pokazali tudi veliko zanima- nje za zdravstveno in socialno varstvo učencev in uspešno rešili marsikateri problem v šolah. Izbor članov šolskega odbora pri ne- katerih ustanovah ni bil pravilen. Po- nekod so člani šolskega odbora ljudje, ki so preobremenjeni z drugimi funk- cijami in tako šolski odbor nima po- sebnih koristi od njih. Ponekod, zlasti na podeželju, pa so v šolskih odborih sicer dela voljni člani, vendar se ne znajdejo prav v šolski problematiki. Pri mnogih šolskih odborih je opa- ziti, da posamezni člani ne poročajo o svojem delu organizacijam, katere so jih pooblastile kot Svoje zastopnike. Zato se šolski problemi ne obravna- vajo v zadostni meri na raznih množič- nih sestankih. Kot že omenjeno, delo šolskih odbo- rov po vsebini in metodi v celoti še ni zadovoljivo in so, zlasti v manjših kra- jih, posvečali prvenstveno skrb ma- terialnim vprašanjem. Bolj razveseljiva pa je slika dela šolskih odborov v več- jih središčih, mestih in industrijskih krajih. Tod so šolski odbori na svojih sejah predvsem razpravljali o učnih uspehih ter o vskladitvi vzgojnih ukre- pov šole in doma. Ponekod so ustano- vili šolarske knjižnice za siromašne učence, skrbeli za vzgojo zanemarjenih otrok, razpravljali o alkoholizmu med šolsko mladino in o neštetih dmgih ko- ristnih vprašanjih. V nekaterih večjih kmečkih predelih so šolski odbori skr- beli tudi za pošolsko mladino. Šolski odborniki so v mnogo pri- merih aktivno sodelovali na roditelj- skih sestankih in s svojimi koristnimi nasveti pripomogli k 2^1ižanju doma in šole. Šolski odbori srednjih šol (predvsem gimnazij) so se ukvarjali bolj z vzgoj- no in socialno problematiko kot pa z gospodarsko, čeprav tudi te niso za- nemarjali. V manjših krajih so pogosti primeri, da šolski odbori prepuščajo vso skrb za šolo upraviteljem in učiteljstvu, sa- mi pa se omejijo bolj na razprave o šolskem proračimu in podobno. Dejstvo je, da večina šolskih odbo- rov ni znala pritegniti k sodelovanju množičnih organizacij, da bi v perečih, splošno družbenih vprašanjih, ki pre- segajo delokrog šole in šolskega od- bora, razpravljali v širši javnosti. Mno- go greše tudi množične organizacije same, ki so v šolske odbore poslale svo- je zastopnike, potem pa ne nadzirajo njihovega dela, niti jim ne nudijo kakršne koli pomoči in upore. Sodelovanje šolskih odborov z uči- teljskimi zbori, direktorji in upravi- telji šol je v splošnem zadovoljivo, prav tako pa so tudi vodstva šol podpirala šolske odbore in jim pomagala premo- stiti prve težave pri uvajanju družbe- nega upravljanja v šolah. Primerov, da bi vodstva šol zadrževala izvršitev sklepov šolskih odborov, ni bilo. Pač pa so šolska vodstva v nekaj primerih preprečila, da bi se uveljavili nezako- niti sklepi (telesne kazni, nazivanje z »gospodom« in »gospo«). Sodelovanje dijakov v šolskih od- borih se je na splošno pokazalo pozi- tivno in koristno. V i>osameznih pri- merih se sicer zastopniki dijakov še niso zadostno uveljavili, da bi odloč- neje nastopali z raznimi predlogi. Do- stikrat pa tudi niso bili dovolj sezna- njeni s problemi, da bi jih lahko po- magali reševati. Zato so šolska vodstva dala iniciativo mladinski organizaciji, da je sklicala skupnost učencev, ki je dala svoje predloge, katere je potem na sejah šolskega odbora 'predlagal za- stopnik dijakov. I-m^b 9 tflakein Šolski odbor Trgovske vajenske šole, ki je med najboljšimi šolskimi odbori v Celju Tudi v malem obratu »Konfekcija« v Preboldu bodo uvedli norme Na pobudo tekstilne tovarne je lani v aprilu bivši občinski odbor v Prebol- du ustanovil konfekcijsko delavnico. Delovni kolektiv tega podjetja, ki šteje sedaj že 27 kvalificiranih delavk in delavcev, je v tem letu kljub raznim težavam, pomanjkanju poslovnih pro- storov itd., žel zelo lepe uspehe. Pred- vsem se je izkazal z nizkimi cenami konfekcijskih proizvodov. To mu je delno omogočilo po nizki ceni nabav- ljeno defektno blago v tekstilni tovarni, predvsem pa nesebična požrtvovalnost kolektiva. V tem podjetju je zadnje čase že močno prišlo do izraza delavsko samo- upravljanje, ki je spočetka bilo na nizki stopnji. To je pokazalo že tudi vidne uspehe v proizvodnji, ker delavci in delavke resnično čutijo, da podjetja upravljajo sami in se zato tudi čutijo odgovorne za dobro poslovanje podjetja. Na zadnji seji delavskega sveta, ki ga tvori ves kolektiv, je prišlo do zelo pestre razprave. Rezultat tega je bil, da bo kolektiv pričel delati po normi, ker smatra, da se bo tako proizvodnja še občutno dvignila, cena proizvodom pa znižala. Delavski svet je sklenil tudi, da je treba disciplino povečati, ker so se nekateri, namesto da bi vlagali na delovnem mestu vse svoje moči in zna- nje za dvig proizvodnje, raje doma ukvarjali s šušmarstvom. K. V. Kleparstvo in vodovodne instalacije FRANJO DOLŽAN, CELJE, Trg mucenikov izvršuje vsa v stroko spadajoča dela. Svojim cenj. strankam čestita k 1. maju. CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1956 Stev. 17—18, stran U Laško nekdaj in danes o športu Dasi Laško nima tako bogate športne tradi- cije kot sosednje Celje, vendar lahko trdim, da se je pričelo s športnim delom že pred 30 leti. Kot prvi so pričeli z delom nogome- taši, to pa predvsem študentje, ki so študirali na celjski realni gimnaziji, tedanji meščanski in trgovski šoli. Tako so igrali ti mladi ljudje nogomet in že prirejali tekme na bivši »Lavi« pod tedanjo pivovarno tik ob železnici in to že v letih i9U in 1925. Izkupiček od vstopnine, v kolikor je ostalo od kritja stroškov, so po na- vadi »stočili« na jabolčniku pri Kačiču. Ob tem skromnem jabolčniku so potem slavili zmago ali pa tolažili poraz. Leta 1926 sem pričel tudi jaz intenzivneje igrati nogomet. Bilo pa je tedaj tako: če si hotel igrati v »prvem« moštvu, si moral imeti odnosno si nabaviti za svoj denar potreben dres, ter nogometne čevlje. Sicer smo igrali kar v navadnih visokih ali pa v pol čevljih. Nabava vseh teh rekvizitov pa je bila predvsem za nas mlajše, ki si še nismo služili kruha s svojimi rokami, dokaj težavna. Pa tudi stroške prevoza za tekmovanja smo po večini nosili sami. Nekega dne pa nam je predvsem onim, ki se nismo navduševali za jabolčnik padlo v glavo, da bi le ustanovili društvo. Postavili smo pri- pravljalni odbor, ki naj pripravi pravila in vse potrebno za ustanovni občni zbor. Za pred- sednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen tov. Svetek Andrej, ki je bil tedaj v službi pri trgovcu Osolinu. Pravila so bila v rekord- nem času pripravljena in poslana banski upra- vi v odobritev. Občni zbor je bil v hotelu Savinja in na njem je bil soglasno izvoljen za predsednika novoustanovljenega športnega kluba Laško tov. Svetek Andrej. Tudi svojo klubsko sobo smo imeli v hotelu Savinja, katero nam je odstopila brezplačno lastnica pok. Trop Petrina. Poleg tov. Svetka so bili v odboru še tov. Tone Uršič, Oskar Bulinger, Ernest Brezjan in drugi. Ta odbor je pričel z intenzivnim delom v okviru obstoječih pravil in iskanju material- nih virov. Pričelo se je z rednimi^ treningi prvega moštva in mladine, pa tudi članice so pričele s treningi hazene. Kot najbolj aktivne med članicami so bile Kačičeve hčerke Vera, Mici in Milka, prva kot odlična vratarka, dru- ga kot prodorna napadalka in najmlajša Milka kot borbena branilka. Sploh so bili Kačičevi poleg Tropove najbolj naklonjeni novoustanov- ljenemu društvu. Njihov najmlajši sin Stanko je bil že takrat vratar pri mladini. Ker je bil nogomet kot tudi rokomet zelo privlačna igra in je bil pretežen del mladih ljudi dan za dnevom na igrišču, je to nekatere ljudi pri takratnem »Sokolu« razburjalo. Tako je ob občnem zboru Sokola leta 1927 neki funkcionar grajal prevneto delo »športnih re- kordavzarjev« kakor nas je imenoval. Šli so celo tako daleč, da je vzelo društvo Sokol te- danje naše igrišče v najem od pivovarne Uni- on, ki je bila lastnik tega zemljišča in nas pričeli poditi z igršča. Kot protiukrep z naše strani pa je bila naša odsotnost v telovadnici in so tako morali kmalu popustiti in nam do- voliti še vnaprej neomejeno treniranje in pri- rejanje tekem ter prireditev veseličnega značaja. V medklubskem odboru v Celju so bili tedaj včlanjeni klubi: SK »Celje«, SK »Atletika« (nemčurji), SK »Olimp«, kasneje še SK »Žalec«, SK »Štore« in SK »Jugoslavija«. Igrati smo mo- rali vse prvenstvene tekme v Celin, ker je lilo naše igrišče premajhno in ni bilo verifi- cirano. Na domačem igrišču smo igrali le pri- jateljske igre tako s klubi iz Celja. Hrastnika, Trbovelj itd. Senzacija pa je bila vselej, ka- dar smo igrali tekme z močnejšimi nasprotniki, enkrat celo s kombiniranim moštvom »Ilirije« iz Ljubljane, potem z rezervo »Gradanskega« iz Zagreba, medtem ko smo s klubi iz Celja, Hrastnika in Trbovelj igrali prav pogostokrat. Kot prva večja prireditev je bil leta r927 prvi »športni dan«, katerega smo priredili v avgustu. Na tem športnem dnevu so nastopile poleg prvega moštva in mladine tudi rokome- tašice (bazena). Nasprotnik prvemu moštvu na ta dan je bil SK »Javornik« iz Slovenskega Ja- vornika. Dopoldan so nastopili tudi lahkoatleti in se pomerili s Celjani in Gorenjci v štafeti in tekih. Po popoldanskih tekmah pa je bila prosta zabava v hotelu »Savinja«. Vnaprej smo vsako leto prirejali »športne dneve« ob velikem zanimanju Laščanov in oko- ličanov. Ti športni dnevi so nam vrgli vedno ■ekaj dobička tako, da smo imeli finančna sredstva za prvenstvena tekmovanja in pa za gostovanja, saj smo se podajali malo dalje tako v Ptuj, Mursko Soboto, Slovenski Javornik itd. Po treh letih uspešnega vodenja društva nas je zapustil tov. Svetek. ker je bil že tedaj zapisan v »črni knjigi« in ga je moral trgovec Osolin odpustiti iz službe. Preselil se je v Ce- lje, kjer se je še naprej udejstvoval pri SK »Olimpu« v Gaberjn, kjer je bil tndi zaposlen v »Westnovi« tovarni. Ob desetletnici društva leta 1957 je stalo društvo že trdno na nogah. Imeli smo že kar precej opreme in inventarja, kar pa je najvaž- nejše, pridobili smo si z vztrajnostjo in delom simpatije pri ljudeh. Na večer pred obletnico smo povabili zastopnike vseh organizacij na slavnostno sejo. kjer so nam vsi po vrsti iz- rekli priznanje za delo in uspehe. Na sam praz- nik obletnice smo imeli celodnevno prireditev, dopoldan lahkoatletski program, popoldan tek- me in zvečer prosto zabavo. Za nasprotnika v tekmi s prvim moštvom smo imeli v gosteh »Trgovački« SK iz Zagreba. Po odhoda tov. Svelka je predsedoval društvu nekaj časa Uršič Tone, za njim tovarnar Gerk- man, dr. Roš in nazadnje Medvešek Franjo. V medklubskem odbora sem društvo zastopal vsa leta sam. Legitimacijo MO hranim še sedaj, kakor tudi priznanje in pokal, katerega sem prejel od društva ob desetletnici. V medklubskem odbora v Celja so hoteli imeti prvo besedo nemčurski »Atletiki«, kate- rim je seknndiral predstavnik klerikalne »Jugo- ' ivije«, kar pa vseeno ni uspelo, ker smo imeli klubi, zbrani okoli slovenskega SK »Celja« veči- no, vendar do kakšnih očitnih nasprotij pri se- jah in skupščinah ni prišlo, ker so se zavedali, da so v manjšini. Poleg nogometne sekcije smo imeli v Laškem kasueje tudi smuško sekcijo. V početku nas je bilo vsega le pet, vodja pa je bil tov. Bu- linger. Kasneje se je število smučarjev iz leta v leto večalo in zrastlo zadnja leta pred oku- pacijo nad 50, Ob prihodu tov, Zadravca iz Celja v Laško so smučarji dobili v njem mar- ljivega vodjo in trenerja. Prirejali smo tek- movanja na Šmohorju nad Laškim, katerih so se udeleževali tudi Celjani. Tekme na daljše proge smo prirejali na progi Št, Lenart—Laško, Naši smučarji so se udeleževali tudi tekmovanj sosednjih društev tako pri Celjski koči kot na Mrzlici in Kumu. Najuspešnejši smučarji pri društvH so bili že omenjeni tov, Zadravec, Ka- čič Stanko in llorjak Lojze, Ker sem bil v začetku aktivni igralec, kasne- je (po odsluženju vojaščine) pa vseskozi funk- cionar društva, so me fantje hoteli vedno imeti Za potnega »maršala«, kamorkoli so šli igrat. Na takih potovanjih smo doživeli dosti veselih zgodbic, katerih iniciatorji so bili seveda ved- no moji mladi in prešerni varovanci. Kaj vse sem doživel na račun prevelike vne- me za dobro društva, ki mi je bilo tolikanj pri srcu baš zaradi tega, ker sem bil priča rojstvu društva, delil z njim vse dobro in slabo, ter je dostikrat tndi moj žep občutil to preveliko ljubezen do ljubega športa. Sami mladi ljudje smo bili kot ustanovitelji društva, brez vsake finančne pomoči in mece- nov, pa je vseeno dobra volja, veselje in po- žrtvovalnost premagala vse ovire na poti do nspehov. Ko je okupator prihrumel v naše kraje, je zasegel v blagajni 5000 din in polno omaro športne opreme, kar vse je med vojno raznesla in pokradla njihova Hitler-Jugend, Kakor smo tedaj delali in ustvarjali pod težkimi pogoji, se čudim danes, da športno življenje v Laškem ne prosperira. Naša oblast jim je dodelila zemljišče za igrišče ob Savi- nji, katerega si mi nismo mogli priboriti in smo se morali stiskati na tako skopo odmerje- nem prostoru, mladine je dovolj, ki bi lahko delala, le dobre volje menda manjka. Ko sem se nedavno tega peljal z vlakom mimo Laškega in videl viseti na vratnicah razcefrane mreže, lopo pa vso odprto, brez vrat, igrišče v zelo zanikrnem stanju, me je kar v srcu zabolelo ob misli, da se v kraju, kjer se je pred 50 leti porodilo društvo iz nič, danes ne najde ob tolikšni množici mladine, ki je zaposlena v tamkajšnji industriji, peščica resnih ljudi, ki bi nadaljevali z delom in ob 30-letnici dokazali, da še živi mladina, vredna naslednica prvih pionir- jev športnega življenja v Laškem. Naj ne bodo te moje vrstice kot nekakšna graja današnjim športnikom v Laškem, ampak le spodbuda in kažipot k delu in uspehom, ki Nogometaši in hazenašice ob prvem športnem dnevu leta 1927. V sredini prvi predsednik tov. Svetek Andrej prav gotovo ne bodo izostali, če bodo poprijeli tako kot je treba. Mi smo živeli in delali v času političnega trenja in šikan, kar pa vam je danes v novi Jugoslaviji prizanešeno. Izka- žite se, poprimite za delo, pa vas bomo vsi skupaj veseli. Anton Horjak Prvi uspešni horalii do plavalnega bazena in ljudskega kopa išča v Celju Te dni je poteklo leto dni, odkar je bil v Celju na pobudo plavalnega kluba pri Zelezničarskem športnem društvu ustanovljen iniciativni odbor za grad- njo plavalnega bazena v mestu ob Sa- vinji. Čeprav ne moremo reči, da je ta odbor že končal svoje delo — ne, čaka ga še veliko naporov — pa lahko ven- darle ugotovimo razveseljivo dejstvo, da je odboru uspelo prepričati merodajne činitelje, da je Celju plavalni bazen z ljudskim kopališčem nujno potreben. Zato kaže, da se bo tudi ton našega pisanja o plavalnem bazenu odslej spre- menil; namesto prepričevanja o nujno- sti bazena, bomo več ali manj pisali o uspešnem, ali manj uspešnem napredo- vanju del in o tem, kako ljudski odbor ter delovni kolektivi podpirajo gradnjo tega objekta, ki bi ga morali že zdav- naj imeti. Dosedanja prizadevanja ini- ciativnega odbora za gradnjo ljudskega koE>ališča s plavalnim bazenom, ki ga vodi požrtvovalni tov. Rado Ložar, so dala že lepe rezultate. V prvi vrsti je bila po neštetih variantah določena lo- kacija plavalnega bazena, hkrati so bili naročeni načrti in končno: začelo se je najtežje delo, to je zbiranje denarnih sredstev. Pa začnimo pri lokaciji! Kdo bi obu- jal spomine na vse mogoče in nemogoče predloge in zahteve, kje naj stoji pla- valni bazen. Lahko rečemo, da jih je bilo dosti in da se je večkrat plavalni bazen »utapljal« v umetnem jezeru. Na koncu vseh koncev je bila z izdatno podporo Olepševalnega in turističnega društva v Celju, ki močno podpira ak- cijo za gradnjo plavalnega bazena, ter z razumevanjem ljudskega odbora celj- ske občine, določena zadnja lokacija za plavalni bazen ter za ljudsko kopališče. Pravzaprav pomenijo besede plavalni bazen ter ljudsko kopališče eno in isto. Gre za kompleks bazenov in struge Sa- vinje na prostoru približno 200 metrov severno od izliva Ložnice v Savinjo, torej na levem bregu reke. Na tem pro- storu, ki meri nekaj nad 1 hektar, naj bi stal v pokončni legi na Savinjo olimpijski plavalni bazen v velikosti 50 X 20 metrov, pravokotno nanj pa bo zgrajen drug bazen v velikosti 30 X 18 metrov. V obeh bazenih bi lahko pri- rejali najbolj zahtevne plavalne tekme in treninge brez zahteve, da bi kopalci morali izpraznitvi oba prostora. Poleg tega večjega objekta je projektant do- ločil še bazen za skoke. Ta naj bi bil velik 10 X 15 metrov, ob njem pa bi bil zgrajen 10 metrov visok skakalni stolp. Nekoliko vstran od tod, pa bi stal še otroški bazen v velikosti 12 X 7 metrov. Levo od tega prostora, načrti predvidevajo namestitev čistilnih na- prav, ki bi čistile vodo šestkrat na dan po najnovejši biološki in kemični me- todi. S pomočjo te filtracijske naprave, pa naj bi vodo še segrevali do poljubne temperature. Ob idealnem delovanju či- stilnih naprav, bi znašala 2mogljivost bazena okoli 2000 kopalcev, ki bi se kopali vedno v kristalno čisti vodi. Razen teh objektov načrti predvide- vajo še kabine za okoli. 1500 kopalcev ter približno 800 omaric. Poleg tega je za končno fazo graditve plavalnega ba- zena določeno še poslopje, v katerem bi poslovala restavracija, nadalje glav- na tribuna na zohodni strani ter po- možne tribune na južni strani kopa- lišča. Tu bi bile zgrajene še stopnice, ki bi vodile do struge Savinje, Tako bi bil ves kompleks bazenov vezan na Savinjo, Celoten prostor okoli bazenov bo primerno urejen še z nasadi ter najrazličnejšimi športnimi in zabavni- mi igrišči. Celoten načrt gradnje predvideva šti- ri faze, V prvi fazi gradnje naj bi za- jeli le najnujnejše objekte, to je ba- zene in morebiti še čistilne naprave. Po nepopolnem predračunu bi stala gradnja prve faze okoli 18 milijonov dinarjev. Izvedba celotnega načrta pa je pred- videna na 60 milijonov dinarjev, Ce ta znesek preračunamo na enega prebi- valca mesta Celja, ne znese več, kot 2500 dinarjev. Ko se je iniciativni odbor za gradnjo plavalnega bazena in ljudskega kopa- lišča lotil svoje naloge, je imel pred seboj le imperativ — Celje mora do- biti plavalni bazen! Denarja ni bilo. Zato je odbor s podporo Olepševalnega in turističnega društva začel z zbira- njem denarnih sredstev. V to akcijo je vključil tudi lanskoletno tombolo, ki je prinesla okoli 2 milijona dinarjev do- bička. Druga prireditev, katere čisti do- biček so namenili plavalnemu bazenu, pa je bil v zimskem času Neptimov plesni večer. Tudi za to prireditev mo- ramo priznati, da je kljub »visokemu« datumu izredno lepo uspela. Se več, bi- la je doslej najboljša in najbolj obi- skana prireditev v Celju. Vsa zbrana sredstva seveda ne za- doščajo za uresničitev načrtov. Zato se bo iniciativni odbor odslej obračal na ljudski odbor in posebno še na delovne kolektive s prošnjo za pomoč. Pobud- niki za gradnjo plavalnega bazena in ljudskega kopališča so prepričani, da bodo tudi pri teh prošnjah naleteli na vso pomoč in razumevanje. Komu koristi negativni „odnos do Partizana?^^ Morda nekoliko čudno zveni naslov, pa vendarle ne moremo mimo grenkega spoznanja telesnovzgojnih delavcev v Partizanu, da ni in ni razumevanja za njihovo pomembno družbeno delo pri vzgoji našega mladega pokolenja. V Celju že dalj časa ugotavljamo, da Par- tizan kot vseljudska organizacija za te- lesno vzgojo ni na čvrstiti temeljiti, da je v njitioviti vrstati vse premajlino šte- vilo alomoč čuvarje javne varnosti, pa jih trenutno ni v bližini. Ne da bi sami prisfkočili na ix>moč, se zgražamo nad njihovo odsotnostjo, češ: nikdar jih ni pri roki, kadar so najbolj potrebni. Niti prvo niti drugo mnenje ne dela časti demokratičnim državlja- nom, h katerim se vsi radi prištevamo. Kot taki bi se morali zavedati vsi, da so javni red, varnost in nedotakljivost tuje lastnine naša častna zadeva. PIJANČEVANJE POVZROČA ORGANOM LM NAJVEČ SKRBI Pripadniki LM se pogostoma upravi- čeno pritožujejo, da jim največjo skrb prizadeva pijančevanje, ki ga sprem- ljajo nedostojno vedenje, prepiri, pre- tepi in gmotna škoda. Počitka potreb- ni delovni ljudje in njihove družine pač ne morejo mimo prenašati nočnih raz- grajačev. Spopad z organi LM je neiz- bežen. Ali je to potrebno? Le prepo- gosti so tudi žalostni primeri, ko pija- nec pretepa svojo ženo in otroke, da se morajo zateči v varstvo sosedov, tu- jih ljudi ali celo na postajo LM. Cesto je ta edina rešiteljica nesrečnih. Ce- lotna družba bi morala najti sredstva, da taka dejanja v kali zatre. Zatrla jih bo pa le tedaj, kadar bo preprečila pijančevanje. NAJVEČ NESREČ JE ZARADI KRSITVE PROMETNIH PREDPISOV Statistika nesreč dokazuje, da je teh največ zaradi kršitve cestnih promet- nih predpisov. Ce jih poznamo, zakaj jih potem ne upoštevamo. Ali ni žalo- stno, da nas morajo nanje navajati or- gani javne varnosti? Zgodi se celo to, da se z njimi prepiramo in žalimo nji- hovo službeno dolžnost. Kar se tiče javnega reda, še zdaleka nismo in ne moremo biti zadovoljni. SKRB ZA OSEBNO VARNOST IN ZA VARNOST LJUDSKE IMOVINE Kako skrbi Ljudska milica za našo osebno varnost in vamost osebne in ljudske imovine, nam kažejo naslednji primeri. Meseca decembra preteklega leta so se na Z g. Hudinji pri Celju za- strupile štiri osebe. Z največjo naglico je LM zasegla avto na cesti in v ne- kaj minutah rešila ponesrečence razen enega. Malenkostna zamuda bi povzro- čila smrt vseh štirih, — Pozimi je vin- jen človek zabredel v Hudinjo. Ko se je že potapljal, je miličnik v uniformi skočil za njim v vodo in mu rešil živ- ljenje. — V času redukcije električne- ga toka je v temi ležal na Mariborski cesti vinjen moški. Le s težavo ga je miličnik privlekel na pločnik. Nekaj trenutkov nato je težak tovorni avto pridrvel mimo z največjo brzino. Reše- ni mož bi bil gotovo povožen. — Znan je tudi primer, ko je pri kapucinskem mostu padel otrok v Savinjo. Ze je pre- tila nevarnost, da ga vodni tok za- nese pod led. Organ LM se je oblečen spustil v vodo in rešil otroka. — Na Silvestrovo se je pod bencinsko črpal- ko na Mariborski cesti vnel osebni avto. Da bi preprečila eksplozijo ben- cinske zaloge, je Ljudska milica mobi- lizirala sosede na pomoč, ki so z zdru- ženimi močmi preprečili več milijon- sko šokodo. SLU2BA ORGANOV JAVNE VARNOSTI JE TEŽKA IN ODGOVORNA — ZATO JIM MORAMO POMAGATI Samo na teh primerih vidimo, kako težka in odgovorna je služba organov javne varnosti in kako potrebna in ko- ristna ji je pomoč vseh odraslih držav- ljanov pri njihovem napornem delu. Toda kaj se dogaja? Mnogih kaznivih dejanj sploh ne prijavljajo ali pa pre- pozno. Zato je uspoh p>reiskave otež- kočen. V primerih že izvršenega zloči- na ali morebitne nesreče ni umestno, da se sami lotimo premikanja pred- metov, kar otežuje ugotovitev dejan- skega stanja, ki jo morajo opjraviti na kraju dogodka organi javne vamosti. Ako smo priča kaznivega dejanja ali nemoralnenga vedenja pokvarjenih ali nerazsodnih ljudi, često ne ukrenemo ničesar, da bi krivca posvarili ali mu onemogočili nečastno in nepošteno rav- nanje. Človeku, ki ga je napadel po- besneli pijanec, niti ne priskočimo na pomoč, da bi ga rešili pred surovežem. Med resnimi prijavami raznih zlo- hotnih dejanj je žal še vedno nekaj anonimnih. Take purijave brez podpisa zavirajo in otežkočajo potek preiskave, zlasti če je kaznivo dejanje v zvezi z materialno škodo. Mnogi niti ne vedo, da je tajnost podpisane prijave na že- ljo podpisnika strogo zajamčena. Ta- kega značaja so tudi prijave na taj- ništvu za notranje uprave ali piri jav- nem tožilstvu. Cim bolj bomo zasledo- vali škodljivce naše skupnosti, tem manj bo neprilik in gorja. starSi Se vedno premalo opo- zarjajo otroke na prometne predpise Posebno poglavje vamostnet službe zavzema naša mladina. Starši in vzga- jališča še vedno premalo opozarjajo svo- je otroke in v varstvo izročeno mladino na mnoge nesreče, ki so posledica kršit- ve prometnih predpisov. Dopovejmo mladini, da cesta ni ne igrišče in ne sprehajališče. Opozarjajmo mladino na nevarnost križišč in na naj prometne j- šo ceste. Se celo pri dijakih opozorila LM nič ne zaležejo. Kaj je bolje: pre- pustiti mladino nevarnosti ali seči po strožjih ukrepih? Tudi v tem primeru bi odrasli lahko storili mnogo dobrega. vsako osebo, ki jo sprejme kdo pod streho, je treba prijaviti Ze sam prekršek predpisov javnega reda, da nekateri državljani sprejema- jo pod svojo streho osebe, ne da bi jih prijavili, otežkoča zasledovanje poedin- cev, ki s slabo vestjo beže iz kraja v kraj. Ne moremo trditi, da so vsi neprijavljenci nepošteni, vendar se med njimi skrivajo tudi taki, ki jih organi LM zaman iščejo. Tako se po- javlja klateštvo, ki ga bo treba vseka- kor odpraviti. Kot prijatelji zdravega športa ne moremo razumeti surovosti na športnih igriščih. Ali se ne bi med športniki našli tudi taki, ki bi na primeren na- čin oix>zorili vročekrvneže v interesu družbene morale in športa samega? Kaj nam pomagajo pred'jMsi, da mladini do 18. leta starosti ni dovoljeno obiskova- ti plesišč, neprimernih filmskih pred- stav in da po določeni večerni uri nima kaj iskati na cesti, če niti starši niti ostala družba proti temu ničesar ne ukrenejo in v mnogih primerih tako mladino še celo podpirajo in zagovar- jajo? Odgovorna, težka in napx>ma je služ- ba p)rip>adnikov Ljudske mUice. Vse njihovo požrtvovalno delo, ki ne px>zna ne natanko odmerjenega delovnega ča- sa ne počitlta ob praznikih in ki ga vestno opravljajo podnevi in ponoči, je posvečeno interesom naše skupnosti. Zato je dolžnost vseh nas, da prip>adni- ke Ljudske milice vztrajno in vsestran- sko podpiramo ter jim pomagamo k nenehnemu dvigu naše kulture in ci- vilizacije. Pred osnovno šolo v Gregorčičevi ulici je vedno zelo živahno. Ker je tu precejšen automobils/ci promec, je nujno, da bi na pločniku pred šolo namestili zaščitne verige. Kajti i'sak novi varnostni ukrep bo zmanjšal število prometnih nesreč Najstarejša v Jugoslaviji Kdor je kdaj potoval po Šaleški do- lini, mu je tam, ko se konča Penška soteska, ki se razširi v dolino, obkro- ženo s temno zelenimi smrekovimi go- zdovi, prvo obstal pogled na velikem tovarniškem dimniku, na različnih to- varniških objektih, na naši najstarejši tovami usnja v državi. Začetek tovarne sega daleč nazaj v leto 1788, ko je bil ustanovljen njen prvi usnjarski obrat, njeni lastniki pa so bili Vošnjaki vseskozi do leta 1945. Človek si le težko predstavlja primi- tivne oblike dela v začetku obratova- nja te tovame. Po razgovoru s starimi delavci je bilo delo v tovarni zelo tež- ko, saj ie znašal v začetku delovni čas 14 ur, pozneje 12 in še do prve sve- tovne vojne po 10 ur. Posebno nezdra- ve so bile delavnice za namakanje su- hih kož, voda za namakanje p>a stara in smrdljiva. Ce si nad tako jamo pri- žgal vžigalico, je nad vso površino za- plapolal modrikast plamen. Način dela se je le počasi izpopolnjeval in šele ob koncu 19. stoletja se je usnjarska obrt pričela razvijati v industrijo. Z iznajd- bo strojev in strojilnih izvlečkov so se izboljšali tudi pogoji dela. Konec leta 1902 je v Šoštanju prvič zasvetila električna luč, nekaj mesecev kasneje jpa je električni tok pognal stroje tudi v Vošnjakovi tovami usnja. Z modernizacijo tehnologije se je to- varna stalno izpopolnjevala, vendar še zdaleka ne odgovarja današnjim teh- ničnim in industrijskim zahtevam. Obrati so se stalno dograjevali brez vsakih p>ersp>ektivnih načrtov in grad- bene stabilnasti, tako da sta dve tretji- ni obratov iz lesene konstrukcije. Do prve svetovne vojne so izdelovali samo blank usnje, nakar so ipostopoma začeli proizvajati vse vrste gomjega in spodnjega usnja — podplatov. Stan- dardni izdelki in prvovrstna kakovost p>a so že večkrat na mednarodnih raz- stavah dobili zasluženo priznanje. To dokazujejo številne srebrne in zlate kolajne, diplome in pohvale. Sloves kvalitetnih izdelkov omogoča tovami izvoz njenih izdelkov tudi v številne tuje države. Tovarna dela zadnja tri leta le s 75 odstotno zmogljivostjo. Vzrok, da ne izkoriščajo polne zmogljivosti je v tem, da domači trg nudi za proizvodnjo komaj 50 odstotkov potrebnih kož. Ostale pa uvažajo, predvsem iz Ame- rike. Čeprav so v izvozu aktivni, ne dobivajo zadosti deviz in sredstev za nabavo surovih kož. Večkrat pa se do- godi, da surovine prihajajo z večme- sečno zamudo, tako da ne morejo vrši- ti namoka za redno produkcijo. Tako postanejo v medfazni zalogi razne vrzeli, ki slabo vplivajo na storilnost dela. Ako bi izkoriščali polno zmoglji- vost, bi se storilnost dela gotovo precej povečala, čeprav se od leta 1946 stalno dviga in se je do konca preteklega leta povečala za 24 odstotkov. Tudi norme so zvišali za 23 odstotkov. Za dvig sto- rilnosti v podjetju imajo največ Mslug tehnično in upravno vodstvo ter komi- sija za tarife in norme. Proizvodnja pa se je, če vzamemo indeks leta 1939' — 100, povečala danes na 132. Delavsko gibanje v tovami se .je pri- čelo kmalu po prvi svetovni vojni pre- ko sindikata, ki ga je vodila socialde- mokratska stranka. V tem gibanju je bilo organiziranih 60 do 70 odstotkov delavcev, obstajalo pa je do leta 1935, ko je izbruhnila stavka usnjarjev, ki je le deloma usp>ela. Delavcem je uspo- lo skleniti z lastnikom tovame kolek- tivno delovno pogodbo, vendar so bili delavci, ki so bili v stavki najbolj an- gažirani, ob kmh. Med okupacijo je tovarna obratovsda v glavnem za vojaške potrebe oku- patorja. Velik del tehničnega in uprav- nega aparata je bil nemškutarski. Ven- dar so bile v tovami tudi sile Osvobo- dilne fronte, ki jim je z organizacijo delavske enotnosti uspolo ob prevratu očuvati tovamo pred uničenjem. P» vojni je tovama takoj pričela z obra- tovanjem. Kvaliteta proizvodov je mnogo boljša od predvojne, kar je po- sebno v interesu delavcev, ki upravlja- jo tovamo, saj s tem koristijo sebi in skupnosti. Delavski svet, ki se je v tovarni že močno uveljavil, razpravlja o proizvod- nji in ostaUh problemih na svojih se- jah, ki so zelo živahne in plodne, od časa do časa pa tudi s celotnim kolek- tivom podietja. Na sestankih pa pre- malo razpravljajo o splošni gospodar- ski problematiki v Jugoslaviji. Ker ima Šoštanjska tovarna usnja že staro tradicijo, ni čuda, če je med za- poslenimi veliko delavcev, ki delajo v tovami že nad 20 let. Podjetje ima lasten industrijski tir ter kalorično električno centralo, ki je zlasti v zadnjih zimah pokazala veliko koristnost, saj je drugod pomanjkanje električnega toka močno oviralo delo in povzročalo proizvodnji hudo gospo- darno škodo. V tovami posvečajo vso skrb tudi strokovnemu, političnemu in kultume- mu izobraževanju delavstva. Sindikal- na px>družnica je zadnje čase organi- zirala ciklus pM-edavanj. kjer so sodelo- vali vsi člani delavskega sveta. Preko teh predavanj sindikalna p>odružnica vzgaja delavstvo, le žal, da je ude- ležba na teh predavanjih nezadovolji- va. V tovarni delujejo preko DPD Svo- bode: godba na pihala, smučarski klub, planinska sekcija in dramatski odsek. Ob koncu je treba poudariti še to, da velik del zaslug za napredek tovarne odpade na direktorja, prvoborca tova- riša Andreja Stegnarja in na pridnost ter discipliniranost delavstva. (-ič) Mestna vrtnarija CELJE ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM K DELAVSKEMU PRAZNIKU L MAJU IZLET! W PRIRODO SoSTANJSKO PD IMA 360 ČLANOV — ŠIROK RAZMAH PLANINSTVA V SALESKI DOLINI — ANDREJ STEGN AR ODLIKOVAN Z ZLATIM ČAST- NIM ZNAKOM PZJ Kljub temu, da je bilo sedanje Pla- ninsko društvo Šoštanj ustanovljeno še- le leta 1952, je v tem kratkem času doseglo že nekaj prav lepih uspehov. Takoj po osvoboditvi so pričeli z ffradnjo lastnega planinskega doma na Slemenu (1096 m), ki so ga popolnoma dogradili in opremili leta 1954. Posto- janka je razmeroma obsežna, udobno grajena in nudi krasen razgled. Turi- stom je na razpolago 35 postelj in skup>- na ležišča za 50 ljudi. Dom je oskrbo- van z lastno električno energijo. Pri- vlačnost za turiste so poleg lahkega dostopa in krasnega razgleda tudi do- bra kuhinja, nizke cene in kultuma postrežba. Lani je društvo doživelo največji raz- mah. V velikem številu, edini iz Slo- venije, so se udeležili zveznega pla- ninskega zleta na Sutjeski, kjer so v imenu slovenskih planincev položili venec na grob legendarnega junaka — narodnega heroja Save Kovačeviča. Zelo dobro je bila pripravljena tudi planinsko-lovska razstava, združena s »Planinskim tednom«. Razstavo, ki je I)rikazala razvoj planinstva in lovstva t teh krajih, si je ogledalo nad 4.000 ljudi. Dobro je bil organiziran tudi tečaj »Gorske straže«, ki ga je obisko- valo nad 50 planincev — predvsem mladina. Domačinu — narodnemu he- roju in partizanskemu p)esniku Karlu Destovniku-Kajuhu so v Zavodnji, na kraju kjer je p>adel, postavili lepo spo- minsko ploščo, padlim planincem-bor- cem pa so odkrili spominsko ploščo tudi v domu na Slemenu. Planinski dom na Slemenu je imel t preteklem letu 7000 registriranih obi- skovalcev. Najmanj še enkrat toliko pa se jih je v domu mudilo le spotoma. Lani je dom obiskalo tudi lepo število inozemcev in mnogo turistov iz naših bratskih republik. V planinsko društvo je včlanjenih nad 360 planincev, njihovo število pa še vedno narašča. Prav razveseljivo je tudi skupno sodelovanje planincev in lovcev, sai so vsi prijatelji prirode. Nekaj pla- nincev je prehodilo tudi že del sloven- ske transverzale. Pred kratkim pa so v Šoštanju priredili tradicionalni »Planin, ski sejem«, ki je prav dobro uspol. Na vidna mesta na javnih poslopjih v Šo- štanju, kakor tudi v ostalih bližnjih krajih nameravajo v pnopagandne na- mene namestiti povečane slike, ki bodo prikazovale naše bližnje planinske po- stojanke in druge lepo planinske mo- tive, da bi tako v naše planine priva- bili čim več ljubiteljev prirode, pred- vsem pa mladine. Se in še bi lahko naštevali o delu in uspehih Planinskega društva Šoštanj. Poudariti pa moramo še eno; da jo društvo doseglo v svojem delu tako lepe uspehe, gre predvsem priznanje njegovemu dolgoletnemu in agilnemu predsedniku tov. Andreju Stegnarju, di- rektorju Tovame usnja Šoštanj, ki je bil za svoje požrtvovEdno delo odliko- van z zlatim častnim znakom PZJ, prav tako tudi gospodarju društva Tonetu Dovšku, prop>agandistu Vikiju Kojcu in ostalim. (-ič) Podjetje, kateremu se obeta lep razvoj Splošno stavbeno in mizarsko pod- jetje v Smartnem ob Paki je bilo usta- novljeno leta 1952 in je naslednik biv- šega Remontnega podjetja v Smartnem ob Paki. Ker je imelo to podjetje v začetku svojega delovanja premale in slabe prostore, ki tudi v zdravstvenem po- gledu niso odgovarjali, je jasno, da ni bilo moči pjričakovati hitrejšega in boljšega razvoja. Zato je bila prva skrb tedanjega vodstva, da preskrbi boljše in lastne prostore. Ze nekaj let sem je p>odjetje v lastnih prostorih, ki p>a sedaj tudi ne odgovarjajo več potrebam, ven- dar so za silo še dobri. Za svojo raz- lično dejavnost, kot so: gradbena, mi- zarska, pleskarska, električarska dela, bi px>djetje nujno potrebovalo večje in modemejše skladišče, ki sedaj nikakor ne odgovarja več potrebam in razvoju podjetja samega. Velike težave ima tudi s prevozi, ker do sedaj ni imelo svojih lastnih prevoz- nih sredstev. Izgleda pa, da se bo v tem oziru v kratkem osamosvojilo. Mnogo brige in težav povzroča tudi nabava lesa, to p>a posebno zaradi tega, ker je kredit zelo omejen, les pa mora biti na zalogi najmanj 6 mesecev, da je uporaben za razne mizarske izdelke. Dela v mizarski delavnici in na grad- biščih so vsa normirana in se tudi obra- čunavajo po normah. Izven norm delaj* samo posamezna naročila in manjša adaptacijska dela. V podjetju so organi delavskega sa- moupravljanja in sindikalna podruž- nica. Delavski svet in upravni odbor se po potrebi redno sestajata. Sindikalna podružnica žal do sedaj v podjetju ni izvršila tiste vloge, ki bi jo morala. Potrebno bi bilo, da bi le-ta morala prva nakazati svojim članom smernice za pravilno delavsko samoupravljanje, tako da bi bile seje odbora, kakor tudi one delavskega sveta, bolj gospodarsko političnega značaja. Na zadnji seji delavskega sveta so se člani zanimali, kakšna je porspektiva za bodočo sezono. Upravnik podjetja jim jo obrazložil, da ta ni slaba, samo če bodo vsi člani kolektiva storili svojo dolžnost, posebno še, če bodo vsi pri- spevali, da bodo cene konkurenčne im delo kvalitetno. Da je to možno, se vidi iz tega, ker se je zadnji dve leti promet dvignil za celih sto odstotkov. CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1956 Stev. 17—18, stran 13 Konservatorski problemi mesta Celja v luči turizma in urbanizma Po vzoru Ljubljane in drugih sloven- skih mest je pristopilo tu-di Celje k proučevanju realnega urbanističnega in regulacijskega načrta ki naj zajame ^lestni pomerij, sega pa tudi preko nje- ga in obseže ves celjski bazen. Ta pri- stopitev k regionalnemu planiranju je posledica naglega razvoja mestnega or- ganizma, ki terja načrtno ureditev svo- jega življenjskega prostora. Rast in razvoj mestnega organizma žrpa svoje življenjske sokove iz nase- litvenih jeder preteklosti. Tu ie iskati 5tičnih točk med urbanistično krea- tivnostjo in sE>omeniškim varstvom. Njuno sodelovanje je nujno in nepo- grešljivo. Prvo ustvarja življenjski ♦kvir bodočih generacij, drugo varuje žive priče zgodovine, brez katerih bi bilo vsako mesto, tako tudi Celje, brez duše in brez globlje lepote. Čeprav se je razumevanje za spome- miške vrednote v zadnjih letih poveča- jo, vendar še vedno zaostaja za evrop- skim povprečjem. Se vedno se premalo eeni znanstvena, estetska in materialna vrednost ohranjenih spomenikov, njih turistično-atraktivna in kultumo-do- kumentama svojstva in njih domačij- rfci značaj. Zato so te vrstice namenje- «e boljšemu spoznavanju temeljnih vprašani spomeniškega varstva v Ce- lju, obenem pa naj bodo prispevek k m-editvi sodobnega in bodočega Celja. Mestni organizem setavljajo arhitek- tonske tvorbe — hiše, zato se mislim •iotakniti predvsem njihove problema- tike. To problematiko tvorijo različni interesi, ki se križajo na vsaki starejši stavbi: spomeniško-varstveni, stano- vanjsko-udobnostni in javno-prometni. Prevlada interes, ki je močnejši, na- vadno pa se da med njim ustvariti tudi sožitje. Ker nas v tem sestavku zanima spo- minsko-varstveni interes, ga moramo tudi opravičiti. Zato pa moramo na Icratko opredeliti urbanistični razvoj Celja, ker le tako bomo lahko pravilno vrednotili njegove sestavne dele, po- samezne mestne enote. Srednjeveško Celje je obsegalo obzi- dan pravokotnik na sotočju Savinje, Voglajne in Sušnice. Pri nastanku in lokaciji mesta so igrali vlogo ekonom- ski, strateški in tradicijski elementi (rimska Celea). Geometrično oblikova- nemu obrisu obzidja se je podredila urbanistična koncepcija mesta: pravo- kotno se sekajoče ulice z vmes raztre- senimi trgi. Vendar mestni prostor ni bil do kraja izrabljen, saj n. pr. Santo- nino omenja ca. 1486. leta v Celju le 150 zidanih hiš. Ker je bilo Celje do konca 18. stol. vklenjeno v meje svo- jega obzidja, tudi renesančna in baroč- na doba nista vistvarili kakih posebnih urbanističnih okolišev, ampak sta se za- dovoljili le s posamezmimi tlorisnimi korekturami znotraj mesta. Pač pa je barok ustvaril vrsto pomembnih objek- tov izven mesta: Jožef ovo cerkev, ka- pucinski samostan, obe Lavi. Bežigrad, Medlog in dvorec na Slandrovem trgu št. 1. To so deloma starejše, samo ba- rokizirane stavbe, deloma pa so na no- vo Izstavljeni dokumenti baročne obli- kovalne volje. Čeprav danes okrnjeni, predelani in deloma zanemarjeni, so vendar še vedno pomembni faktorji v »estni veduti. Doba klasicizma in bidermajerja je dala povprečno fasado celjskih hiš, pri kateri se posebno odlikuje kamnoseško obdelani portal. To je čas, ko se je me- sto začelo polagoma širiti proti Hudinji in Gaberju, na Breg in proti Medlogu. V konec te dobe pada tudi zametek mestnega parka, ki je izraz spremenje- nega razmerja meščana do narave. Doba historičnih slogov in secesija nista ustvarili pomembnejših stavb, če izvzamemo Narodni dom, pošto in stav- bo Mohorjeve družbe. Vendar je že ta doba resneje načela staro mestno jedro ^ ga raztrgala v tlorisu kot v višino. Se bolj to velja za dobo 20. stol., ki je iistvarila le redek objekt spomeniške vrednosti, kot n. pr. Plečnikovo palačo Komunalne banke. Večina stavb je pov- prečne vrednosti in deloma prav ne- srečno postavljenih, kot n. pr. palača Ljudskega magazina. Industrijska pred- mestja, ki so se v tej dobi močno raz- rastla (Hudinja, Gaberje, Zavedna) nu- dijo žalostno sliko neregulirane, dolgo- časne brezdušne naselitvene ag'lomera- cije kapitalistične polpretekle dobe. V ta predmestja je utonila vrsta bližnjih vasi, ki je izgubila svojo nekdanjo mi- kavnost! Preko teh predmestij smo stopili v zeleni pas, ki ga naj ima vsako mesto in katerega mora upoštevati tudi celj- ski urbanistični načrt. Mi še ne znamo spoštovati narave! Rastegujemo pred- mestja in tako odrivamo naravo v ne- Celje: srednji vek dosegljive daljave. Celje ima izjenmo lepo pokrajinsko okolico z učinkovitim vencem gora v ozadju. V to okolico, ki je in bo nujno ostala agrarnega znača- ja, naj bodo posajene lepe nepopa^ene vasi kot vrsta bližnjih prijetnih izle- tišč. Po povedanem je videti, da je spo- meniško Celje širok pojem, saj sodi k njemu tudi pokrajinsko mikavna oko- lica. S tem se s pojmom spomeniškega Celja veže tudi »domačijsko varstvo«, ki stremi za ohranitvijo in smiselnim vključevanjem v sodobno življenje vseh elementov, ki sestavljajo podobo celj- skega teritorija. Staro celjsko jedro je živ spomenik, ki ima samo kot tak stvarne možnosti za obstanek. To dejstvo mora spome- niško varstvo upoštevati in ga tudi upo- števa. Postavlja pa se vprašanje, ali fimkcija, ki jo danes opravlja mestno jedro garantira njegov obstoj. Mislim, da samo pogojno. Medtem ko se je namreč industrija pomaknila na sever in vzhod, uprava pa na zapad, je mest- no jedro ostalo predvsem sedež trgov- skih in uslužnostnih podjetij ter sta- novanjski predel. Ta funkcija pa le de- loma garantira obstoj spomeniškega Celja. Podoba starega mestnega jedra je namreč že sedaj močno pomanjkljiva in celo pokvarjena: predelana so sko- raj vsa pritličja stavb v izložbene na- mene, dvorišča so natrpana z različni- mi barakami in drvarnicami, zaradi in- tenzivne izrabe hiš v stanovanjske na-r mene so napravljene raznovrstne pre- delave in dozidave, zazidani in zastekle- ni so arkadni hodniki, za stanovanja izrabljeni celo stranski in prehodni pro- stori itd. Iz značaja naštetih okvar je razvidno, da je njihov vzrok navadno nepravilna izraba prostorov in nespoštljiv odnos do arhitektonskih vrednot. Pot do spome- niške korektne adaptacije pa vodi sa- mo preko spomeniškega raziunevanja in preko določenih kompromisov. Zato mora spomeniško varstvo sodelovati in soodločati pri dodeljevanju prostorov in pri adaptacijah vseh spomeniško važ- nejših stavb. Za očiščenje dvorišč je treba zagoto- viti stranske shrambene prostore, raz- redčiti je treba prenaseljenost, ^sani- rati nehigienska stanovanja in jih pri- vesti k prvotnejšim zasnovam, odstra- niti vlago, urediti kanalizacijo, zmanj- šati promet z obvozom starega mesta itd. Z eno ]:>esedo: obsežen komunalni problem katerega se ne da rešiti preko noči, kateremu se pa lahko nakaže spo- meniško korektne smernice. Pri asanaciji starega mesta ne smemo pozabiti tudi njegovega barvnega izra- za, ki ima lahko veliko estetsko pa tudi dokumentarno vrednost Ni sivina edini izraz starodavnosti, tudi druge barve, ki uipoštevajo arhitekturne vrednote, ji lahikq 'dajejo primemo, razpoloženje. Biti morajo le historično vemo izbrane. Go- tika in renesansa n. pr. sta ljubili tople rumene, rdeče, zelene in podobne barve, 17, stol. bolj umirjene, 18. stol. »opet Poslopje »tare Grofije, ki ga bo treba obnoviti, čim bodo sredstva dopuščala živahne tone, katerim se ni odreklo tudi 19. stol. Sele doba betona je uveljavil« sivo barvo v vseh njenih odtenkih. Seveda nam danes primanjkujejo fi- nančna sredstva, da bi mogli izvesti vse potrebne konservatorske ukrepe, s ka- terimi bi »staro« Celje dvignili na ra- ven kulturno-turističnega objekta, ven- dar opozarjam na te probleme zato. da se ne bi v bodoče nepopravljivo gre- šilo. (Konec prihodnjič) Iz tajnih okupatorskih arhivov Letos jeseni bo izdal občinski odbor Zveze borcev Celje dokumen- tarno knjigo Celje v borbi, ki bo prikazala vso veličino ilegalnega dela Partije v stari Jugoslaviji, kakor tudi borbo Celja za svobodo. O Celju samem imam^ malo napisanega, zato bo ta dokumentarna knji- ga tehten doprinos in bo razkrila vse polno stvari, ki so bile do da- nes neznane. Iz knjige priobčit jemo kratek odlomek, v katerem po- roča okupatorski celjski župan Himmer v svojih mesečnih poročilih Kreisfiihrerju Dorfmeistru o zadržanju Slovencev v Celju. Njegova poročilo dajejo zavednemu celjskemu prebivalstvu polno priznanje. ... Izmed ostalih Himmer j evih okrož- nic in poročil so brez dvoma najzani- mivejša mesečna poročila o političnem in gospodarskem stanju v Celju, ki jih je pošiljal Kreisfiihrerju Dorfmeistm, Ta mesečna poročUa je Himmer se- stavljal na podlagi poročil svojih vodij oddelkov na občini, ki so mu morali po skupnih mesečnih sejah podati tudi pismena poročila o političnem in go- spodarskem položaju in opažanjih pri celjskem prebivalstvu. Te Himmer jeva poročila so zajela širok krog obvešče- valcev in jih lahko smatramo za to- čen barometer stanja v mestu samem, o mišljenju in čustvovanju naših ljudi. Himmer jeva mesečna poročila iz leta 1943 so pozitiven doprinos in dokazno gradivo za veliko večino celjskega pre- bivalstva, ki ni nikoli zatajilo svoje pripadnosti k slovenskemu življu in je jasno pokazalo v najtežjih dneh oku- pacije, da čuti, kje je njegovo mesto v tej borbi. V poročilih, ki jih v izvlečku objavljamo, manjkajo poročila za ma- rec, julij in december. Strogo zaupno! Celje, dne 25. I. 1943 Uničenje banditov na Pohorju (mi- šljena borba Pohorskega bataljona pri Treh žebljih) je zelo pomirilo prebi- valstvo. 2e nekaj dni krožijo najbolj divje vesti o dogodkih na vzhodni fron- ti (mišljena je borba pri Stalingradu). Te stvari prihajajo po eni strani od osebja vojne bolnice v Novem Celju, po drugi strani pa so najbrž v zvezi s poslušanjem sovražnih radijskih postaj V inozemstvu. Celje, dne 24. II. 1943 Prebivalstvo stoji pod vtisom totalne mobilizacije. Pozitivno razpoloženi kro- gi gledajo nanjo s polnim razmneva- njem. Preseneča i>a dejstvo, da se zdaj sliši mnogo več slovenskega govorjenja, kakor doslej. Vsaj v mestnih trgovinah bi se moral nemški jezik dosledno upo- rabljati. Celje, dne 24. IV. 1943 Razpoloženje prebivalstva sicer ni več potlačeno, pač pa je precej trpiko. To je gotovo v zvezi z zahtevami to- talne vojne, ki zahteva povečane na- pore mnogih ljudi, ki se še niso pri- vadili Tretjega rajha. Ti so obreme- njeni preko svojih sil in se čutijo ne- zadovoljne zato, ker ne morejo svojim nalogam v polni meri zadostiti. Naj- važnejša je pri tem vojna zaposlitev žena. Večkrat se sliši, da je obstoj mnogih gospodinjstev s tem ogrožen, dočim obstojajo tudi gosp>odinjstva, ki jim je na razipolago po več pomočnic. Slovenski jezik se na cesti in zlasti v trgovinah slej ko prej naravnost ostentativno uporablja. Morala bi se najti sredstva in pota, da bi name- ščenci odjemalce v nemškem jeziku po- vpraševali po njihovih željah. Sloven- sko govorečim kupcem, ki obvladajo nemški jezik, naj se vsalka potrežba odreče. Dve leti po osvoboditvi Spod- nje Štajerske se pa že mora zahtevati nemški govor v trgovinah. Takšen po- stopek se je baje dobro obnesel. Celje, dne 25. V, 1943 Uporaba »vendskega« jezika dobiva že skoraj demonstrativni značaj. Nem- ški obrtniki se pritožujejo, da ne mo- rejo uspeti z zahtevo, da bi se odje- malci posluževali nemškega jezika. »Vendsko« govoreči Icupci, ki se od njih v trgovinah zahteva nemški go- vor, so celo toliko drzni, da grozijo s svojim izostankom. Celje, dne 24. VI. 1943 Razpoloženje prebivalstva je v zvezi 2 nedavnimi deportacijami nadalje po- tlačeno in uporno. Zlasti polodrasli ljudje kažejo pogosto demonstrativno svoje nacionalno slovenska vismerje- nost. Na splošno se govori o dejavnosti band, ki se je v zadnjem času spet okrepilo. Pozitivno razpoloženi del prebivalstva zahteva energične ob- rambne ukrepe. Prejeli smo poročila, da je neka sku- pina vpoklicanih rekrutov 23. junija na dvorišču za mestno kasarno v večernih urah i>ela sokolsko pesem »Hej Slo- vani!« Tudi med korakanjem na ko- lodvor so se sUšale nacionalne sloven- ske pesmi, kakor: Marširala .., Celje, 23. VI. 1943 Izkrcanje angleških in ameriških čet na Siciliji je povzročilo neprikrito ve- selje pri domovini nezvestem delu pre- bivalstva. V zvezi s tem je upKiraba slovenskega jezika narasla. V tem po- gledu prednjačijo zlasti krogi, ki so ali v sorodstveni ali prijateljski zvezi a preseljenimi ljudmi. Borba na vzhodu z boljševiki, ki so v napadu, zlasti krepi tem elementom hrbtenico in se, navajajo že termini, Iko bo konec Spodnje Štajerske. Celje, dne 23. VIII. 1943 Jasni in odločni govor gauleiterja na zborovanju krajevnih skupin dne 31. julija 1943 je znova okrepil vero do- movini zvestega prebivalstva v končno zmago in odstranil skrbi, nastale ob dogodkih v Italiji. Tudi premik močnih enot vojske skozi Celje od srede avgusta dsdje in njihovo vzorno obnašanje sta naredila očividno močan vtis na prebivalstvo. Najprej se je sicer pokazalo neko vznemirjenje ob mnenju, da bi Celje zaradi dogodkov v Italiji bilo priteg- njeno v ožji krog vojnega dogajanja. To zmotno pa se je kmalu nehalo. Ostal je le neposredni vtis o odličnem stanju, opremi in nezlomljivi sili naših vojaških enot, V ostalem se je javna uporaba slo- venskega jezika prej povečala, kakor pa zmanjšala. Vedno in vedno se zopet kaže nmenje določenih krogov prebi- valstva, da se ni treba več posluževati nemškega jezika, ker se bo položaj kma- lu spremenil. Takšno gledanje pov2XO- ča stalne poskuse ljudi, ki hočejo pri oblasteh in uradih nastopati s sloven- skim jezikom, čeprav bi nekateri izmed njih ob količkaj dobri volji uspeli tudi z nemščino. Celje, 24. IX. 1943 O svetovnozgodovinskih dogodkih v tekočem mesecu so vsi krogi mestnega prebivalstva vneto razpravljali. Točni opazovalci in poznavalci prebivalstva so iz načina tega razpravljanja in tudi iz gestikulacije kljub prikrivanju lah- ko sklepali o pozitivnem ali negativ- nem stališču do Nemčije. Pri nasprotni- kih je hitri nastop nemške vojske kma- lu in temeljito zlomil valov je, naraslo ob kapitulaciji Italije. V nemškem in domovini zvestem prebivalstvu je Fiih- rerjev govor znova utrdil zaupanje v zmago. Junaški nastop Skorzenija, ki je osvobodil Mussolinija, je povzročil splošno veselje. Planska umikanja nem- ških enot na vzhodni fronti poskušajo nasprotniki tolmačiti kot uspeh boljše- vikov, Celje, dne 23. X. 1943 Pojava večjega števila band v ne pre- veliki oddaljenosti od mesta in nastop vermanšafta je prinesel neki nemir med prebivalce. Krožile so najneverjet- nejše vesti. Poparjenje se je moglo opaziti šele potem, ko so ljudje izvedeli za nastop tankovskih grenadir j ev proti bandam in zlasti še uspehe SS oddel- kov. Zaskrbljenost, ki se je pojavila med prebivalstvom ob prvih zračnih alarmih, se pri zadnjih alarmih ni veČ opazila. Celje, dne 24. XI. 1943 Po mojem opažanju je val zborovanj v zadnjih tednih le malo vplival na potlačeno razi)oloženje. Pač pa se opazi, da pK>slušalci kljub običajnemu aplavzu topo in brezbrižno poslušajo govore, ki kljub različnim dogodkom skozi ves čas niso spremenili vsebine. Pač pa je Fiihi^erjev govor 9. XI. dosegel močan učinek in mnoge napolnil z novim po- gumom in okrepljenim zaupanjem. Ljudje na deželi so v vse večjih skr- beh zaradi banditov, ki jih ogrožajo stalno. Vpoklic v vermanšaft ne po- vzroča ravno veselja. Znova sem opazil globoko nerazpo- loženje pri priseljencih iz Bukovine, ki stanujejo v Celju. Pritožujejo se, da v svojih pričakovanjih stalno doživljajo nova razočaranja, da ne najdejo razu- mevanja in se njihove tožbe niti rade ne poslušajo. Vse velike obljube, s ka- terimi so jih vabili »domov v rajh«, so ostale neizpolnjene^ tako da imajo nmo- gi namen spet se izseliti iz tega ne- gostoljubnega mesta. Stane Terčaflt Preskrbovali so se z municijo Konec oktobra in v začetku meseca novembra 1943 je bilo treba oskrbeti partizanske enote z municijo iz go- riškega vojaškega skladišča, ki so ga Nemci dobro zastražili in obdali z bo- dečo žico. V ta namen so si poiskali zvezo pri kmetu Rebcu na Gorici pri Žalcu. Tjakaj so zahajali nemški in italijanski stražniki municijskega skla- dišča prosit za kruh in pijačo. Take reči so jim Rebcovi rade volje dajali, zafcaj na ta način so se najlaže doko- pali do dragocenih podatkov o stanju v skladišču. Po kapitulaciji Italije so namreč nauozili vanj ogromne skla- dovnice raznovrstne municije, ki so jo zložili kar na prostem. Rebec je dobil nalogo, da poizve pri italijanskih vojakih, katere vrste mu- nicije imajo na zalogi in kako je skla- dišče zastraženo ponoči. Ko so se na ta način dokopali do dragocenih podat- kov, so si v mraku ogledali položaj in ugotovili, da je možno izvršiti akcijo brez posebnih težav ob skrajni spret- nosti in previdnosti. V gozdu blizu Rebcovih, kilometer in pol od skladišča, so si skopali pri- merno t;eliko jamo, nakar so tri noči zaporedoma prenašali vanjo municijo, dokler ni bila do vrha napolnjena. O akciji, v kateri so sodelovali Reb- covi sinovi Ivan, Vinko, Polde in par- tizan Tomaž, pripoveduje njen vodja Rudi Cilenšek-Vrankar takole: »Neslišno kot mački smo se potem, ko se je dobro zvečerilo, priplazili v bližino žične ograje. Ko je stražar, ki je čuval kakih tristo metrov ograje, odkorakal proti drugemu koncu stra- žarskega mesta, smo se previdno zvlekli pod žično ograjo v notranjost skladi- šča. Ko smo se prriplazili do gore za- bojev, smo si jih previdno oprtali in jih po isti poti odnesli izven ograje. Akcijo smo potem ponavljali tako dol- go, dokler nismo prenesli na približno sto metrov oddaljeno skrivališče dvaj- set do petindvajset zabojev. Od tod smo jih potem prenesli v pripravljeno jamo, nakar smo utrujeni legli k počitku, ki nam je bil toliko bolj potreben, ker nas je že naslednji večer čakala do skraj- nosti naporna ponovitev akcije.* Potem so prihajale ponoči semkaj skupine partizanov iz raznih enot sa- vinjskega pa tudi kozjanskega predela po municijo in jo odnašale za svoje potrebe. Glavno zalogo so odnesli borci XIV. divizije na Pohorje. Kasneje so sodelovali pri nadaljnjih akcijah sami nemški in italijanski stra- žarji. Okupator ni prišel tem akcijam kljub vsej čuječnosti na sled. P. Spomin na težke dni okupacije Trgovina s konfekcijo VARTEKS Celje, Trg V, kongresa Svojim cenjenim odjemalcem čestita k delavskemu prazniku 1. MAJU Stev. 17—18, stran 14 CELJSKI TEDNIK, 28. aprila I955 Prvomajsko praznovanje pred vojno leta 1920 v Crni na Koroškem, kjer je zbranim govoril tov. Franc Svetek LEON MLINARIC, PREDSEDNIlt OBCINE SLOVENSKE KONJICE: Sveti pri Dbčinsliein ijudsliem odliopu v Konjicali imajo oliilo dela Občinski odbor je v sedanjem obsegu začel delovati že lani v začetku sep- tembra kot iniciativni odbor. Potem so izvolili osem svetov in pet odbomiških komisij, medtem ko so administracijo razdelili na temeljne upravne enote in tri krajevne odbore: v Zrečah, Vitanju in Lečah, to je v krajih, kjer so bile prej občine. Izvoljeni sveti so začeli takoj delati ln zelo hitro prevzemali v svojo skrb celo vrsto vprašanj: Tako je Svet za gospodarstvo imel doslej že več sej, na katerih je reševal vrsto pravnih predpisov, izdal mnoge odloke in uredbe. Prav tako je tudi Svet za splošno upravo reševal vprašanja javnega reda in miru, organizacije upravnih služb, sistematizacijo mest itd. V Konjicah so vprašanja stanovanj- skih zadev in komimale združili v en svet, ki je izvolil stanovanjsko komisi- jo, ukinil stanovanjske uprave v Le- čah, Zrečah in Vitanju ter ustanovil enotno upravo za vso občino. Dalje so ustanovili upravo za občinske ceste ter uredili še vrsto drugih kconimalnih vprašanj. Izredno dobro dela Svet za zdrav- stvo in socialno politiko, prevzel je v svojo pristojnost vse zdravstvene in socialne ustanove v občini, izvršil re- vizijo socialnih podpiran cev itd. Dalje je prevzel skrb za opremo zdravstvene- ga doma iz sredstev UNICEF in za na- bavo rentgenskega aprata ter organi- zacijo dispanzerja za matere in otroke, I)osvetovalnice za matere in otroke itd. Svet za šolstvo je doslej reševal že vrsto x>erečih problemov. Posebna ko- misija bo pregledala vse prosvetne ustanove, objekte in predlagala ukrepe za izboljšanje razmer v njih. Dalje so predlagali, da bi učiteljem in profesor- jem v Konjicah priznali brezplačno stanovanje in kurjavo, da bi laže prišli do potrebnega prosvetnega kadra. Kon- čno so razpravljali o delu dveletne kmeti jsko-nadal je valne šole, ki jo obi- skuje okoli 200 fantov in deklet. S precejšnjimi težavami se bori Svet za kulturo. V Konjicah še nimajo stal- nega referenta, ki bi skrbel za razvoj prosvetnih in telesnovzgojnih društev. Svet za delo je na svojih sejah pre- tresal organizacijska vprašanja, pre- gledal problematiko zaposlitve, posebej pa je še razpravljal o brezposelnih, ki bi jih bilo treba zaposliti pri delih, ki jih bo izvajala občina. Razveseljivo je, da so zbori volivcev povsod dobro uspeli in da gre družbeno upravljanje vedno bolj v širino, saj v svetih in drugih upravnih odborih državljanov aktivno sodeluje nad 200 ljudi. V občini bomo skušali izboljšati pred- vsem kmetijstvo in industrijo, ki mora dobiti poleg obstoječih večjih podjetij še manjše vzporedne dejavnosti. Izpo- polniti bo treba tudi obrtniško uslxiž- nostno dejavnost, medtem ko mislijo stanovanjsko stisko omiliti z ustanovit- vijo stanovanjske zadruge. Kmetje mi- slijo ustanoviti tudi vodno-gospodarsko zadrugo, ki bo izvrševala izsuševanja in melioracije zemljišč. Šestero kmetijskih zadrug v občini vedno bolj prevzema nalogo nreobrazbe kmetijstva v občini in z uspehom uveljavlja pospeševalno službo. Med občinami našega okraja konji- ška prav gotovo ne zaostaja, saj je v iz- redno kratkem času prišla do izraza živa sposobnost naših delovnih ljudi za upravljanje življenja in delovanja v svoji občini na čim širši osnovi. Cela vrsta pristojnosti in problemov je zdaj na njihovih plečih, toda oni jih že s pridom rešujejo, čeravno občina s svo- jimi sveti in komisijami deluje šele ne- kaj mesecev. Pod južnimi obronki Pohorja se razvija novo življenje Za prebivalce na južnih obronkih Po- horja in pod Pohorjem se je po osvo- boditvi marsikaj spremenilo. Pravza- prav so začeli novo življenje. Ce so svoj čas imeli glavno besedo le posamezni mogočniki, si danes urejajo delovni ljudje svoje življenje sami. Socialistični odnosi, elektrika, tovarne in kmetijske zadruge so v temeljih spremenili ne samo življenje ljudi, temveč tudi zu- nanjost teh krajev. Oddaljeni od vseh večjih središč si ustvarjajo trdno osno- vo za boljše življenje sebi in svojim potomcem. Čeprav ponekod ne dobivajo priznanja za svoje delo in napore, ven- dar si zato le tem bolj vztrajno priza- devajo in s skupnimi močmi stalno na- predujejo. IZ KOVACNICE TOVARNA Za Tovarno kovinskih izdelkov in li- varno v Vitanju lahko brez pomisleka zapišemo, da to tovarno dejansko upravlja ves kolektiv s svojim delav- skim svetom. Takšno delo ni ostalo brez uspehov. Tako so v primerjavi z letom 1952 prešli od samo enega izdelka na proizvodnjo vseh vrst kovanega orodja. Zlasti pa so v tem času povečali delov- no storilnost. Leta 1952 je tovarna za- poslovala 90 ljudi pri proizvodnji 65 ton. Od takrat so število delavcev po- večali le za 40 ljudi, to je za nekaj manj kot polovico, medtem ko so pro- izvodnjo povečali za olkoli 7-krat. Ce bi zdaj lahko dobili sredstva za nabavo ene nove strvižnice, kladiva in stiskal- nice, bi proizvodnjo povečali še za okoli polovico sedanje proizvodnje. medzadruZni pašnik na pohorju Kmetijska zadruga v Vitanju bo le- tos pomagala nadaljevati urejanje 400 ha velikega medzadružnega planinskega pašnika na Pohorju. Na Vitanjski pla- njavi pod Rogljo ga urejuje skupno z zadrugami Pohorje, Zreče in Oplotnica. Letos bodo dogradili planšarsko kočo, ki bo izven pašniške sezone planinska postojanka. Razen tega bodo gradili še hleve za živino, ki je v teh krajih glavna kmetijska panoga. 7 kmečkih sinov štipendirajo Kmetijska zadruga v Zrečah je mo- čan činitelj na vasi. Vključuje skoraj vsa kmečka gospodarstva in ima nad 500 članov. Zadruga ima zdaj samo raznih kmetijskih strojev v vrednosti za okoli 20 milijonov dinarjev. S temi opravlja razne usluge svojim članom. Prav tako skrbi zadruga tudi za kmeč- ki strokovni kadei*. Vsako leto pošlje po, dva svoja člana na polletno prakso v tujino, štipendira pa 7 kmečkih sinov. Med njimi sta dva na agronomski m veterinarski fakiUteti. tudi letos novi izdelki Proizvodni načrt Tovarne kovanega orodja v Zrečah predvideva, da bodo letos povečali proizvodnjo za 27 od- stotkov, vrednost proizvodnje pa za 20 odstotkov. Letos bodo med drugim za- čeli proizvajati nove izdelke za Tovar- no motornih koles »TOMOS« v Kopru. Svoje izdelke bodo izvažali tudi v tu- jino. Stara kovačija v Vitanju Lmi so v usnjarskem kombinatu v Slov. Konjicah dosegli najvišjo proizvodnjo po osvoboditvi Na zadnjem zasedanju je delavski svet iisnjarskega kombinata KONUS v Slov. Konjicah razpravljal o zaključ- nem računu podjetja iz preteklega leta. Številke, ki so bile E>odane, so dokaj podrobno prikazale celotno gospodar- sko sliko proizvodnje, prodaje in osta- lih problemov. Razveseljiva je bUa ugotovitev, da je bil letni plan namakanja surovih kož presežen za 7,8 odstotka, saj je bilo namočenih kar 3.610 ton kož. S tem je bila proizvodnja najvišja v vseh letih po osvoboditvi in sploh od obstoja to- vame. V primerjavi z letom 1954 pa je bil plan namakanja višji za 8,1 od- stotka. S tem v zvezi je bila tudi pro- izvodnja posameznih vrst usnja dokaj večja kot pa je to predvideval letni plan. To se je zlasti poznalo pri usnju za podlogo, zgomjem in spodnjem usnju ter pri usjnenih potrebščinah. Plan ni bil dosežen le pri tehničnem in umet- nem usnju. Celotna brutovrednost proizvodnje je znašala preko dve milijardi in 380 mili- jonov din in je bila i>rekorač«ia s 17 odstotki. Ta se je zvišala na enega za- poslenega v primerjavi s prejšnjim le- tom za več kot 300.000 din. Precejšnji del svojih proizvodov je podjetje prodalo preko svojih posloval- nic, ki jih ima v Beogradu, Novem Sadu, Ljubljani in Ptuju. Te so skupaj prodale za preko 800 milijonov din usnja, od česar odpade največ na po- slovalnico v Ljubljani, ki ga je prodala sama za več kot 332 milijonov din. Tej sledi trgovina v Beogradu z 224 milijo- ni din prometa, nato pa prodajalna v Novem Sadu in Ptuju. Te številke po- vedo, da je bilo za tretjino blaga pro- danega v lastnih poslovalnicah, ki jih je podjetje ustanovilo v preteklih le- tih. Lani je bil tudi dosežen znaten na- predek pri proizvodnji umetnega usnja. Glavna prednost je v tem, da se lahko koristno uporabijo različni odpmdki iz usnja, saj je znano, da moramo kakih 50 odstoticov vseh surovin za tovarne usnja, to je kože, uvažati iz inozem- stva. Zaradi tega je tem bolj nujno, da z njimi čim bolj varčno gospodari- mo in jih izkoristimo kolikor je le mož- no. Ker ima KONUS v tem pogledu že nekaj izakušenj, p>ostavljeni so že ne- kateri objekti in montirani potrebni stroji, vse kaže da bo podjetju uspelo tudi v bodoče obrat čim bolj razširiti. V prostorih nekdanje tovame čev- ljev Alfa pa so v preteklem letu tudi pričeli z urejanjem prostorov za izde- lavo opetnic iz vunetnega usnja. Ko- lektiv se zavzema, da bi čim več pro- izvodov usnjarne in obrata umetnega usnja predelali doma in poslali na trži- šče že gotove potrošne izdelke. L. V. Lesni obrat Slovenske Konjice predstavlja močno gospodarsko enoto v svoji občini Odborniki sindikalne podružnice Les- nega obrata v Slov. Konjicah so pred kratkim pregledali delo delavskega sve- ta in ostalih organov tega podjetja. Številke, ki so jih pri tem zbrali, po- vedo marsikaj o njihovem delovanju. V delavskem svetu je bilo zadnja leta po 19 članov, ki so dokaj redno priha- jali na seje. Večina njih so bili delavci neposredno iz proizvodnje, žene pa so bile sorazmerno slabo zastop>ane. Značilna za ta obrat je spjrememba proizvodnje, o kateri je delavski svet večkrat razpravljal. Dočim so tu ne- kdaj izdelovali večji del tipizirano po- hištvo, so v zadnjih letih prešli na iz- delavo galanterijskih proizvodov, sob- nega in kuhinjskega pohištva, v pre- cejšnji meri pa tudi na predelavo bu- kovega lesa. StevUke iz proizvodnje kažejo, da dela v zadnjem letu povprečno 76% vseh zaposlenih po normah, oziroma akordu. Doseganje norm pa se giblje v povprečju 106% do največ 124%. Vrednost proizvodnje na enega zaposle- nega v letu 1954 je znašala 1,440.000 din, lansko leto pa 1,643.000 din. V strukturi zaposlenih je prikazano, da je bilo v tem obratu lani nMiogo več kvalificiranih delavcev, kot leta 1952. K temu je gotovo nekaj pripomoglo plačevanje po kvalifikacijah v preteklih letih, nekaj pa to, da si je precej za- poslenih pridobilo določeno znanje in potrebno kvalifikacijo. Delovanje članov tega kolektiva izven podjetja ni najbolj zadovoljivo, ven- dar je pri »Svobodi« vključenih četr- tina vseh zaposlenih v Konjicah. Člani kolektiva sodelujejo v šahovski sekciji, dramatski skupini, pri godbi in pev- skem zboru. V oblastnih organih so lansko leto sodelovali 4 člani iz na- šega obrata. Pripomniti je še treba, da je sindi- kalna podružnica lesnega obrata vsa leta zelo delavna, le v preteklem letu so nastala tu razna trenja, ki pa so v glavnem že odpravljena. Podjetje si je svoječasno osvojilo tudi prehodno tek- movalno zastavo, kot najboljše tovrst- no podjetje v Sloveniji. Priznati je treba, da obrat s svojimi 200 zaposlenimi delavci tvori le precej močno gospodarsko enoto v sedanji konjiški občini, posebno če še primer- jamo, da je bilo v letih pred drugo svetovno vojno tu zaposlenih le nekaj nad 20 ljudi. ŠE NEKAJ DROBNIH Večina podjeiij konjiške občine jc že izvedla volitve novih delavskih svciov. V TKO Zreče in LIP Konjice so volili že v marcu, drugod pa v preleklcm iednu. V teh dneh so bila prva zasedanja no- vih delavskih svetov, na katerih so iz- volili upravne odbore ter razpravljali o njihovem bodočem delu. Tudi v lokalnih podjetjih je letos večje zanimanje za delavsko upravljanje. V tem mesecu jc bilo več sestankov članstva krajevnih organizacij SZDL, na katerih so pregledali dosedanje delo in razpravljali o bodočih nalogah. Velika udeležba priča o precejšnjem zanima- nju za delo te organizacije. Tako je bilo v Zičah navzočih okoli 70 članov, v Spitaliču 50 itd. Sestankov se je ude- ležilo tudi več ljudskih poslancev in po- litičnih funkcionarjev občine. Člani ZKS usnjarskega kombinata KONUS so na nedavnem sestanku ob- ravnavali politično in gospodarsko de- lo v tovarni, delovanje množičnih orga- nizacij in organov delavskega samo- upravljanja. Na sestanku so bili tudi čla- ni okrajnega in občinskega komiteja ZKS. Sklenili so, da bodo sklicali letno konferenco, kjer bodo podrobneje pro- učili razna vprašanja. Poleg upravne zgradbe, ki jo je pred leti zgradilo konjiško gradbeno podjet- je, je ta mesec zraslo še poslopje, v ka- terem bodo skladišča in garaže. Prejš- nje skladišče v preurejenem gospodar- skem poslopju ni več odgovarjalo svo- jemu namenu. Zaradi dobre sadne letine je ostalo kmetom jeseni precej sadja. Računali so, da se bodo cene spomladi dvignile, zato so ga preko zime zadržali. Ven- dar so se v teh načrtih ušteli v svojo lastno škodo. Cene se namreč niso zvi- šale. Čudno je le, zakaj se je pri neka- terih proizvajalcih podražil jabolčnik kar za trideset odstotkov. Taborniška organizacija, ustanovljena lani, šteje sedaj že preko 60 članov. Med njimi je največ gimnazijcev, nekaj pa je tudi odraslih. Na sestankih se mladi iatorniki pripravljao na prve iz- pite in letošnja taborenja na Pohorju. • Pred dnevi se je v Konjicah prvič se- stal upravni odbor občinskega kredit- nega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš. Na seji so največ razpravljali o pravilih odbora. Osnutek pravil so po- nekod nekoliko spremenili in predlagali, da se mora ta denar dajati izključno le za gradnjo ali popravilo stanovanj. Potrebe po novih stanovanjih so naj- večje v samih Konjicah že z ozirom na razvijajočo se industrijo, razen tega pa je iu sedež občine. Morda dobimo sem še sodišče in katastrsko upravo in bo tudi uslužbencem teh ustanov potrebno poskrbeti primerna stanovanja. Nič bolj- še ni v sosednjih Zrečah, kjer so v zad- njih letih sicer že dogradili precej no- vih stanovanjskih hiš in blokov, toda vse to spričo naglega razvoja in šir- jenja tovarne ne zadostuje. L V. POSVETOVANJE UPRAVNIKOV KZ Pred kratkim je bilo v Slovenskih Ko- njicah posvetovanje upravnikov kmetij- skih zadrug s področja konjiške občine. Razpravljali so o nadaljnjem razvoju in utrjevanju zadružništva ter o pripravah na bližnje občne zbore zadrug. V ko- njiški občini je sedaj šest zadrug. Od teh imajo štiri pogoje za svoj nadaljnji razvoj, ostali dve pa se bosta verjetno kmalu priključili močnejšim sosedom. To velja za zadrugo Pohorje, ki se bavi le z nakupom in prodajo lesa, ker ob- sega večji del gozdnega področja. Z ustvarjenimi sredstvi je močno pomaga- la pri elektrifikaciji tega dela Pohorja. Druga takšna zadruga je v Tepanju. Ta obsega le nekaj vasi in šteje okrog 100 članov. Govorili so že večkrat o priklju^ čitvi te zadruge k sosedni, konjiški za^ drugi, vendar se s tem Tepanjčani niso strinjali. Ker pa je razvoj zadružništva mogoč le v okviru močnih zadrug, bo- do tudi v Tepanju morali uvideti, da je priključitev k močnejši zadrugi zanje koristna. V SLOVENSKIH KONJICAH UREJUJEJO DOVOZNO CESTO NA ŽEL. POSTAJO Ta mesec so začeli v Slovenskih Ko' njicah z urejanjem dovozne ceste na železniško postajo. Ta je bila doslej v slabem vremenu skoraj neprevozna, po" leti pa prašna. Prenovljena cesta )^ precej širša. Poleg nje bo napravljen še pločnik. Glavno cestišče bo tlakova^ no s kamenjem, dovoz k železniškim ti' rom pa z granitnimi kockami. Za raz- širitev cesie so morali podreti več ko' stanjev. Del denarnih sredstev bo pr'' spevala konjiška občina, nekaj bodo pomagala z vožnjami in materialonj podjetja, ki železniško postajo najvec uporabljajo. Svoj delež je obljubila tU' di železniška direkcija. Z dokončno reditvijo ceste bodo Slovenske Konjjce tudi v okolici postaje dobile drugačno in lepšo zunanjost. L. V. ZANIMIVO PREDAVANJE Okrajni inšpektor dela tov. Kleč iz Celja je v Konjicah imel pred kratkim zanimivo predavanje »O faktorjih, ki vplivajo na delovne nezgode«, ki ga ic poslušalo kakih 60 ljudi. CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1956 Stev. 17—18, stran 15 Kaj in l^ako delajo društra prijateljev uiladloe! Vzgoji naše mladine se poleg družine posveča še vrsta vzgojnih ustanov in Roških jasli, vrtcev, mnogih šol in jiiladinskih domov in — čeprav se z njo bavijo tudi mladinske, telesnovzgojne JU vse ostale množične organizacije, je vendarle nastala potreba po ustanovit- vi še enega posredovalca, ki naj izpol- J^i vse tiste vrzeli in pomanjkljivosti tudi pri še tako skrbni vzgoji mladine. Tak posredovalec so društva prijate- ljev mladine (DPM). Njihov ipomen in delokrog se najbolje vidi iz ankete, ki jo je pred kratkim razpisala republiška 2veza prijateljev mladine Slovenije. I^jub temu, da se njenemu vabilu še niso odzvala vsa društva, je že iz teh poročil razvidno, kako ipomembno vlo- go igrajo v naši socialistični družbi. V celjskem okraju imamo sedaj 13 4ruštev. Po številu članstva je najmoč- nejše celjsko, ki ima okrog 1200 članov. V območju celjske občine delujejo še Žtiri društva: v Medlogu, Storah, Kom- polah in na Svetini. V občini Žalec sta poleg žalskega še društvi v Preboldu in na Polzeli. V ostalih občinah delujejo dništva prijateljev mladine v Laškem, Šoštanju. Velenju, Slov. Konjicah in -Rogaški Slatini. Vsa DPM so včlanjena v republiški Zvezi prijateljev mladine Slovenije. V bližnji bodočnosti bodo na- stale občinske in okrajna zveza prija- teljev mladine. V krajih, kjer društva delujejo, se že ^uti njihova pomoč pri šol^i vzgoji, ponekod vodijo in skrbe za mlečne in dijaške kuhinje. Mladino obdarujejo s knjigami, smučmi, orodjem in opremo šolskih delavnic. Člani se udeležujejo roditeljskih se- stankov, obiskov na domovih mladine In rešujejo razne vzgojne probleme. Posebno skrb posvečajo društva delu za otroka. V nekaterih krajih prirejajo sama Novoletno jelko ali pa zbirajo pri- spevke za darila na šolah, V svojo skrb prevzemajo tudi letovanja in taborjenja šolske mladine. Ustanavljajo lutkovna gledališča, pionirske knjižnice, vodijo otroške prireditve, vodijo, nadzorujejo in pripravljajo otroška igrišča. Posebno skrb posvečajo tudi pionirskim organi- zacijam na terenih. V njih se ustanav- ljajo tamburaški zbori, šahovski krožki. Zelo lepo uspevajo direktni stiki s star- ši in mladino v vzgojnih svetovalnicah, ki jih ponekod že imajo, drugod pa jih vneto pripravljajo. Z vzgojnimi pre- davanji posredujejo staršem nasvete pri družinski vzgoji mladine. V sitiku z ljudsko oblastjo pri občin- skih ljudskih odborih opozarjajo DPM na potrebe po ustanavljanju otroških vrtcev, svetov za varstvo družine, ure^ ditev otroških igrišč in vzgojnih usta- nov. Kot člani društev se uveljavljajo pri družbenem upravljanju, kjer zagovarja- jo njihove težnje. Zastopani so v naj- različnejših svetih in šolskih odborih. Stremijo tudi za sodelovanjem z delav- skimi sveti. Da bi plemenito delo v korist naše mladine in družine čim lepše uspevalo, iščejo društva stike in sodelovanje s te- lesnovzgojnimi in športnimi društvi, društvi žena, Rdečim križem, sindikal- nimi organizacijami, predvsem pa s SZDL in ZK. Ob vsestranski podpori se društva krepijo, ker dobivajo moralno in materialno pomoč. Način in oblike dela v društvih pri- jateljev mladine so zelo različni. Za primer naj navedemo dve društvi. DPM v Laškem uspešno deluje zato, ker je delo razdeljeno na sekcije, ki vsaka za- se izpolnjuje svoje naloge. Tu je sekcija za predšolsko mladino, sekcija za mo- ralno ogroženo mladino, sekcija za lut- kovno gledališče, sekcija za letovanja in taborenja in sekcija za mladinsko ljudsko univerzo, DPM v Celju je organiziralo svoje delovanje na naslednje sektorje dela: za predšolske otroke, za pionirsko or- ganizacijo, za socialno ogroženo mladi- no, za sodelovanje s telesno vzgojnimi or- ganizacijami ter sektor za oddih in raz- vedrilo, Društvo ima vzgojno svetoval- nico, ki daje pravne in vzgojne nasve- te in posebno šolo za odpravljanje go- vornih motenj. To društvo nadzoruje dve dijaški kuhinji, 3 otroška igrišča in prireja samostojna letovanja defektnih otrok. Pravkar pripravlja ustanovitev lutkovnega gledališča in pionirsko knjiž- nico. Do bodoče ustanovitve Okrajne zveze prijateljev mladine opravlja celj- sko društvo vse posle kot posredovalec med društvi v okraju in republiško zve- zo v Ljubljani. V veliko pomoč društvom, staršem, šolam in ostalim vzgojnim ustanovam je revija Mladi svet. Njen šesti letnik je letos izšel v novi in okusni opremi z bogato vsebino. Članki nudijo drago- cene nasvete in obsežno gradivo za vzgojna predavanja in diskusijske ve- čere. Knjižnica Zveze prijateljev mla- dine izdaja poučne knjige o perečih vzgojnih problemih. Revija in knjige se naglo širijo med starši in vzgojitelji. Tov, Franc Leskošek med delavci na prvomajskem izletu pred vojno Ali so nam kmetijsko gospodarske šole potrebne? Letos je delovalo na našem pode- želju precej kmetijsko gospodarskih šol. Vse so že končale s poukom. Uspe- hi so bili ponekod bolj, drugod manj zadovoljivi. Brez dvoma bi lahko bili ti mnogo boljši, če bi učenci teh šol imeli pred vstopom v te šole nekako osnovno podlago, ki bi jo morali dobiti že v osemletni šoli. Pred vojno so bili v naših ljudskih šolah učenci seznanjeni tudi z nekate- rimi panogami kmetijstva, tako n. pr. sadjarstvom, vrtnarstvom, travništvom, poljedeljstvom in temu podobno. Se- veda pa je bil tudi ves ostali pouk bolj povezan s krajevnimi prilikami, kakor danes, ko so učni načrti še vedno pre- natrpani z vso mogočo in nemogočo snovjo. Da je temu tako, nam je v naj- boljše potrdilo nameravana reforma našega šolstva. Tu bo treba gledati, da se bo vneslo v novi učni načrt tudi ono, kar je za naše podeželje najbolj koristno, v mestih in industrijskih sre- diščih pa se naj vnese ono, kar je tam najbolj koristno. Ker so pri nas šolski vrtovi majhni, zato bi bilo dobro, da bi vsaka šola imela poleg vrta še primeren prostor, njivo, a ne preveliko, ki bi naj služila za različne poizkuse. Tu bi naj bila tudi mala drevesnica, grede za gojitev raz- novrstnih semen, grede za gojitev rož in temu podobno. Poleg sadjarstva in vrtnarstva se dajo poučevati na osem- letnih šolah (seveda samo v višjih raz- redih) tudi ostale zgoraj navedene pa- noge, pač v takem obsegu, ki je za to starostno dobo primeren. Na tej podlagi bi potem tudi kme- tijsko gospodarske šole bolje usi>evale. O koristnosti in potrebi kmetijsko go- spodarskih šol ni treba izgubljati be- sed. Ce mora vsak obtnik, če mora vsak nameščenec in vsak delavec imeti pred- pisano izobrazbo in opraviti za svoj poklic predpisane izpite, zakaj bi tega našemu kmetu ne bilo potrebno, po- sebno še, če pomislimo, kaj je danes vse prav njemu potrebno vedeti. Te šole bi morale biti za vso kmečko mladino obvezne. Noben kmečki sin ali hčerka ne bi smela prevzeti posestva, če nista prej z uspehom dovršila te dvoletne šole. To je najmanjša zahteva, ki bi se naj uzakonila, V kolikor poznam razmere na terenu, lahko rečem, da se te šole obnesej« posebno povsod tam, kjer je starejši kader, ki je dobil potrebno podlago že na učiteljišču in pozneje v tečajih. Mlajše učne moči, z izjemo onih, ki s» slučajno kmečkega porekla, pa v tek šolah ne poučujejo preveč rade, ker pač same čutijo, da nimajo potrebne podlage. Zato bi bilo nujno, da bi se tudi na učiteljišču pouk v tem smislu reorganiziral. Zal se danes tam o kme- tijstvu ne čuje skoraj ničesar. Vendar pa mora največ abiturientov na pode- želje. Razveseljivo je, da se na celj- skem učiteljišču v tem pogledu zadnje čase jasni,., Pohvaliti moramo društvo kmetijskih tehnikov in inženirjev, ki so V tej zadevi ravnateljstvu učiteljišča priskočili prostovoljno na pomoč. Pa še na nekaj ne pozabimo. Omo- gočimo mladini vstop na učiteljišče, posebno fantom, kajti drugače se nam bo to bridko maščevalo. Odstotek kmeč- ke mladine, posebno moške, na naših učiteljiščih je odločno prenizek. Kje so naše kmetijske zadruge, da bi tej mladini priskočile s štipendijami na pomoč? Poudariti moramo potrebo po prak- tičnih tečajih za učiteljstvo, posebno za mlajše, kajti danes še ni povsod dovolj kmetijskih strokovnjakov, ki bi poučevali po vseh naših šolah. Pa še od tistih, ki so, nekateri najraje osta- jajo v mestih, na deželo se le maloka- teremu ljubi. Ti tečaji naj bi bili pri- bližno taki, kot pred vojno, seveda pri- lagojeni današnjim prilikam in zahte- vam. Kmetifska zadruga v Dobrni ena najboljših v okraju Kmetijska zadruga Dobrna je bila ustanovljena 1948 leta,; Takrat je v glavnem skrbela za odkup lesa. Konec leta sta prišli v njen okvir čevljarska delavnica in mesnica. Kmetijsko po- speševalne službe še ni bilo. Leta 1950 sta bila ustanovljena prva pospeševalna odbora: sadjarsko-vinogradniški in živi- norejski. Strojni park z motorno sla- moreznico in trierjem je bU. še zelo slab, V zadrugi je bilo 195 članov. Upravni odbor, ki je sicer razumel naloge zadružništva, ni mogel doseči, da bi zadruga dobila sredstva za inve- sticije. Te so nastale šele v poznejših letih. Leta 1951 je zadruga ustanovila mizarsko delavnico, ki je sprva živo- tarila, potem pa se je močno razvila. Upravni odbor je v letu 1952 izvršil re- organizacijo poslovanja in vodstva za- druge, h krateri se je pridružila tudi kmetijsko obdelovalna zadruga »Ka- juh«. S tem je zadruga pridobila tudi zadmžno posestvo. Medtem se je šte- vilo članov povečalo na 250. Zadruga je v tem letu dobila tudi traktor, ki je bU sicer star, vendar je predstavljal mate- rialno osnovo za strojni park. Za njim so kupili še motorno škropilnico in ko- silnico. Pospeševalni odbori pa so že organizirali sestanke in poučna pre- davanja. Leta 1953 je zadruga dobila lastna investicijska sredstva, s katerimi je I)Ovečala strojni park, deloma pa je investirala kmetijsko posestvo ter ure- dila pisarniške prostore in lokale. Na zadružnem posestvu so na površini 17 ha začeli gojiti sadno drevje. Sad- jarski odbor pa je skrbel za čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Pričeli so s selekcijo živine, kupili dva bika, več merjascev in ustanovili rejski cen- ter za plemenske svinje. Vsi ti ukrepi so že po enem letu pokazali boljšo pro- izvodnost. Strojni park, ki se je v tem času še razširil, je začel poslovati na podlagi gospodarskega računa, Z raznimi uslu- gami je postal po letu dni že visoko aktiven. Sredstva so se povečala za 17 miUjonov. Tudi komaj ustanovljena kmetijska in gospodarska šola je poka- zala lepe uspehe in zadovoljivo zna- nje v praksi. V naslednjih letih so po- večali zemljišča in kupili plemensko živino. Poplava je zadrugi povzročila 4 milijone škode, kar je zavrlo del nje- nega program.a. Sadjarski odsek je nasadil preko 10.000 mladih drevesc, ustanovil lastno drevesnico tei organiziral več sadjar- skih tečajev. Tudi moderno urejena osemenjevalnica dela zelo uspešno. Uvedli so rodovnik in evidenco nalade živine, vpeljali molzno kontrolo in iz- vedli tuberkulinizacijo vse živine. Hme- ljarski odbor je nabavil umetna gno- jila in škropiva. Razen tega so uvedli kolektivno upravljanje zadruge, skli- cevali sestanke posameznih delovnih kolektivov, kar je mnogo pripomoglo k izboljšanju delovne discipline in sto- rilnosti. Kolektiv posestva, ki šteje med najbolj/še delovne kolektive zadruge, je s povečanjem storilnosti znatno pre- segel proizvodni plan. Danes inia zadruga v Dobrni preko 400 članov. Vrednost osnovnih sredstev znaša že 54 milijonov din. Tudi obrtna dejavnost zadruge se je v zadnjem le- tu zelo razvila. Danes že serijsko iz- delujejo pluge, panje za čebele ter pri- ključke za kmetijske stroje. Letos pa bodo poskusili tudi s serijsko proiz- vodnjo sadnih mlinov. Nabavili so vr- sto novih traktorjev, osipalnikov, či- stilcev za žito itd. Prvi poskus v celj- skem okraju je kolektivno zavarovanje živine v Lokovini in Vrbi, Iz vsega tega vidimo, da je zadruga v Dobrni vseskozi izpolnjevala to, kar dolguje družbi. Uresničevala je sociali- zacijo naše vasi in pri tem dosegla prav lepe uspehe. Lahko trdimo, da je ta zadruga ena najboljših v celjskem okraju. In za konec še nekaj misli upravni- ka: »Ce pregledamo razvoj naše za- druge od 1948 leta do danes, je za nami brez dvoma uspešna pot. Vendar še nismo uresničili vseh načrtov. Se mnogo več bomo morali storiti za raz- voj zaostalega kmetijstva, predvsem v sadjarstvu in živinoreji. Kmetijsko po- speševalna služba orje trdo ledino, vendar moramo kljub vsem težavam uspeti. Prav tako ne smemo zapostav- ljati politično-vzgojnega dela med kme- tovalci in kmečko mladino. Izboljšati moramo delo v kmetij sko-gospodarski šoli in v novo ustanovljenem »Aktivu mladih zadružnikov«. Caka nas še ve- liko dela: zgraditi nameravamo sodob- na skladišča, hladilnice, zbiralnice mle- ka, vse to pa bo zahtevalo še novih naporov,« SI V« larsi in vzgojitelji se učijo.. Sele sedanja socialistična doba je prišla do po-epričanja, kako važna in potrebna je pravilna in smotrna vzgo- ja naše mladine, da bo nekoč vredna in sposobna naslednica velikih prido- bitev naše, s toliko krvjo pridobljene, svobode. Tudi če ne mislimo vedno na ta vi- soki smoter, nam vsakdanje življenje odpira nešteto vprašanj, kako ravnati z doraščajočo mladino, da bodo srečni in zadovoljni starši, vzgojitelji i mla- dina. Takega pravilnega ravnanja ali vzgoje mladine se v naprednih državah učijo starši in vzgojitelji, Ce pomisli- mo, da imajo starši do svojih otrok dolgoročno obveznost, ki traja od spo- četja do njene polnoletnosti in često še dolgo potem, je to doba, ki traja skoro četrtstoletja — celih 25 let. Ne- mogoče je našteti, kaj vse se v tej dobi rasti in razvoja mladega človeka dogaja, koliko ljubezni in nege potre- buje, preden dozori v človeka, ki po- stane samostojen in odločujoč činitelj v življenju. Kako srečni so starši, če najdejo že v rani mladosti pravi odnos do svojih otrok in kako srečna je mladina, ki raste v takem okolju. Da bi pomagali staršem in vzgojiteljem, ustanavljamo svete za varstvo družine, društva pri- jateljev mladine, mladinske in druge organizacije, vzgojna predavanja in svetovalnice, toda kljub temu se pora- jajo vprašanja, ki jih morajo reševati roditelji sami. Ob taki priliki imajo najboljšega svetovalca mesečno revijo za izvenšolsko vzgojo, ki izhaja že te- sto leto in je prav letos dobila lepSo obliko in popolnejšo vsebino. Mnogi na- ročniki trdijo, da jim je žal ker revije že prej niso naročili. Prihranila bi jim ne le mnoge tisočake, marveč mnogo bridkih ur, ki so jih imeli zaradi ne- pravilne vzgoje otrok, in da bi radi žrtvovali še več kakor 350 din, kolikor stane letna naročnina, samo da bi si vedeli o pravem času pomagati. Prve tri številke razpravljajo o od- govornosti družine, o razvezi zakonske skupnosti, o nevesti, o slabotnem otro- ku, o roditeljskem ugledu, o domoljub- ju, o otroških igračah, o bolnem otroku, o preskrbi, o otroški igri, o umskem razvoju otroka, o vrtcih in igriščih, o pomenkih s starši, o filmih in mnogih različnih vprašanjih, Ze ta pestra vsebina mesečne revije Mladi svet kaže, da je to najboljši pri- ročnik za vse, ki se bavijo z vzgojo mladine in je za starše z otroki nena- domestljiv vzgojni pripomoček. Mnogi starši že poklanjajo svojim hčeram in sinvom ob ločitvi od doma kot bo- dočim zakoncem v darilo celotne let- nike revije za čas, ko bodo sami vzga- jali nov socialistični rod. Naslov upra- ve »Mladega sveta« je Ljubljana, Tom- šičeva ulica 9/II. AVTOMEHANICNA DELAVNICA SajSek Anton Celje, Mariborska c. 5 - Tel. 24-28 Popravila osebnih in tovornih avtomobilov in gasilskih motork Postrežba solidna in točna Specialna delavnica za vsako- vrstna orodja za obrt in industri- jo, rezi, štance, vlačilna orodja in štance za prešanje imietne smole FINA IN PRECIZNA MEHANIKA I. JAVORSEK Celje, Ipavčeva 26, telefon 26-98 Delovnemu ljudstvu čestitamo k delavskemu prazniku 1. maju Deset let pevskego zbora prosvetnega društva ..Kajuh" v Dobrni Pred desetimi leti so se pričele v Do- brni prve pevske vaje domačinov po osvoboditvi, ki so jih zbrali člani sin- dikata zdravilišča pod vodstvom tov. Zborovodja Jože Božnik 'lože Božnika in jih združili v skromen zbor, ki je nato dobil ime sindikalno Pevsko društvo Dobrna. Neumorno so Vadili in pričeli že leta 1946 nastopati ^^a raznih proslavah nmožičnih orga- nizacij. Pevski zbor je precej trpel za- radi nestalnosti članov, že izvežbani so odhajali, a novi so bili v zaostanku. V zboru so bili večinoma delavci in usliižbenci, ki zaradi stalnih premesti- tev, prezaposlenosti itd. niso mogli obiskovati rednih vaj. Kljub vsem te- žavam pa je pevski zbor vsa leta uspeš- no sodeloval na festivalih, kot v Pre- boldu in Ar j i vasi. Prav tako je sode- loval na komemoracijah padlih borcev, na občinskih praznikih, pri otvoritvah spomenikov. Razen tega je zbor dal vsako leto do šest koncertov zdravi- liškim gostom z obsežnim repertoarjem. Pevski zbor ima za seboj pot trdega dela. Toda trud ni bil zaman, saj je uspeh zelo velik. Dokaz za to je, da je zbor snemala radijska postaja iz Ljub- ljane in da je bilo več oddaj. Zbor je prav tako prejel tri pohvalne pla- kete, katere je sprejelo še posebej več posamemikov. Zborovodja tov. Jože Božnik je zares vstrajen, saj je uspeš- no vodil zbor od ustanovitve do danes. Mnogo zaslug imajo še prof. Jure Top- • lak, Ana Vidmar, Ado Lešnik, Lojzka Dobovičnik, Lojze Milavc in Iva Bož- nik. Deseto obletnico delovanja bo zbor svečano proslavil s širšim programom 6. maja. Požrtvovalnim pevcem k jubileju če- stitamo in jim želimo še mnogo uspe- hov pri njihovem nadaljnjem delu. PODJETJE ELEKTRO-CELJE. CELJE dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih; projektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih omrežij Ln transformatorskih postaj; izvršuje vsa v elektro stroko spadajoča instalacijska dela. Delovnemu ljudstvu čestita k 1. maju. Stev. 17—18, stran 16 CELJSKI TEDNIK, 28. aprila 1953 Horvat Izidor: Če ne vozi brod Pritegnil je vajeti. Iskra žival se je ustavila na mestu. Zajetno telo se je premaknilo in zalite oči stekle po dvo- rišču. »Sluga ponižen. Na uslugo sem nji- hovi visokosti.« »Brod?« »Nared bo za dan, dva, ponižno pro- sim.« »Ha! Upravitelj pa naj danes plava, če hoče videti vinograde.« »Voda je šele odtekla, ->ro8um poniž- no. Ce pa njihova gosposkost želi, moj hlapec... a zmerja, kakršne volje pač utegne biti. Zdaj pa peš in s čolnom! Ali je svet že videl kaj takega?! Brod zaradi ledu in sledečih mu po- plav šele zlagajo. Gosposkosti pa se mudi; zima je bila dolga. Zaradi tega zmerja: »Odgovarjali mi bodo, mrhe lene, odgovarjali, tako mi... « Draš se je priklonil: »Naj izvolijo, prosim ponižno.« Coln se je zazibal. Potem ga je zajel tok, da se je gosiposkosti stisnilo po- gumno srce. »Cemu pa imaš veslo, te- slo?« Draš se je napravil gluhega in zapo- slenega. »Čakaj grobišče vseh dobrot! Kaj pa je drugega tvoj spoštovani tre- buh, oderuh gosposki? Malo strahu bi ti utegnilo koristiti in še hladna kopel na dnu reke bi ti ne bila na odmet. To bi se kmetje oddahnili! Ampak mu ni za vislice. Malo pa se le xx)igrajva!« Tako je modroval Draš in prepuščal čoln za igračo valovom, da se je vrli potnik tresel ko šiba, zdaj sklepal roke kakor k molitvi, pa se spet oprijemal stranic. Draš se je zabaval. Občutje premoči nad na dnu čolna čepečim mogočni- kom ga je delalo drznega. »Njihova vi- sokost gotovo gre na ribe,« je nesram- no zabesedoval. »Kakor gospa Jelena, jih kmalu ne naredi nobena. Vem — včasih ...« »K bregu, capin!« Gospod se je zadri tako srdito, da je Drašu ušlo samo od sebe: »Prosim ponižno.« Naslednji trenutek se ie čoln prižel k bregu. Ko je Draš otepel gospodovo omadeževano obleko, je snel pokrivalo: »Prijetno želim njihovi visokosti.« »Gobec!« »Prosim ponižno.« »In tu počakaj!« »Prosim ponižno, pri onihle jelšah. Tjakaj potegnem čoln.« Z roko je po- kazal nazaj gor ob reki. »Njihova vi- sokost T>a se naj drži tistihle topolov. V vas je to... Hudirja, to se mu mudi!« Gospod upravitelj jo je namreč že mahal med vrbovje, jelševje in topo- lov je, ki se je ko sramežljiva nevesta ogrinjalo s prvim zelenjem. Log so poživljale zgodnje cvetlice, med kate- rimi je prevladovala belina podlesne vetrnice, zarasel rokav je zlatel v ru- meni barvi kalužnic. Po vejevju so si čivkaje dvorili ptiči in »jugjugjug« so se cd ljubezni gnane klicale ptice ju- govice. Nadih pomladi je pronical tudi v upraviteljevo srce. Kar vriskalo je in poskakovalo. Mamila ga je pomlad v logu, še bolj i>a ga je mikala ta v srcu. To ga je zdaj s pospešenim utri- pom priganjalo k njej, k lepi krčmari- ci mladi vdovi Jeleni. Oh, Jelena, kako sladko se pri tebi vasuje! Bolj ko so ga prijemali spomžni, manj je imel oči za svet okrog sebe. Tedajci pa ... Jeli prikazen? Gozdna vUa? Mar skiošnjavec v podobi device? Nič takega! Le ciganka z golimi go- lenmi. ogljenočmimi, z rdečim trakom prevezanimi lasmi, z mladimi grudmi, ki so ko napeto popje silile izza po- manjkljive obleke, mu je zastavila pot. Ogenj črnih oči je žarel naravnost vanj. Hip sta si stala nasproti gosposki hrust in sloka ciganka. Ona je prva zažgolela: »Sem ti všeč, milostni go- spod? — Forint... « S konci prstov je prijela rob črnega z rdečimi rožami posutega krila in se spogledno zavr- tela, da se je še z milostnim gospodom zavrtel svet. Trikrat zapored je trenil z očmi ln si jih nato pomencal: Je! Živa resnica je! In ga je živa resnica nalepem pre- jela za rejeno roko. Voljno se ji je prepustil, divji deklici, kakor jo je v mislih nazval. Kako ljubka je. Ali ni romantičen takle prii)etljajček? Ob topolih se je divja deiklica spu- stila med zelene šope trave pa pogle- dala tako, da so še gospodu klecnila kolena kakor bi jih epodsekal. Vtem pa ni utegnil ločiti, ali je z glavo but- nil ob deblo, ali pa mu je padla nanjo debela veja, že ga je zajela črna te- ma ... Ko si je zopet pomencal oči, je ležal med topoli. Čezenj so se mračno ste- govale dolge sence. Sonce se je prav- kar poslavljalo. Divja deklica se je bržkone že prej, saj bUo je ni nikjer. So li bile lepogrde sanje? Napel je možgane. Peklensko so ga boleli. »O, ti svojat prekleta ciganka!« je grdo za- robantil in se ozrl po puški Puške nikjer! Tudi zlate ure nikjer! In de- narnice tudi ne! Seveda ne, ko pa je vse to bilo na dveh vozeh, ki sta z naglico, kakor so jo zmogla ciganska kljuseta, zapuščala kraj bogatega plena. Gospodu upravi- telju je ostal le hud glavobol in mrzko spoznanje. Strašansko se mu je pomračil obraz. Gor j 6 ciganom! — Vendar... Kako pa z ugledom in častjo? In sta ugled in čast branila mogočnemu grofovemu upravitelju obešati bedasti pripetljaj- ček na zvon. Se tako se lahko razve. In to vse zaradi broda! »Sakrabolt, to bodo odgovarjale, mrcine, tako jim ...« »Tema bo, prosim ponižno. In v temi vožnja po narasli reki ni zaba-vna.« »A tako? Od kod si se pa vzel, obe- šenjak?« »Prosim ponižno, iskal sem jih. Ker jih ni bilo h gospč Jeleni...« »To... To si storil? Puška ... Kje je moja puška?« »Ne vem, prosim ponižno. In tiKii palice nimajo.« »Molči!« »Prosim po...« »Mo-ol-čii! Vrag te vzemi! In glej, kako boš vozil. In... Ce zineš besedo, te dam izbičati ko snop. U&treUm te, cigan! Ko zajca te ustrelim...« >Med vožnjo njihova visokost ni spre govorila niti besedice, temveč je pre- birala rožni venec izbranih kletvic, ki jih premore njih jezik.« Tako je vse- lej konča val svojo najljubšo prigodo, ki jo je doživel, ko mu je bilo petin- dvajset let, stari ribič Andraš Kavaš. »Davno je bilo, davno...« je pritajeno vzdihnil in s tresočo roko segel po ponudenem kozarcu. Rado Guč: Nehai po željah Ne, Miši Rak se jim več ni mogel ustavljati. Ploščam po željah vendar! S prstom bi kazali nanj: brez kulture je in smisla za šport in sorodnikov še nemara nima ne, stiskač je pa itak! Sicer bi že privoščil komu ploščo. Je Prepeluhov Nace bednejši od njega in jo da zavrteti svoji dveletni hčerlci. Da, prisluhne naj otrok in se zavrti, priden naj bo in mamici naj ne naga- ja. To ti je skrb za otroka! Pa je Miši muzikaličen in ljubitelj športa tudi, in sorodnikov ima na pre- tek. Z dinarji pa je res tako, da mu ne plenjajo ko Butalcem koruza in jih, nagajivcev, zmanjka prav za šport in kulturo. Ampak če gre za tekmovanje, za vsenarodno modo takorekoč. Misij u ne zmanjka in mu je zaradi slovesa figo mar tisočaka. Naj čuje sosed in rojak, prijatelj in sovrag, da je sodo- ben in v vsem na tekočem. Tisočak si maniji na ljubo navsezad- nje lahko odtrga od ust. Ampak je do- bro in prav, če si za takšno žrtev iz- bereš sorodnika po preudarku in plo- ščo po lastni želji. Zatorej je Miši v duhu obredel milo deželo in obral sorodnike in iztaknil ustreznega v osebi tete Fani in ima teta Fani mošnjo in še kaj, česar Miši nima. Zato pa! In ni hudir, da se s primernim posvetilom in pravo ploščo ne bi dalo zvabiti teti solz v oči in zbezlati njenega blagega srca! Prav zares! Posmrkavala bo od gi- njenosti in govorila: »Ko se nihče, gre in se me spomni on, moj zlati nečak Miši. In s tako ploščo! O! O! Zatorej, Miši, evo ti za tvoj spomin na zapu- ščeno teto vse, kar reva premičnega in nepremičnega premore!« Tako je predel Miši in se mu je fantazija razraščala ko buče po gnoju. Vso noč — noč je naj-prikladnejši čas za sanje — ni zatisnil očesa. Kako bi ga le, ko pa se je ujčkal po gladkih cestah v najslajši svojih sanj, v pri- kupnem smrduščku in se naslajal ob zlajnani plošči ob sprejemniku najno- vejšega tipa. Da se ni tega prej domislil, oh! Zato pa kuj zdaj! In je skoval teti čestitko, ki bi ganila najtršo skalo, pa ne bi te- tinega sorodniškega srca. »Preljuba teta Fani! K dvojnemu prazniku ... « je začel. V nadaljevanju pa je zlil s tinto na papir najžlahtnej- še proizvode svojega uma. Ponavljati jih ne sodi zaradi dolžine in skušnjav po zlorabi. Sicer ste jih pa tako že slišali v sredo iz Ljubljane, v nedeljo iz Šmarja. Zaključil je: »In zdaj prisluhni vese- li polki in se ob njej mladostno zavrti! Pošilja ti to... « Nak! Miši ni tak ce- pec, da bi dejal: sama ugani, kdo. Ne! Temveč ».. .tvoj zvesti nečak Miši z ženko Beti in s hčerami Slavi, Zori, Mili, Meti, Stefi, Neži ter sinovi Fran- ci, Pavli, Miki, Zlati, Zvoni, Viki. Če- stitkam se pridružujeta še Fifi in Mufi in vse, kar živega leze pri hiši in gre!« Ce se je teta zavrtela ni znano, ob ko uradniške hlače zdrsani plošči pa sta se zato Miši in Beti in je bil pri hiši direndaj, kakršnega lahko izzovejo le plošče po željah. Naj sliši soseščina in zeleni od zavisti! Komu ni, kogar so vrgli čez radio, postalo tesno v koži? Mišiju je in se je pomuzal pri sosedu: »Si slišal, Pepi, kaj?« Ta pa: »Joško in ne Pepi! Kakšen Pepi neki? In tvoja je zame Betka in ti Miha, kolikor te je mati rodila! In ne delaj jeziku in ponosu sile! »Vidite, kam spelje človeka zavist, kajti le zavist lahko polaga na jezik take žaljivke«, je z zaprto sapo mislil Miši, Pepi j u pa je vrnil: »Ob ploščah po željah sem se navadil, da veš, jaz in moja stara in otročad tudi. In naša Meti še v šoli vstane ne, če jo profe- sorica pokliče Metka. Pravi, da je ge- majn. In bo tako prav tudi teti Fani, kajti je bila v svetu in živela na Du- naju. Da.« VELENdEK MIHAEL CELJE, MARIBORSKA 36 izvršuje vsa elektroinstalacijska dela jakega in šibkega toka na novogradnjah, kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila. Delo solidno — Cene nizke Popravila tudi na domu Fran Roš: Predav^atelj (Humoreska) Vozil sem se z vlakom skozi pozno jesensko noč, ko je v nekem podežel- skem kraju s slabo razsvetljenim po- stajnim poslopjem vstopil moj nekda- nji sošolec Davorin Jazbec. Prav v moj oddelek ga je zaneslo z ogromno ak- tovko, ki pa se mi je morda samo zdela tako zelo velika, kajti njen lastnik je bil kakor vedno nenavadno droben in nežen, čeprav pri tem tudi svež tn zdrav. Vesel mi je podal roko, se mi meži- kajoče nasmehnil in sneli puknanko, tako da sem mogel videti njegove še vedno goste, le ob sencah osivele lase. Tedaj sva ugotovila, da se vsaj na zu- naj še niva prehudo spremenila v teh petnajstih, sicer tako zelo usodnih le- tih, kar se nisva srečala. »Nemara si sipet kje predaval in se po opravljenem poslu vračaš v mesto,« sem z zadovoljstvom dejal ob prijet- nem svidenju. »Predaval sem, kaj pa drugega,« mi je živahno pritrdil. »Trideset let že to počenjam, saj veš!« Seveda sem to dobro vedel. Ze kot študent je predaval. O njegovih preda- vateljskih doživljajih so krožile celo anekdote in sem se nekaterih še spo- minjal. Več let mu je bila najbolj i)ri srcu škodljivost alkohola, ki je ni prikazo- val le s prepričevalnimi besedami, ampak tudi z grafikoni in celo skiop- tičnimi slikami. Ob neki takšni priložnosti je vse go- stilničarje imenoval »2^strupljevalce človeštva«, pa je neki navzoči krčmar planil nadenj s pestmi in ga imenoval »kroto, ki se zaletava v alkohol samo zato, ker ga v svoji mehkužnosti ne prenese, pa naj ga privošči vsaj tistim, ki ga ne samo prenesejo, ampak jim je ^capljica' tudi vir zadovoljstva, razen tega pa država sama daje koncesije takšnim ,zastrupljevalcem', ki ji v redu plačujejo takse in davke in pa da je že stari Noe znal pravilno ceniti vred- nost žlahtnega trtnega soka, kar je za- pisano v samem svetem pismu.« Dogodilo se je, da je Davorin Jazbec neko nedeljsko dopoldne predaval v manjšem kraju, opoldne pa je obedo- val v gostilni, pri čemer so mu vinjeni gostje nazdravljali s polnimi čašami in hoteli trkati z njim na njegovo zdravje. Zupan tistega kraja mu je poniidil voz, da ga po kosilu zapelje v sosednji kraj, kjer je bilo njegovo protialkoholno pre- davanje napovedano za popoldne. Ko- zel starodobnega, hudo zrahljanega ko- lesij a je zasedel županov hlapec, moč- no pijan. Sele po daljšem oklevanju se mu je zaupal, kar pa je moral že kmalu bridko obžalovati, kajti hlapec je gonil konja v takšen dir, da se je voz na nekem ostrem ovinku moral prevrniti. Pri tem je bilo še dosti sre- če, kajti zdrobilo se mu je eno samo kolo. Jazbec pa si je pri padcu samo nalomil kost pod kolenom. Kljub bole- činam ni odpovedal predavanja, ki ga je posliišalo sedem ljudi. Moj prijatelj tudi po tej nezgodi ni opustil borbe z alkoholom. Pozneje pa, ko je svet pričela ogrožati nevarnost velike vojne, se je lotil nove snovi: ne- umorno je predaval o vojnih plinih in o letalski vojni. »O čem pa zdaj predavaš?« sem ga vprašal, medtem ko je vlak enakomer- no sopihal skozi noč. »O atomski energiji, o tem, kaj atom- ski vek prinaša človeštvu. To je zdaj aktualno, zanimivo in potrebno.« »Vsekakor. Nikoli nisi stal življenju ob strani, ampak v njem. Vedno si upošteval splošne koristi in se jim žr- tvoval.« »Res je! In samo takšno življenje mi daje zavest, da ne živim zaman. Vodim celo seznam vseh predavanj, ki sem jih opravil v tridesetih letih. Nocojšnje na primer je dobilo številko 574. Z njim se mi je število poslušalcev povz- pelo na 26.989. Pri tem sem prehodil in prevozil 16.133 kilometrov ali pot iz Ljubljane v Tokio in nazaj. Zanimi- vo, ali ne?« »Prezanimivo, dragi Davorin! In pri vsem tem prideš iz kraja v kraj, sre- čuješ nove liudi, čutiš utripe smelega povojnega življenja povsod ...« »Da, vse to. In pri tem doživim več- krat kar takole mimogrede še kaj po- sebnega. Na primer danes. Se sedaj se smejem. Ce se želiš smejati še ti, pri- jatelj, ti povem to svojo najnovejšo zgodbo.« »Radoveden tsem. Pripoveduj, pro- sim!« »Hm. No, najprej moraš vedeti, da v vseh teh tridesetih letih nisem niti za centimeter zrastel niti se nisem za ki~ logram zredil. Se danes tehtam reci in piši šestinštirideset kilogramov. Jedel, živel sem torej zaman, brez haska, bi lahko kdo rekel, ker v tem pogledu ni- sem ničesar pridobil.« »To se vendar pravi, da si mlad ostal. Vse silake in požeruhe boš preživel.« »Jaz pa si mislim: Dokler predavam, živim. Ergo bom še trideset let preda- val in živel. Ali ne?« »Spomni se samo najinega sošolca Brložnika. Ze v gimnaziji je tehtal osemdeset kilogramov, pozneje pa več ko cent — in pred desetimi leti ga je podrla kap kar na lepem pri balinca- nju, ko se je sklonil, da bi pobral kro- glo. Tebi se to ne bo zgodilo...« »Res ne,« mi je pritrdil Jazbec. »Lah- ko pa se mi pripeti kaj drugega, kaj manj tragičnega, kar se Brložniku ni- koli ne bi bilo moglo dogoditi...« »Zdaj torej sledi zgodba, ki se ji bom lahko smejal?« »Naprosto ti bo. Poslušaj torej! No- coj sem predaval v Potočah. Kraj sam je pol tretji kilometer oddaljen od že- leznice. Na postaji me je čakal avto potoškega lesnega podjetja. Nov, odli- čen Mercedes, kakor iz škatlice. Vodil ga je sam direktorjev šofer. Predaval sem dvainpedesetim poslušalcem. Bili so zadovoljni in so me nekateri potem spremili v gostilno in me še tam vpra- ševali to in ono.« »Se nekaj me zanima: Ali si še so- vražnik alkohola, Davorin?« »Da. Pijem samo pivo. V njem so , namreč važni vitamini, ki nekoč zanje nismo vedeli.« »Nadaljuj, prosim!« »V gostilni sem pogledal na uro. Do vlaka je manjkalo še 50 minut Pa sem dejal ljudem: Moral se bom posloviti. Dobre pol ure pešhoje je do železniške postaje. Ugovarjal mi je učitelj iz Po- teč, ne več mlad, a prav čvrst in ži- vahen človek: ,Ne bomo dopustili, da bi se mučili peš. Saj smo vas tudi semkaj pripeljali. Tudi če je direktor s svojim avtom odšel v mesto, kamor so ga klicali na neko svečano večerjo, vas ne bomo pustili na cedilu. Njegov šofer vas je zato meni prepustil in od- govarjam za vas. Gospodarski sektor vas je tako rekoč izročil prosvetnemti. Peljali se boste, zato pa lahko mimo posedite še 40 minut. Sam bom gledal na uro. Tako sem še posedel, pil pivo in se pogovarjal in ko je bil tu čas, sem vstal. Toda pred gostilno ni bUo nobenega vozila. Niti avta niti voza. Do prihoda vlaka je manjkalo nazad- nje le še devet minut, do postaje pa je bilo poltretji kilometer poti. »Kje je vozilo?« sem razburjen zaklicai stoječ v cestnem blatu pred turobno razsvet- ljeno potoško krčmo. ,Kaj se hočete šaliti z menoj?' sem mrmral razočaran in nevoljen. ,Sem že tukaj, ne bojte se!' se mi je približal učitelj, ki je z roko tiščal bicikel. ,Kaj mi hočete dati kolo? V temi niti ne razločim ce^te in je sploh ne poznam,' sem ugovarjal, .Zanesite se name!' je rekel, me v hipu krepko pograbil pod pazduhami in dvignil na kolo. Mojih šestinštirideset kilogramov je z aktovko vred odločno posadil na palico med sedalom in gu- vemalom, skočil na kolo še sam in me z obeh strani objel z rokami, ki so vo- dile vožnjo skozi noč. Izpočetka mi je vzelo vso sapo. ,Kaj takega!' sem zinU presenečen, kajti vse to ni bilo le ne- pričakovano, ampxak je izgledalo tudi hudo smešno in se mi kaj podobnega še nikoli ni pripotUo. Nekoliko me je pomirila misel, da me v trdi temi no- beno tuje oko ne bo moglo opaziti v tako nemogočem položaju. Učitelj p)a je z močjo pritiskal p)^ale. Vozil je varno in med potjo z ustnicami nad mojo glavo skušal dopovedati: .Morate pač razumeti. Vaš prevoz ni več v ro- kah gospodarskega sektorja, ampak prosvetnega, zato je manj sodoben in manj udoben, kljub temu pa ne boste zakasnili, tudi če bi vlak morda slu- čajno ne imel zamude.' Z vso obzir- nostjo me je izkrcal pred px)stajnim poslopjem, ko je vlak že piskal iz da- ljave. Zdaj se vozim s teboj, amp)ak trdo biciklovo pjaHco še vedno prav ne- pjrijetno čutim...« Od srca sva se smejala takemu do- življaju. In še sva se zasmejala, ko sva se na eni p>rihodnjih postaj morala po^ sloviti. Morda se še kdaj srečava, dragi prijatelj Davorin Jazbec! Dotlej pa predavaj in labirint<; 48. aemški predlog; 49. deveta, deseta in enajsta črka pod 1. vodoravno; 51. nedoločni števnik; 53. kratica za Avto transport; 54. vznemirjajoče, »atezno; 55. preganjam, (hrvat.); 57. podrto iiero, ki je okleščeno vej; 59. soglasnik, s pri- zvokom; 60. moško ime; 62. zaničljiv izraz za nerodneža; 64. ljudsko upravljanje države, (dve besedi); 66. država v Aziji; 68. uspeh moštva kot celote, (dvojina); 70. medmet; 71. tat, raz- bojnik; 74. vrsta zobne kreme; 77. kratica za rajonsko trafo postajo; 80. stavbno ogrodje, (množina); 83. moško ime; 85. okrajšav« z« opombo; 87. »A takofc prevedite t nemščino; 8S'. kor (hrvatsko); 89. poškodba z rezilom; 90. nedoločni števnik; 91. začetnici priimka in imena podpredsednika vlade FLRJ; 92. otok na Jadranu; 94. rimska številka(l-lO); 93. simpatičen; 9". oseba iz Gotovčeve opere; 98. ozračje vsemirje; 99. začetnici imena in priimka slovenskega pisa- telja, avtorja >Kmetske slikec; 100. strupena kača; 101. mesto v Južni Franciji; 103. osebni zaimek; 1*4. okrajšava ea matematični postopek v prostorninski geometriji; 103. razkuževaina sredstva; v zdravilstvu; 106. spremljevalec vite- za; 108. šahovski izraz; 109. prizvok, pri zelo starih osebah; 111. kemični znak za kalcij; 112. prebivalec glavnega mesta sosednje države; 114. pralik, vzorec za proizvodnjo; 116. 6., 5., 3., črka pod 1. vodoravno; 117. resnica; 118. raz- deljujeta; 119. zemeljski plin: 120. poziv de- lovnega ljudstva vsega sveta velesilam, da ohra- nijo mir; (5 besede); 127. zidarska žlica, (zidar- ski izraz t dvojini); 129. ploskovna mera; 130. glasbeni interval; 132. izdeluje iz volne šibja, žice; 153. prebivalec Zadnje Indije; 135. dva enaka soglasnika; 137. nedelaven; 139. čistilno sredstvo za obleke proti madežem; 140. Rdeč križ, (kratica); 142. sanje, (množina); 143. so- glasnik s prizvokom; 143. premetavanje peska ali zemlje; 147. žuželke; 149. začetnici imena in priimka avtorja knjige >Napoleonov pohod proti Rusiji; 130. fotografije, risbe; 151. vzde- vek narodnemu heroju, po katerem se ime- nuje tovarna v Zagrebu; 153. žensko ime; 155. izpraši, stolči; 157. kratica za Letalsko zvezo; 158. jetrni izdelek, (dvojina); 160. predsednik FLRJ; 164. tri zaporedne črke iz >delfinit; 165. last Ane; 167. bitja z enim očesom ženskega spola; 168. r plamenih; 169. glavno mesto ev- ropske države;-170. vrste elektrode; 172. lastni- na muslimanskega boga; 174. lokalni list, ki je prispeval za naše ugankarje lepe nagrade; 175. plemenitega srca. NAVPIČNO: 1. prislov, ki označuje nasprotje; 2. zaključek verza; 3. čutilo: 4. oblika pomož- nega glagola; 5. gora v Prednji Aziji; 6. pod- stavek vodovodnega rezervoarja v ravnini; ?. lepota romantičnost; 8. ljuba draga; 9. moško ime; 10. stalno število; 11. najbolj razširjena tekočina; 12. posedujeta; 13. delam izmere, pre- raerjam; 14. očka; 15. prednik TT; 16. 2., 12., in 25. črka pod 1. vodoravno; 17. »A tudi Vi« prestavite v hrvaščino; 18. veren, pošten; 19. prikazuje svoje umetnije; 20. prav ta les, (2 besedi); 21. nemški spolnik, (fonetično); 22. ob- dobja; 23. naziv za gospo na Angleškem, (fon.); 24. žensko ime, pomanjševalno; 25. pohajaš, se potepaš; 30. mesto v Vojvodini; 32. igralne karte; 33. knjiga v kateri so bile zapisane prav- de starih tlačanov; 34. namenilo, načrt; 36. osebni zaimek; 39. pokojni grški maršal, (mno- žina) 40. zeleni nasad v mestu; 41. blago; 43. '.oznik; 46. običaj; 47. moško ime; 50. miza i« plohov; 52. otipalec, (oseba); 54. oseba iz Jules Vernove knjige >Dvajset tisoč milj pod mor- jem«; 55. dva različna soglasnika; 56. učitelj« in utemeljitelja socialnih ved; 57. dva različn« soglasnika; 58. ohrabren, vzpodbujan; 61. ob- delan s plugom; 63. kratica za Letalsko zvezo; 63. otok ob Severni obali Južne Amerike; 67. ploskovna mora; 69. teren, ki ima v sestavu precej gline; 72. povit omotan; 73. pokrov, pri ventilih; 75. Jugoslovanski, šahovski mojster; 76. madžarski nogometaš, ki je igral proti Ju- goslovanom v finalni tekmi olimpijskih iger leta 1952, (glej >Polet< št. 16/56); 77. železovi oksidi; 78. veznik; 79. propad, proslulost; 81. nogometaš, splitskega Hajduka; 82. mesto v Istri: 84. medena pijača; 86. zapre a ne popol- noma: 91. gojenci vojne akademije; 93. drugo ime za Koroško; 96. letopis; 100. pogonsko, vo- dilno; 102. advokatski poklic, ki je pri nas od- pravljen; 103. gozdna žival; 107. reka v Rusiji; 109. izpirati perilo; 110. gojenje živine (množ.); tl3. lahkoafletska panoga; 113. pravila, pre- govori; 120. trije različni soglasniki; 121. pred- nik TT; 122. svojstva poznanega planeta; 123. 6., 22., in 11. črka pod 1. vodoravno; 124. pozna* planot; 125. biti v posesti; 126. sestavni del opaža za izdelavo masivnih stropov, 128. člo- vek z uničenim vidom; 130. nizek, neglobok; 131. pridevek predsedniku ZDA; 134. priprava zn cepljenje: 136. tuj, malo znan; 138. zemelj- ski plin, v množinski sklanjatvi; 139. isto, kot 139. vodoravno; 140. moker, vlažen; 141. ime- nuj, 7,ovi; 143. hranil, krmil; 144. samo ene; 146. kazalni zaimek; 148. domači vrtni sadeži; 130. vojaški stražarski klic; 151. Angleški ve- ljak, (plemiški naziv); 152. kratica za avto- nomno pokrajino; 153. dva zaporedna soglasni- ka v abecedi; 154. najmanjši delec snovi; 156. leto (nemško); 159. začimba; 160. Ameriško mo- ško ime; 161. kemični znak za brom; 162. elek- trična merska enota; 163. pesnitve; 166. del dneva; 168. kratica za »Gradbeni tehnikam«; 171. števnik; 173. igraln« karta. Stev. 17—18, stran 18 CELJSKI TEDNIK, 28. aprila lasi Vinko Smajs Zopet je cvetoča pomlad ... SPOMIN NA 1. MAJ PRED DVANAJSTIMI LETI Mai — zasanjan in svatovski. Prvi maj—spominjam se ga kot nebogljen otrok. Takrat me je hitel oče budit zelo, zelo zgodaj. Kajti nisem smel za- muditi tistega veličastnega trenutka, ko je pridrdral savinjčan, podoben sil- nemu svatu, ves okrožen z belim cvet- jem, med katerim je trepetala rdeča zastavica. Hitro nama je izginil izpred oči in šele takrat sem čutil, da me biča rosna biserna trava po golih kolenih, občutil sem, da je dan ves mehak, razigran in pozlačen. Vsako leto sem željno čakal tisto rosno pomladansko jutro. Skoda, da ni več čudovitih trenutkov, ki so lepi le v čisti otroški duši. In prišla so resna viharna leta. Do- rasli smo, toda prenaglo in se zresnili, kot bi sploh ne smeli več misliti, da smo bili nekoč otroci... Naj se prične zgodba mojega prija- telja prav s tisthn prvamajskim pred- večerom, ko je v moji notranjosti že grmelo in bobnelo, vse prevlečeno z rdečim in belim... Nekje v Zg. Savinjski dolini se je pripravljal okupator, da že v izgubljeni slavi zada smrtne udarce tistim, ki so hoteli živeti svobodno. Mala partizan- ska četica se je vkopala na visečem robu temnega gozdiča. Leta 1944 je bil poslednji obračun s tistimi, ki bi radi pogazili ves svet. Vse naokoli je bil svečan mir. Vanč je iztegnjen ležal na sveži črni prsti. Pod nos ga je prijetno ščegetalo nežno zeleno bilje. In kolikokrat se je hotel napiti tega sladkega vonja, tolikokrat so mu misli hitro kot hudournik spla- vale k ljubljeni nevesti, ki je že vsa leta hrepeneče čakala. Ne samo neve- sta, zemlja, ljubljena zemlja, ki jo je tako rad prepajal z vlažnim znojem. Od nekje je rahlo zapihal veter in prinesel s seboj sladek duh nežnordečih jabolčnih cvetov. Se vedno tista dolga tišina, Vančeve sanje. Še dalje gleda njegovo oko po valujoči se zeleni travi, ki v objemu vetriča skrivnostno šelesti. Da ni prišel tisti zlovešči črni ptič. Samo dvakrat je njegov rezek krik predrl sanjarjenje Vanča in njegovih bojnih tovaršev. Pivk, niivk, je zlovešče zasikalo v zeleni travi. Piivk, pivk »začelo se je«! de Vanč dolgonogemu vaščanu Petru, Se nekaj trenutkov in borba na živ- ljenje in smrt je razbila sanje o sreči. Sonce je slednjič pordečilo kopaste vrhove Dobrovelj. Lajanje strojnice je postajalo vse silneje. Duh po žveplu in smodniku je močno udarjal v nos in se mešal z vonjem po ožganem me- su in lesu. Kako le naj bi izrazil, kar človek v taki borbi občuti. Prav vse izgine, le tisto, da je treba pomagati tovarišu in tolči sovražnika, ostane trd- no in vemo v človekovem srcu. \ Rahla megla je legla na zemljo. V nekaj minutnem odmom se Vanč tiho in oprezno približa Petru. »Peter! Ce se ne izmažem, pozdravi Francko! Pozdravi jih doma!« »Bom, toda saj ne bo treba. Se nekaj mesecev in doma bomo!« Zopet zlovešče sikanje rdečih in ze- lenih signalov po temnem nebu. Reg- Ijanje strojnice je podobno peklenske- mu zavijanju hijen. Krogle in granate so se besno zarivale v mehko črnico in jo v tisoč kepicah razmetavale po vlaž- nem bilju. V gosti temi so kot zlovešče zlate kače v dolgih in kratkih pramenih si- kale smrtne puščice. Bodrenje tovari- šev se je stapljalo s težkimi in pretr- gani vzdihi ranjencev. \ In čudo! Prav tisti trenutek je bleda mesečina oblila nemirno pokrajino. Borci so se oddahnili, saj so bili rešeni strašne negotovosti. Streljanje je le za nekaj trenutkov utihnilo. Toda — glej! V neposredni bližini roba so samo za centimeter štrlele v zrak švabske čelade. »Ali sedaj ali nikoli!« Je pribil čokat komandant Stane. »Pripravljeni?« Ne- šteto drhtečih rok je zgrabilo za ro- čaje granat. »Huraaa!« To je bila po- slednja in odločilna borba pred zarjo novega dne. Pokalo je po jeklenih šle- mih. Tam je nekdo v smrtnih krčih klical mater. Toda zopet je zažvižgala po smrdečem vzdušju granata in za hip je bil prekinjen krik ranjencev. Borci vedo, da ne smejo biti poraže- ni pred njihovim največjim dn_em. Ta misel jih je bodrila in jim vedno zno- va vlivala sil. Tako rahlo kot prebira umetnik kla- virske tipke od najvišje do najnižje, se je utrinjal nov dan — 1. maj — ves v zlatu. Nemška kolona je bUa prisiljena, da se umakne. Nebo. je rahlo rdelo v oranžnih niansah. Dolgin Peter je ves preluknjan in raztrgan iskal Vanča. Kmalu ga je našel. Ležal je v hladni rosni travi, z obrazom oprtim v rumenkasto nebo. Iz ust in ušes je še vedno lila svetlo- rdeča kri. Njegove skoraj gole in ko- smate prsi so se sunkovito dvigale. Plave oči so iskale že čisto bledo zve- zdo. »Vanč, Vanč!« je skoraj kriknil Pe- ter. »Vanč ne smeš še umreti!« Tih smehljaj je preletel mrtvaško bled obraz. Poskušal se je ozreti. Le na pol je dvignil desno roko in s kazalcem pokazal na žep. Peter je razumel. Hlastno je iz- vlekel njegovo listnico. »Kaj, bi Vanč?« »Pi-i-smo«. Našel ga je. Popisan list poLn ljubečih črk njegove Francke. »Beri, prosim.« »Ljubljeni Vanč! Vrstice Ti pišem s tresočo roko, ker sem vedno pri Tebi in se bojim! Ali se spominjaš tistega dehtečega spomladanskega večera, ko sem Ti obljubila, da boš moj edini ljubljeni!« Tu je Peter prenehal, v očesnih jamicah se mu je nabiralo. Na- silno se je premagal, se trdno zagrizel v spodnjo ustnico in nadaljeval. »Zopet je cvetoča pomlad, Vanč. Vsak večer prisluškujem, kdaj bodo naglo šrktnila vrata, da Te zagledam. O, moj sladki, da občutiš, kar občutim jaz v teh trenutkih. Ne pozablja j va, kar sva si obljubila. Kako težko že čakam Tvo- je vrstice. Ljubeča Te Francka« Peter se je ponovno zazrl v Vančev mrliški obraz. Bil je spokojen, osteklele oči še vedno uprte pod jasno nebo, toda zvezd ni bilo več. Tisti trenutek je nekje v megleni dolini žalostno za- vriskal prvomajski vlak. V Petrovem srcu se je silovito in nevzdržno zganilo. Debele solze so ne- slišno drsele po kosmatih ličnicah in padale na Vančev suknjič. Prav rahlo je zvlekel siv suknjič in prekril z njim spokojnika. Borci so se siX)štljivo pri- bližali slovesu. Od tistega prvega maja je že dva- najst let. Toda Peter ni pozabil na Vančevo prošnjo. Prav vsako leto na predvečer pohiti k Francki. Tisti ve- čer je zanju otožen in hkrati čudovito lep. Francka' je darovala srce le Vanču. In prav zato ji je še posebno drag Peter, ko obujata spomine tako tiho, kot da bi nihče ne smel zmotiti pletete dekleta, ki ji je vsak prvi maj pono- ven dokaz zvestobe in ljubezni do Van- ča, borca za lepšo in srečnejšo bodoč- nost nas vseh. Srečko Pratnemer: POMLAD No obronku Pohorja, od koder je najlepši razgled na Zreče in kjer ce- sta ostro zavije v globel, se je ustavil in se naslonil na grčavo palico. »Ah, ta prekleta revmaU je mrmral sam zase. »No, sonce jo bo že pregna- lo... E, Matevž, Matevž, dolgo že tlačiš to žemljico in čas je že, da se odpoči- ješ. A kaj, ko si marsikaj videl in do- živel, a zares živeti si šele začel... Da, da ... No, saj ni, da bi se pritoževal — sina imaš da je kaj. Le preveč je — kako bi rekel? Samo traktorji in mo- torji mu rojijo po glavi, in marsikaj, česar niti ne razumem... Vražja stvar! ...« Matevž se je zadovoljno nasmehnil. Spomnil se je prvih let po osvoboditvi. »Takrat bi ga najraje zapodil, on pa: oče boš v)idel, oče prepričaj se... Aj, aj, starina, kako neumen si bil/« Ozrl se je na Pohorje, na zelene jase in temnozelene smrekove gozdove. »Da, da, daleč si prišel Matevž; tako daleč, da zdaj že sam ležeš v dolino v zadrugo ... Pretentana reč!... In tisti mladi tehniki od zadruge!... Očka, to ni dobro, bolje je tako, poskusite tako...« Pogled mu je begal vzdolž doline in lepih obronkov. Lepa je ta dolinica in svet okoli nje, ki se ga domačini s ta- ko ljubeznijo oklepajo. Matevž še ni pozabil, kako je bilo svoj čas in ve le predobro, da se je marsikaj spremenilo. Nova in veliko večja tovarna, nove hi- še in sploh, kdo bi lahko popisal vse tisto, kar se je v teh nekaj letih na- pravilo v tem, prej za večino ljudi, rev- nem kraju, kjer je bilo vse v rokah le nekaj vaških mogotcev. Na njivah, kjer so prej delali v potu svojega obraza, orjejo danes traktorji, in kjer so le s težavo vozili z volovskimi vpregami, vozajo danes težki tovorni avtomobili. »Da, da,« je brundal Matevž v svojo osivelo brado, »naši časi so preminuli, novi pa nas prehitevajo. E, Matevž, Matevž, našim otrokom bo laže, kot je bilo tebi.« S težkimi koraki se je spuščal Ma- tevž po trdni cesti in mislil na tisto, kar je videl. V njem je še vedno bil boj med starim in novim. Starega se je oklepal iz navade, k novemu ga je sUil zdrav in preprosti razum. Kako dela ta ali ona zadruga, je kaj lahko videti že po tem, kako kmetje obdelujejo njive in kakšni so njihovi sadovnjaki. Kamor koli je Matevž po- gledal, povsod je bil priča živahnega pomladanskega dela tako na njivah kot v sadovnjakih. Kakor daleč je lahko vi- del, povsod so mu kmečko dušo raz- veseljevale lepo preorane njive, na dru- gih pa so še brneli zadružni traktorji. Drugod je videl sadjarje pri čiščenju in obrezovanju sadnega drevja, ali pa za- družno skupino za škropljenje, kako z Unimogom prevaža težko škropilnico iz sadovnjaka v sadovnjak. Po rumeni megli je spoznal, katera drevesa škro- pijo. V Zrečah ga je blizu zadružnih ob- jektov in uprave kmetijske zadruge sprejel hrup raznih motorjev. Obstal je sredi ceste in se popraskal po bradi. Tako je delal, kadar je nekaj presegalo njegovo pričakovanje ali če se je ne- pričakovano znašel v zadregi. »Ej, ej, Matevž, kaj takega svoj čas nisi doživljal niti na največjih sem- njih ... Naša zadruga ni kar tako.« Videl je, kako prihajajo tudi drugi kmetje, vprašujejo za nasvete, naročajo škropljenje ali traktor in kdo ve, kaj še vse. Tu so tudi težki tovorni avto- mobili z oznako JLA, ki prihajajo po pohorski les za novo železniško progo do Kumrovca. »Glej zlomka, kaj pa je to?« je go- drnjal in s palico tipal dolge kovinske cevi, ki so bile naložene na traktorski prikolici. »Le oglejte si, očka. Morda boste tUdi vi potrebovali kaj takega,« ga je na- govoril neki delavec in mu razložil, za kaj in kako se uporabljajo te cevi. Tako je Matevž hitro zvedel, da je za- druga nabavila namakalno napravo in da imajo takih cevi kar za 1 kilometer v skupni dolžini. »Kdo si je izmislil tega zlomka?« se je hudomušno nasmehnil. »Tu še ni koli nismo zalivali, saj nismo tako dol- go brez dežja.* Tako so rekli skoraj vsi kmetje, k« so zvedeli za to napravo in se hudo- mušno muzali. Zdaj so spremenili svo- je mnenje in to napravo prav p>rićham uporabljajo. Z njo črpajo gnojnico iz gnojničnih jam in jo po dolgih cev9k odvajajo kar na njive in travnike. Ko- liko dela si s tem prihranijo! Prav « najbolj strmih krajih je najbolj pn- prarna in koristna. Kjer zaradi strmi- ne ne morejo z vozovi razvažati gnoj- nico, lahko položijo cevi. Te pa poto- žijo včasih kar z enega na drugi obro- nek hriba. Zdaj ima že 20 kmetov be- tonske gnojnične jame in vsak raje pia- ča 2000 do 3000 dinarjev zadrugi za iz- praznitev jame v dobri poldrugi uri, kakor da bi se sam ukvarjal s tem de- lom in praznil jamo tudi po več dni. Uporabljajo pa namakalno naprav lahko tudi za gnojenje z umetnimi te- kočimi gnojili. Z njo lahko v enem dnevu opravijo delo v eni vasi, v prri- meru suše pa bodo lahko namakali z vodo iz Dravinje okoli 20 ha zemlje n« dan. »Da, da,« je mrmral Matevž, »vsak je neumen, ki se upira. Slej ali prej gm bo povozil novi čas in šele takrat b« spoznal, kako daleč je zaostal za ti- stimi, ki so šli po novi poti.« Pri tem je mislil, kako danes skor«j vsi kmetje uporabljajo zadružne škro- pilnice in skupine za škropljenje sad- nega drevja, le kmetje na Stranicah se upirajo takemu delu. »Saj jim menda ni škoda za kaparja?€ je momljal. »Še pač niso dolgo pri ndt zadrugi, pa bodo že spoznali prauo pot. Le brez skrbi. Ce ne prej, jeseni bod« drugače mislili.« Da, Matevž je bil ponosen, kot mno- gi drugi kmetje v tem kraju, da imajm tako zadrugo, saj se je le-ta uveljanjilm kot močna kmetijska organizacija, v katero gledajo z vedno večjim zasipa- njem in se ravnajo po nasvetih in na- vodilih njenih strokovnjakov. Zdaj im* zadruga 3 kmetijske tehnike. Vsak od teh je določen za več vasi, kjer skrbi za celotno kmetijsko dejavnost. Zadru- ga ima še 8 motornih vozil, 5 motornih škropilnic in precej drugih kmetijskih strojev. Kako močna so zadružna sred- stva pove že dejstvo, da imajo samm raznih kmetijskih strojev v skupili vrednosti za okoli 20 milijonov dinar- jev. »E, če bi bil še enkrat mlad,« je daije razpredal misli stari Matevž. »Kdo se je kdaj prej zanimal, da bi tudi pre- prosti kmet znal nekaj več?« Zdaj spoznava Matevž, zakaj zadruga, tako skrbi za strokovni kmetijski ka- der. Sele zadnja leta dojema, da mo- ra kmet mnogo vedeti in da ne leži vse v božjih rokah, kot so ga učili in ne- kateri še mislijo. Zadruga zdaj štipen- dira 7 kmečkih sinov, med njimi dva na agronomski in veterinarski jakfnU- teti. Razen tega pošilja vsako leto p* dva napredna kmeta oziroma kmetij- ska strokovnjaka na polletno praktiin* delo v tujino. Vse to je Matevž videl. Videl je, dc m Zreče danes takšne, kot so, le zato, ker zadruga, tovarna in vse ostale organi- zacije delajo s skupnimi močmi za ne- kaj boljšega, kar stari ljudje ne znaje tako prav> ceniti kot mladi rod. »Vidiš, Matevž, tudi ti si nekaj pri- pomogel k temu, saj si član te alico svetega Kolofacija, kje je tvoja koza,« je od- vrnila. »Ne razumem te,« se je začudil so- sed. Kiravara si je podgrnila debeli nos in mu šepetaj e zaupala: »Veš, moja teta je znala čarati. Imela je čarovno palico, ki je nekoč z njo po svetu hodil sveti Kolofacij, Po te- tini smrti je ta palica zdaj moja. Ce jo vprašam s pravimi besedami, ki jih nihče drug ne p>ozna, mi odgovori in razkrije vsako skrivnost.« Kimiara je odšla v kočo in vzela iz omare staro ix)i)Otno palico. Z njo je potrkala trikrat v tla in trikrat v strop. Pri tem je govorila neke nera- zumljive besede in pritiskala uho k palici. »Aha!« je dejala končno. »Poslušaj toi-ej, sosed, kaj mi je povedala palica svetega Kolofacija! Tvoja koza je v gozdu prav tam, kjer je grmičje naj- gostejše.« Sosed je odhitel v gozd, našel kozo in se z njo vesel vrnil domov. Zahva- lil se je Kumari in ji za plačilo pri- nesel mladega petelina. Potem je še drugim vaščanom pripovedoval o ču- doviti Kumarini palici. ELmalu potem je Kumara nekemu kmetu odpeljala par volov. BUzu ceste ju je privezala k bukvi in se skrila nedaleč proč v visoko praprot. Ni tra- jalo dolgo, ko je po cesti prikorakal Peregrin, znani živinski prekupčevalec in oderuh iz bližnjega kraja. Zagledal je vola in za vpil na vso moč: »Hej, volička, čigava sta? Kje je va- jin gospodar?« Nihče se mu ni oglasiL Ozrl se je okrog sebe in ko nikogar ni videl, je vola od vezal in ju odvedel g seboj pro- ti mestu. Komaj je Kumara dospela domov, že je prihitel k njej kmet, ki sta vola bila njegova: »Pomagaj mi! Samo ti mi lahko po- veš, kje sta moja vola. Ti, ki imaš ča- rovno palico!« Kumara je pomigala z velikim no- som in rekla: »Dobro! Vprašala bom palico svete- ga Kolofacija, ki mi vse pove. Toda ti mi boš moral dati zato kotel masti!« Kmet ji je to obljubil in Kimiara je stopila v kočo. Slišalo se je, kako je trkala s palico in govorila neke skriv- ne besede. »Vse že vem,« je končno povedala. »Tvoja vola žene Peregrin po cesti v mesto, da jih proda. Pohiti za njim, dokler je še čas!« »Hvala ti!« je rekel kmet. Doma je za jahal konja in se pognal po cesti. Tik pred mestom je doliitel živinskega prekupčevalca, mu vzel oba vola in se z njima zadovoljen obrnil proti domu. Se isti dan je Kumari v zahvalo pri- nesel kotel ntiasti. Nekaj dni pozneje je Kumara tretje- mu kmetu odpeljala konja in ga v gozdu privezala k debeli smreki. Tudi ta kmet je poiskal starko in jo prosil: »Konj mi je izginil. Ti si že marsi- komu pomagala, pa še meni povej, kje je moj konj!« Kumara se je prijela za obilni nos in dejala: »Palica svetega Kolofacija mi bo po- vedala, če jo vprašam. A ti mi obljubi vrečo pšenice za mojo pomoč!« »Dobiš jo, če mi najdeš konja!« Starka je odšla v kočo in se kmalu vrnila: »Vse že vem. Neki tvoj sovražnik je konja odvlekel v gozd in ga privezal k najdebelejši smreki. Le pohiti!« Kmet je zares našel konja v ^zdu in je Kumari prinesel vrečo pšenice. Se v druge vasi je segel zdaj glas o starki, ki ima čarovno palico in z njo odkrije vsako tat-^no. V bližnji graščini je živel skopušen graščak. Nekoč je v mestu vso noč igral karte in priigral tri sto zlatih ce- kinov. Zjutraj se je vmU domov in ko je v grajski sobi slekel suknjo, je opazil, da mošnje z denarjem nima več. Prijeli so kočijaža in še hlapca, ki je izpregel konja, a brez uspeha. Tedaj se je graščak spomnil stare Kumare, ki je slišal o njej, da zna priti na sled vsaki tatvini. Svojemu oskrbniku je ukazal, naj mu čarovnico takoj prii>e- Ije v grad. S seboj pa naj Kumara prinese tudi čarovno palcio. Oskrbnik se je popraskal po glavi in dejal: »Ce že mora biti, pa pojdem ponjo kar sam!« In se je odpraviL Našel je starko v njeni koči in ji povedal, da jo kliče graščak, ki pogre- ša mošnjo s tri sto cekini. Kimiara se je branila, a si ni znala pomagati. Morala je iti in je bila vsa v skrbeh, kako se bo stvar iztekla. Medpotoma si je oskrbnik nemiren ogledoval starkino palico in vprašal: »To je torej tista palica, ki ti razode- ne vse, kar hočeš vedeti?« »Da! To je palica svetega Kolofa- cija.« »Hm!« je vse bolj skrbelo oskrbni- ka. »Veš, naš graščak je velik skopuh in ti še treh cekinov ne bo dal v pla- čilo, če mu boš pomagala. Jaz pa ti rad dam sto cekinov, če hočeš meči ustreči.« »Ali res?« se je razveselila Kumara- »Kar ipovej mi, kaj naj storim!« »Poslušaj torej! Graščak je moSnjo z denarjem pustil ležati v kočiji. Tata sem jo jaz našel in hranil, potem pa sem nanjo pozabil. Ce me ne i2da£, te bogato nagradim.« »Dobro! Toda kaj naj porečem gra- ščaku, ko bo hotel slišati, kaj mi j« povedala palica svetega Kolofacija?« »Zlaži se mu, da ti ni hotela ničeaar povedati! Reci, da so ti tatovi ukradM pravo palico in ti namesto nje pustiM drugo, navadno palico! Sto cekinor sem ti obljubil in ne bo ti zaL« »Za sto cekinov bom storila vbb, kar želiž.« Graščak je v svoji sobi že nestrpna pričakoval Kumaro in ji ukazal: »Takoj vprašaj to svojo palico, Indo si je prilastil mojo mošnjo s tri sto a»- kini, ki sem jo ponoči imel v tejle svoai suknji! Ce jo s tvojo pomočjo najde«, ti hočem podariti tri cekine.« Starka se je prijela za svoj fcmna- rasti nos in je s palico potrkala tri- krat v tla, trikrat v strop, nato je 4a- pregovorila neke čudne besede in pri- slonila uho k palici. To je ponovila š» drugič in tretjič, nato pa je zajokala. Ogledala si je palico in zatulila: »Palica mi noče odgovoriti! Pa saj to ni palica svetega Kolofacija! To vendar druga palica! Tatovi so mi ukradli pravo palico in mi dali toto navadno palico, ki mi ne ve ničesar povedati! O joj, prejoj! Velika ncsreda me je zadela!« »^e tuli, baba! Nočeš mi povedati!« se je razjezil graščak. »Saj nisem sama kriva! Ukradli aa mi palico svetega Kolofacija! Gor>e!« »Nočeš mi pomagati! Dal te bom pjt3|Ojpd) Pravljica o Gregorčku Pred davnimi časi je živel bogat graščak. Imel je tri sinove: Miha, Pep- čka in Gregorčka. Prvi in drugi sta Gregorčka zelo zaničevala. Tudi gra- ščak ga je smatral za prismojenega. Nekoč jih je graščak poklical k sebi. Prišli so in jim je rekel: »Ljubi sinovi, poklical sem vas za-- to, ker se bomo morali ločiti. Vsak si naj izbere poklic, ki ga najbolj veseli. Čez tri leta, če bom še živel, se bomo zopet videli. Za popotnico vam dam sodček medice. Sedaj se pa pripravite in potem na pot!« Med potjo pa so se prepirali: »Jaz, ki sem najstarejši, bom imel zgornjo pipo«, je rekel prvi brat. »Jaz, ki sem drugi po starosti, bom pil iz srednje pipe«, je odgovoril drugi brat. »No, jaz ki sem najmlajši, pa bom pil iz spodnje pipe«, je zadovoljno pri- BtavO. tretji brat Gregorček. Poslovili so se od očeta in šli na daljnjo pot. Med potjo so seveda pili medico. Najstarejši brat je nekoliko- krat srknil sladko pijačo, potem pa je že ni mogel več, ker medica ni več se- gala do zgornje pipe. Pa tudi brat Pepček ni pil dolgo, ker mu je pre- kmalu zmanjkalo pijače. Oba s starej- šim bratom sta sukala sodeč, a niti liapljice nista več dobila iz njega. Naj- mlajši pa je mimogrede pil tako, da sta se starejša brata kar čudila. Bil ie tako poln medice, da je žabe vikal, '^o je šel mimo neke luže. Kmalu so prišli na razpotje. Tam so se razšli. Še prej pa sta Pepček in ^^iha dala za slovo Gregorčku vsak po eno brco, ker ju je tako potegnil. Gre- gorček, ki je bU dobrega srca, bratoma zameril, temveč jima je veselo po- "^hal v slovo. Gregorček je šel naravnost h gozd- ičema kralju. Ta ga je takoj zaposlil godilo se mu je dobro. Nekoč jesto- J'il kralju nekaj dobrega, zato mu je |a podaril ptičjo govorico oziroma pet- j^- Sedaj je razumel, kaj so ptičke ^vrgolele, pa tudi odgovarjati jim je 2nal. . Toda Gregorček bi bil razumel rad ^e druge živalske govorice. Kmalu se Je ponudila prilika, da je stopil Pred kralja in mu rekel: »Jaz bi rad zaslužil še novo na- grado.« Kralj mu je odgovoril: »Dobro. Samo povem ti, če ne boš storil tega, kar ti naročim, si ob glavo!« To je Gregorčka pretreslo. Kralj mu je ukazal, da mora najti prstan, ki ga je kraljična izgubila na sprehodu ob potoku. Gregorček si je mislil: »Zdaj je pa po meni!« in odšel iz gradu gozdnih škratov k potoku ter milo jokal. Potok, v katerem je bil prstan, je bil prav na tistem mestu najgloblji. Gregorček je hodil ob potoku gor in dol ter je razmišljal, kako bi dobil prstan. Naenkrat zagleda v vodi zlato ribico, ki ga je prišla gledat, ker je tako milo jokal, da bi se ga še kamen usmilil. »Kaj pa jočeš?« ga je ogovorila. »Oh, veš, ribica! Tule v vodi je pr- stan. Dobiti ga moram« ji Je razodel. Ribica se je spustila na dno in po- iskala prstan. Priplavala je na vrh, se odgnala ter iz ust vrgla prstan Gre- gorčku. Takoj nato je spet izginila v vodi. Gregorček je veselo zavriskal in odšel v grad. Kralj mu je zdaj moral izpolniti željo. Ko se je po treh letih vrnil domov, je prinesel polno mošnjo cekinov, v gozdu pa je imel skrit celo zaklad. Za vse bogastvo so mu povedale živali, ki jih je na poti srečaval. Povedal je očetu, česa se je naučil. Toda oče gra- ščak s tem ni bil zadovoljen. Se ozmer- jal ga je, češ, ali se kaj boljšega ni mogel • naučiti. Gregorček pa mu je drzno odgovoril: »Oče, nevredni, še klečal boš pred menoj!« Graščak pa se je razhudil in velel valptu, naj ga odpelje v gozd, kjer ga naj umori. V dokaz, da ga je ubil, mu mora prinesti njegovo srce in kazalec leve roke. Med i>otjo nista ničesar govorila. Valptu se je Gregorček smilil. Prišla sta v gozd. Gregorček je ix>klleknil pred valpta in ga prosil: »Oh, pusti me pri življenju! Ne bo ti žal.« Ko je to izgovoril, je skočil pod smreko, kjer je na poti domov skril ves zaklad. Ponudil ga je valptu, rekoč: »Tole ti dam za odkupnino.« Valpet je bU zadovoljen z odkupni- no. Zahteval je samo, da mu mora po- leg nje dati še kazalec, da ga ponese očetu v dokaz. Gregorček mu je ponudil prst, da ga je odsekal. Srce pa je izrezal zajč- ku, ki ga je ulovil med potjo na grad. Gregorček je odšel dalje. Hodil je in hodn, dokler ni prišel v deveto de- želo, kjer se je ponudil kralju devete dežele za hlapca. Kralju je bil Gre- gorček všeč in ga je sprejel v dvorno službo. Nekaj časa je bil žalosten tn tožilo se mu je po rojstnem kraju. Pozneje pa je v svoji službi postal srečen. Po- sebno še zato, ker je bila na dvoru lepa, prelepa kraljična, ki ga je več- krat prijazno pogledala. PCmalu je kralj umrl. Tedaj sta se poročila Gregorček in lepa kraljična. Bil je dober vladar in ljudstvo ^a je imelo rado, ker je pomagal revnim. Nekega dne se je Gregorček sponruiil svojega nadutega očeta. Poslal je sla k očetu z naročilom, naj se čimprej zglasi pri kralju devete dežele. Sel je šel in graščak ga je veselo sprejel ter mu obljubil, da pride. Potem si je graščak dal vpreči naj- lepše konje v najimenitnejšo kočijo ter odpotoval v deveto deželo. Ob prihodu ga je kralj lepo sprejel. Graščak pa mu je izkazal spoštovanje tako. da je predenj pokleknU. Kralj Gregorček se je tedaj zasmejal in mu rekel: »No, vidiš oče, pa le klečiš pred si- nom!« Dvignil je očeta in mu vse od- pustil. Sam oče je zdaj priznal, da je imel sin prav. Od takrat sta skupaj ostala in tudi Pepček in Miha sta prišla k njemu na dvor. Vsi so srečno živelL In še danes so irečni, če že niso pomrli. Kdor se hoče o tem prepričati, naj le gre še danes iskat tisti grad. Prav zares! Jože Kaker Delovnim kolektivom, organizacijam, ustanovam in ostalim delovnim ljudem iskrene čestitke k mednarodnemu prazniku dela - 1. maju z željo, da bi dosegali še večje uspehe pri nadaljnji graditvi socializma CELJE TOVARNA »AERO« APNENIK »PECOVNIK« »AUREA« AVTOBUSNI PROMET »AVTO-MOTOR« AVTOOBNOVA TRGOVSKO PODJETJE »JADRAN« TOVARNA ORGANSKIH BABTIL STROJNA FINOMEHANDLA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJI »BETON« »CEt^aA-SAD« CELJSKA MESTNA fiRANTUSlCA CELJSKA TISKARNA »CEMENTNINE« CINKARNA ELEKTRO KMETIJSKI MAGAZIN KOMISIJSKA TRGOVINA j »KOiZMETIKA« KINOPODJETJE »EaLEKTROmSTALAaJA« »ELEKTRO-RADIO CENTER« »ETOL« HOTEL »EVROPA« »TKANINA GALANTERIJA« GOSTINSKA ZBORNICA GOZDNA UPRAVA GOZDNO GOSPODARSTVO »GRADITELJ« »SAVINGRAD« »STAVBENIK« SLIKARSTVO DOM TRGOVSKO PODJETJE OZZ HOTEL »POSTA« HOTEL »SAVINJA« »KOLONIALE-ŽIVILA« »KOTEKS« »KOVIMOTEHNA« KOVINSKO PODJETJE »KRISTALIJA« »KURIVO« LESNA INDUSTRIJA »SAVINJA« LJUDSKI MAGAZIN LESNO PODJETJE - LAVA »MESNINE« MANUFAKTURA »SOLCAVA« MESTNA KLAVNICA OKRAJNI ODBOR SZDL CELJE OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LASKO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SOSTANJ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VOJNIK »METKA« »MERKUR«, ŽELEZNINA MESTNE PEKARNE TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« TRGOVSKO PODJETJE »MLEKO« MLINSKO PODJETJE MANUFAKTURA NARODNA BANKA »ODPAD« OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA OKRAJNA TRGOVINSKA •ZBORNICA OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA CELJSKE OPEKARNE »TOPER« PLINARNA-VODOVOD- RAZSVETLJAV^ »ŽITAR« »POTROŠNIK« »PODPLAT« projektivni biro projektivni atelu prevozništvo »vino-koper« rudnik rjavega premoga »pečovnik« »tobak« tovarna emajlirane posode tovarna tehtnic »volna« »vrvica« tovarna žičnih izdelkov trgovsko podjetje ozz »vino« »usnje« zavod za socialno zavarovanje zadružna hranilnica in posojilnica »zlatarna« »železninar« LAŠKO hote^l »savinja« »volna« pivovarna podjetje za promet z odpadki rudnik rjavega premoga »izbira« SLOV. KONJICE gradbeno podjetje lesno industrijsko podjetje tovarna usnja »konus« »trgovski dom« ŠMARTNO OB PAKI splošno stavbeno podjetje trgovsko podjetje »tobak« trgovina z vinom OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOV. KONJICE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELSAH OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ROGAŠKA SLATINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PLANINA PRI SEVNICI OBČINSKI LJUDMI ODBOR VRANSKO 2ALEC »hmejzad« »juteks« kovinsko podjetje »obnova« savinjski magazin savinjska tovarna opeke OSTALI KRAJI zdravilišče dobrna gospodarska podjetja ljubno ob savinji opekarna loče tovarna barv in lesnih j izdelkov ljubija-mozirje lesno industrijsko podjetje nazarje keramična industrija liboje gospodarska podjetja | petrovce lesna industrija mestinje tovarna nogavic polzela tovarna pohištva polzela tekstilna tovarna prebolp gostinsko podjetje | s termalnim kopališčem jj rimske toplice tovarna lesne galanterije rimske toplice tovarna usnja rečica ob savinji steklarna »boris kidrič« rogaška slatina K mizarstvo šempeter 1 tekstilna tovarna šempeter lesno industrijski obrat šentjur pri celju \ tovarna poljedelskih strojev šentjur pri celjuj t tovarna usnja šoštanj f termo elektrarna šoštanj železarna štore J gospodarska podjetja velenje j rudnik lignita velenje S tovarna kovinskih izdelkov Ij in livarna vitanje | tovarna ovojnega papirja in lesna industrija višnja vas I kovinska delavnica BRODfi \\ tovarna kovanega orodja zreče i rudnik rjavega premoga zabukovca i tovarna volnenih odej Skofja vas