Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commcrciale) 5/1. Tel. 28.770 7-a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11, Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI UST Posamezna štev. 50 lir N A R O č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 657 TRST, ČETRTEK 3. AVGUSTA 1967, GORICA LET. XVI. J/e mlazum&mo? Kot izhaja iz pisanja slovenskega tržaškega dnevnika, je SKGZ na seji svojega izvršnega odbora ponovno začela razpravo o političnem predstavništvu slovenske manjšine v Italiji. Na tem mestu nas seveda toliko ne zanimajo očitki, ki so ob tej priložnosti leteli na račun Slovenske skupnosti, saj naš list ni njeno uradno glasilo in tudi nismo pooblaščeni, da govorimo v njenem imenu. Kot l:udi, ki smo sredi dnevnega političnega vrveža, pa nas od blizu zanimajo določene trditve nekaterih vidnih predstavnikov Slov. kulturne gospodarske zveze, zlasti trditev, češ da smo si o vprašanju slovenskega1 predstavništva osvojili in sprejeli stališče tajništva tržaške Kršč. demokracije Naj takoj povemo, da bi se prav nič ne obotavljali priznati, da smo sprejeli ali pristali na takšno ali drugačno stališče, kakor hitro bi spoznali in se prepričali, da gre za pametno, pravilno in pravično stališče, pa naj prihaja od katerekoli politične strani. Toda pri zadevi, ki je v razpravi, ni po našem prepričanju sploh možna taka ali drugačna razlaga, ampak samo tista, ki jo dovoljujeta republiška ustava in obstoječi državni pravni red Gospodje v izvršnem odboru SKGZ naj si natančno preberejo 49. člen italijanske us'ave ali kako znanstveno delo o naravi in funkcijah političneqa predstavništva, ne pa da nam servirajo iz:ave bivšega političnega tajnika KD, h kateremu so šli, kot sami iz-iavliaio, prosit, na: jim prizna politično predstavništvo slovenske mamšine v Italiji. Zdi se nam. kot da bi govorili dva različna iez!ka, fo!:kšna je namreč vztrajnost, ki :o kažejo naši sobesedniki pri SKGZ pri zagovarjanju svoje teorije o političnem predstavništvu. Ta pa ostane le abstraktna teori-ia, če ni pravnih norm, ki bi jo lahko uve-liavile v vsakdantem življenju. Po vsem kar smo od naših sobesednikov doslej slišali, prihajamo do spoznanja, da je naše ooimovanie politike, političnega dela in polit:čneaa ude:stvovania bistveno različno od njihovega pojmovanja. Bistvo politike je za nas prizadevanje /a vpliv in udeležbo ori oblasti (seveda v širšem pomenu besede) Zato se organiziramo in udeistvuiemo v političnih strankah in orqanizaciiah, zato se fdeležuiemo volitev, kandidiramo na listah, ki iih sestavliaio in predlagajo politične stranke, itd. Jasno na je, da vseqa tega ne moremo onravliati na takšni platformi, kakršna' :e SKGZ, ker je nien delokrog omejen na prizadevania na iezikovnem kulturno-gospo-darskem področni. ker se niena prizadevanja ome:uieio na prihsk na oblastvene centre, medtem ko imajo politične stranke ne samo teoretično, temveč tudi dejansko možnost, da postanejo sestavni del teh oblastvenih centrov in tako vplivajo ali soodločajo o celotni politiki. Dobro se seveda zavedamo, da smo Slovenci v Italbj narodna manjšina in da se zate tudi na tem področju nahajamo v neena- (Nadaljevanje na 2. strani) Kratka, a dramatična vojna med Izraelci in Arabci je za nekaj časa odvrnila pozornost svetovne javnosti od vojne v Vietnamu Če bi hoteli biti cinični, bi lahko rekli, da je pomenila vojna na Bližnjem vzhodu celo nekako prijetno prekinitev monotonih in žalostnih poročil iz Vietnama: o spopadih brez zmagovavcev, o bombardiranju vasi, umorih, atentatih, samosežigih, mučenjih, streljanju talcev in ujetnikov ... Vojna na Bližnjem vzhodu pa je bila klasična vojna, laka, kot odgovarja tradiciji in narodnim epom: kratka, porojena iz nasprotja za zemljo, z jasno določenimi sovražniki in cilji, brez ideoloških zaplet-ljajev in predvsem z očitnimi zmagovavci in premaganci Zato je o vojni na Bližnjem vzhodu lahko pisati, kot o epu, o katerem vsakdo ve, kje se začne in kje se konča in kdo so junaki, ki nastopajo v njem. Vojna v Vietnamu je nekaj čisto drugega: la vojna se vleče v nedogled, v njej ni jasno določenih nasprotnikov; to je predvsem državljanska vojna, porojena iz ideološkega fanatizma in politične nesposobnosti, vojna, v kateri so prevzeli Američani nehvaležno vlogo tujca, ki se vmešava, in tujega okupatorja, pa čeprav jih je ena stran poklicala na pomoč Toda kdo je tisti, ki je to storil? Četudi je imel morda za to še toliko upravičenih razlogov, vendar ni mogoče mimo dejstva, da je bil diktator in da oblasti ni imel po ljudski volji. Čudni požar na letalonosilki »Forrestal« je ponovno usmeril pozornost svetovne javnosti na Vietnam. Toda svetovna javnost je naveličana vojne v Vietnamu in se vedno bolj sprašuje, kako se bo to končalo. Vprašanje se pravzaprav glasi čisto preprosto: Ali Američani lahko zmagajo v Vietnamu? Ali pa lahko zmaga Ho Či Minh? Pametnemu človeku mora biti jasno, da Ho Či Minh in gverilci ne morejo nikoli zmagati nad najmogočnejšo vojaško silo sveta, ki razpolaga s takimi rezervami, da lahko nadaljuje vojno v Vietnamu, gledano z vojaškega stališča, v neskončnost, ne da bi jo to vojaško ali gospodarsko bistveno slabilo Obratno, vojna v Vietnamu nudi Združenim državam možnost, da drže na delikatnem sektorju južnovzhodne Azije, v bližini Kitajske, važno oporišče na celini, kakršnega drugače ne bi imele. Podaljševanje v Vietnamu je torej za Američane važno v okviru celotne svetovne strategije, kajti od tam lahko vsak hip napadejo Kitajsko z boka, če bi se ponovila vojna na Koreji; predvsem pa so že tam, če bi prišlo do vojne s Kitajsko ali s Sovjetsko zvezo. Ne bilo bi se jim treba šele izkrcavati v Aziji. Po drugi strani pa je jasno, da Američani ne morejo politično nikoli zmagati v Vietnamu, tudi v primeru, da bi zasedli Severni Vietnam, ne Gverilska vojna in politični odpor bi se vseeno nadaljevala, le da bi morali Američani v tem primeru nadzirati še enkrat večje ozemlje in bi imeli še enkrat več izgub, če niso bili sposobni, da bi v desetih letih uredili razmere v Južnem Vietnamu in spravili na oblast demokratične elemente (katerih pa po vsem videzu niti ne želijo), kako naj verjamemo, da bodo to storili v celotnem Vietnamu? Če pa Severnega Vietnama ne zasedejo, bodo gverilci v južnem Vietnamu vedno dobivali od tam dovolj pohtične in vojaške podpore, da bodo lahko nadaljevali boj. Položaj je torej tak, da Severni Vietnam in gverilci ne morejo zmagati vojaško, A-meričani pa ne politično, pa naj se nadaljuje vojna, kolikor časa se hoče. To je tragična zagata in nesmisel vietnamske vojne Konča se lahko samo s političnim sporazumom, to je; s pogajanji. Druge možnosti ni Zato ie nečloveški tisti, ki odklanja pogajanja v Vietnamu, pa naj so to Američani ali Ho či Minh, ali oboji. Je bila sovražna raketa? Združene države zadeva zadnji čas vrsta nesreč. Poleg vedno hujših rasnih nemirov v celi vrsti manjših in tudi že velikih mest, kot je Detroit (nemiri pa posegajo tudi že v VVashington), ki so povzročili samo zadnje tedne blizu eno milijardo dolarjev škode, sta zadobila v soboto hud udarec tudi ameriška mornarica in letalstvo. Po prvih novicah je eksplodiral rezervni bencinski tank, ki je padel z dvigajočega se letala na letalonosilki »Forrestal« v Tonkinškem zelivu, se nekam zadel in se vžgal. Požar jo v hipu zajel blizu dvajset letal. Nekaj pa so jih sunili v morje, da bi preprečili eksplozije bomb na njih. Zaradi požara so začele pokati tudi več sto kilogramov težke bombe, ki so bile na njih Več desetin letal je bilo namreč pripravljenih, da sc dvignejo s krova letalonosilke in odlete bombardirat tarče v Severnem Vietnamu. Nekaj letalcev je imelo srečo, da so se dvignili s svojimi letali je prej. Te so morali po radiu preusmeriti, da so po opravljeni nalogi odleteli na pristajali-šča v Južnem Vietnamu. Huje se je godilo (Nadaljevanje na 3. strani' Abba Eban vabi Arabce, naj sklenejo mir RADIO TRST A • NEDELJA, 6. avgusta, ob: 8,30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o razvodju« Napisala Tončka Curk; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.15 Iz izraelske folklore; 16.00 »Gospodič«. Igra v treh dejanjih, napisal Kalman Mesarič, prevedla Desa Kraševec. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.45 Vabilo na ples; 19.30 Otroški zbor osnovne šole iz Trnovega, vodi Majda Hauptman; 20.30 Operetne melodije; 21.00 Krcmatična fantazija, večerni koncert; 22.10 Sodobna glasba; 22.45 Antologija jazza. c PONEDELJEK, 7. avgusta, ob: 11.50 Zvočne razglednice; 12.10 Počitniška srečanja; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 »Sv. Marija Snežna v Rimu« (pref. Rafko Vodeb); 19.00 Jaš Gawronski — »Wyszynski in Go-mulka: Odnosi med državo in Cerkvijo«; 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovidništvu »Prežihov Voranc«, pripravil Franc Jeza; 21.15 Znani pevci; 22.40 Samospevi za glas in klavir. Izvajata baritonist Dario Zlobec in pianist Andro Giorgi. m TOREK. 8. avgusta, ob: 11.50 Motivi preteklih dni; 12.00 Iz slovenske folklore — V starih časih: Lel ja Rehar' »Pod uokence bon pršo jen na šku-rice potrkou«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Ne vse, toda o vsem; 18.00 Zborovske skladbe Antona Foersterja; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 19.00 »Od Apeninov do Andov«. Mladinska radijska zgodba: 20.35 Radovan Gobec: »Planinska roža«, opereta v treh dejanjih. Orkester in zbor »Glasbene Matice« iz Trsta vodi Oskar Kjuder. » SREDA, 9. avgusta, ob: 12.10 Žena in dom; 13.30 Glasba iz filmov in revij: 17.20 Glasba za vaš transistor; 1750 »Freud in nova pota psihiatrije« (dr. Rafko Dolhar); 18.30 »I Musiči Cantori« pod Dodstvom Franca Piva; 20.35 S'mfonični koncert. Sodeluje pianistka Maureen Jones. • ČETRTEK. 10. avgusta, ob: 12.10 Znanost in tehnika; 13.30 Glasba po želiah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 18.00 Zbor »Costanza e Concordia« iz Rude: 18.30 Simfonične skladbe našega stole*’a; 19.15 »Otroci na počitnicah«. Pripravila Nerina Švab; 20.35 »Nepopoln zločin«. Radijska drama, na-nisal Carlo Castelli, prevedel Mardn Jevnikar. Is»r> RO., režira Stana Kopitar; 22.30 Skladbe davnih dob. Moteti Izaka Poša. • PETEK, 11. avgusta ob: 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta: 17 20 Glasba za vaš tran-sistor: 17.50 Kam v nedeljo? 18.30 Slovenski solisti. Pianist Leon Engelman Marij Kogoj: Chopi-niana. Igor Šluhec: Preludij in Ciaccona; 18.50 Skupina »The Shadows«: 19.00 Zbor »Lojze Bratuž iz Gorice, vodi Zdavko Klanjšček; 20.50 Veseli utrinki: 21.00 Koncert operne glasbe; 22.30 Magija glasbil v jazzu. <. SOBOTA 12. avgusla, ob: 11.50 Orkestri lahke glasbe; 12.10 »Bohinjsko jezero«; 13.30 Semenj piošč; 14 45 Pojeta: Orietta Berti in Jolinnv Halli-day; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — Oddaja1 za avtomobiliste; 16 30 Pravljice slovenskih avtoriev: »Deček Jarbol«. Napisal Beno Zupančič; 17.20 Alojzu Gradniku v spomin oh tridesetdncvnici smrti, pripravil prof. Martin Jevnikar; 17.50 Ne vse. toda o vsem; 19.00 Počitniška srečania; 19.15 Igra pianist Valentino Libe-race; 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst: 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Vokalni ansambel »Dalmacija«. 71.00 Aleksander Marodič: »Kralj robotov«; 21.25 Vaški ansambli: 22.15 Skladatelji, ki so se navdihovali pri ljudski glasbi; 22.35 Za prijeten konec tedna. TEDENSKI KOLEDARČEK 6. avgusta, nedelja: Vlasta, Sikst 7. avgusta, ponedeljek: Kajetan, Damir 8. avgusla, torek: Miran, Mirica 9. avgusta, sreda: Janez, Roman 10. avgusta, četrtek: Lovrenc, Zvezda 11. avgusta, petek: Aleksander, Suzana 12. avgusta, sobota: Klara. Veselka Izdajatelj: Engelbert Besednjak « Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphi i« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 i V izraelskem parlamentu se je začela v ponedeljek razprava o političnem razvoju I po končanem arabsko-izraelskem spopadu. Zunanji minister Abba Eban je v svojem govoru izjavil, da Izrael ne bo smatral morebitne izjave arabskih držav, da »opuščajo vojno stanje z Izraelom«, za nekaj, kar naj bi nadomestilo mirovna pogajanja. Rekel je, da lahko samo direktna pogajanja med Izraelom in arabskimi državami u-stvarijo nove odnose med njimi. Govoreč o novih sovjetskih dobavah orožja arabskim državam je izraelski zunanji minister (ki je, kot znano, s svojo bistro zgovornostjo doživel blestečo zmago na izrednem zboru Združenih narorov) zatrdil, da ima tudi Izrael pravico do dobav orožja, ne samo za ohranitev vojaškega ravnovesja, ampak tudi zato, da prepriča tiste, ki bi radi obnovili sovražnosti, da nimajo nikake možnosti, da bi premagali! Izrael. Eban je zatrdil, da poteka črta premirja po sredini Sueškega prekopa in da je nedopustno, da bi bil prekop zaprt samo za izraelske ladje Zavzel se je za čimprejšnje odprtje prekopa. Potrdil je veljavnost združitve Jeruzalema, češ da je to v interesu človeštva in da je namen tega zagotoviti mir in sveti značaj mesta. Končno je naslovil poziv na arabske državnike, naj sklenejo mir z Izraelom, in rekel; »Ali je morda preveč upati, da ima vsaj en arabski državnik pogum, da odpre novo stran? Ali ni že čas, da bi ustvarili novo bodočnost na Bliž.niem vzhodu, v skladnosti z Evropo, Afriko in Azijo? Pomnite, da ni vmesnega stanja med vojno in mirom na tem prodočju. Ali se bomo vrnili k prejšnjemu stanju, polnemu nevarnosti, ali pa se bomo nanotili k miru « Kot se zdi si izraelski ministri sicer še Po pisanju egiptovskega lista »Al Mas-saa« se je začela 1. avgusta v Kartumu konferenca zunanjih ministrov arabskih držav. Nekaj držav, med njimi Saudska Arabija, pa je želelo, da bi konferenco za nekaj dni odložili. Na njej razpravljajo, po pisanju istega lista o treh stvareh: o tem, kakšno odgovornost naj prevzamejo posamezne arabske države pri »odstranjevanju sledov izraelskega napada«; o zapori nafte za Združene države, Anglijo in Zahodno Nemčijo; m o odtegnitvi arabskih vložb iz zahodnih bank. SE NE RAZUMEMO? !Nadaljevanje s 1. strani) kopravnem položaju, toda prav zaradi tega je po našem mnenju toliko bolj potrebna politična organiziranost čimvečjega števila Slovencev, toliko bolj sta potrebni politična zrelost in zgrajenost naših ljudi. To pa nima nič opravka s strankarskim drobnjakarstvom, ki je degeneracija politike, oziroma politične demokracije. Če bo med nami in SKGZ odstranjen ta nesporazum o pojmovanju politike, bodo po našem prepričanju odpadli tudi vzroki in razlogi za medsebojno polemiko in bo vsakdo lahko plodno deloval na tistem področju, ki si ga je svobodno izbral. niso edini glede vprašanja, kako urediti upravo na zasedenih ozemljih, edini pa so si v prepričanju, da bo zasedba dolgo trajala in se bo končala šele takrat, ko se bodo odnosi med Izraelom in arabskimi državami popolnoma normalizirali, to je, najbrž o.., svetem Nikoli, po znanem slovenskem reku. S 16. AVGUSTOM ZVIŠANA POŠTNINA Ministrski svet je odobril zvišanje nekaterih poštnih tarif v Italiji. Nove poštne tarife bodo veljale od 16 avgusta naprej. Na pisma za notranjost Italije bo treba od tega datuma naprej nalepiti znamko za 50 lir namesto dosedanjih 40. Za pozclr. karte se bo povišala poštnina od 20 na 25 lir, za vizitke od 20 na 25, za voščila prav tako od 20 na 25, enako tudi za obvestila o rojstvu, smrti, poroki itd Za nav. razglednice od 30 na 40 lir. Za registracije na magnetofonskem traku bo treba plačati odslej 25 lir za vsakih 50 gramov teže (doslej 15 lir), za vzorce brez vrednosti 50 lir za prvih 100 gramov (doslej 40), nato pa 25 lir za vsakih 50 gramov več (doslej 20). Navadne brzojavke bodo stale odslej 600 lir, doslej 400. Za vsako besedo, ki bo presegla minimum 16 besed, bo treba plačati 25 lir Pristojbina nujnih brzojavk z minimumom 16 besed je povišana od 1000 na 1200 lir. Povišane so tudi pristojbine za pakete in vse druito Ob tej priložnosti je vlada opozorila, da bi bile morale stopiti višje tarife v veljavo že pred leti, a so s tem počakali v pričakovanju, da bo določena skupna poštna tarifa držav Skupnega trga To pa se doslej še ni zgodilo, pač pa je npr. Nemčija že zvišala poštne pristojbine, tako da znaša zdaj poštnina za pismo v Nemčiji vrednost 51 lir. To naj bi bila »kazen« za Zahod, ker je dopustil, da je Izrael zmagal. Verjetno A-rabci upajo, da bodo s tem izsiljevanjem pripravili zahodne države, da bodo podprle nje Očitno pa je, da precenjujejo svojo moč. —0— HUDI POTRESI Prejšnji teden so zadeli Turčijo hudi potresi, ki so povzročili precejšnjo škodo in zahtevali tudi okrog 100 mrtvih. V soboto in ponedeljek pa se je dvakrat močno stresla zemlja v Venezueli, posebno v prestolnici Caracas Doslej so našli več kot 100 mrtvih, boje se pa, da jih je nad 300, ker toliko ljudi pogrešajo. Okrog 150 hiš v Caracasu se je podrlo, ali pa so hudo poškodovane. Pod razvalinami neke hiše so našli živo 8-mesečno deklico Njena zibelka je stala blizu lesenih vrat, ki so se nagnila nad zibelko in obvarovala otroka pred ometom in opeko. V Zahodni Nemčiji je delalo v začetku lega meseca 97.700 jugoslovanskih državljanov V prvi polovici letošnjega leta se je njihovo število povečalo za nekaj nad 7000. Jugoslovanskih delavcev v Nemčiji tamkajšnji gospodarski upad v lanskem letu skoro ni prizadel. Je bila sovražna raketa? (Nadaljevanje s 1. strani) njihovim kolegom na krovu goreče »Forre-stal«. Bombe so namreč napravile velike luknje v krov, vanje se je začel zlivati goreči bencin z gorečih letal in bencinskih hranilnikov in tako so izbruhnili v podkrov-ju siloviti požari. PEKEL NA KROVU Ogenj na krovu je posadka (.skupno je bilo na ladji okrog 5000 mož, mornarjev, letalcev in tehničnega osebja) z največjim pogumom čez nekaj časa srečno pogasila, toda požarov v ntranjosti ni bilo mogoče zadušiti. Na krovu je vladal pravi pekel. Med divjanjem ognja, ld ga je raznašal goreči bencin, so treskale bombe. Ladjo je ovil črn dim, iz katerega so sikali plameni. Vendar je posadka hladnokrvno opravljala svojo dolžnost in storila vse, kar je bilo mogoče, da bi rešila ladjo. To se je koncil posrečilo. Čez poldrugo uro je pogasila požar na krovu, ki je divjal na površini okrog 20.000 metrov. Toda za pogasitev požarov v podkrovju so potrebovati petnajst ur. Ogenj je uničil na krovu poleg številnih letal tudi most za odlete, hudo pa je poškodovan tudi pokriti krov, ki je služil za shrambo letal; enako delavnica za popravilo letal. V podkrovju pa je požar uničil razna skladišča in zaloge, pa tudi velik del vojaške opreme. Tudi električna napeljava na ladji je hudo poškodovana. Popolnoma je paraliziran elektronski sistem za nepretrgano vodenje letal na daljavo. Usmerjal in nadziral je lahko istočasno na stotine letal. Ta sistem je predstavljal največjo dragocenost na krovu ladje »Forre:-tal* in njeno največjo vojaško tajnost. 131 SMRTNIH ŽRTEV Požar je zahteval 131 smrtnih žrtev med posadko, ubitih od bomb, ali pa so zgoreli ali utonili, ko so poskakali aii pa jih. je vrglo v morje. Ranjenih je 78, nekateri med njimi zelo hudo. Precej teh je že umrlo. vražnega letala, podmornice ali s kopnega v Severnem Vietnamu, in se boje posledic. To mnenje potrjuje dejstvo, da je poveljstvo ladje dalo dve popolnoma različni razlagi o vzroku nesreče. Prva pravi, kot rečeno, da se je vnel rezervni tank bencina na letalu, ki se je spustilo po odletnem krovu, da bi se dvignilo. Druga govori, da so izpuhi tako razgreli raketo na letalu, ki je sledilo dvigajočemu se letalu, da se je vnela in eksplodirala. MOŽNE VOJAŠKE POSLEDICE Med obojim pa je taka raziika, da se lahko sklepa, da nihče ni videl, kaj je pravzaprav eksplodiralo. Poleg tega se razume samo po sebi, da bi morala biti taka velikanska letalonosilka tehnično pripravljena tudi na take vrste incident, da eksplodirata na krovu po neprevidnosti sod bencina ali letalska bomba, saj je polna bencina in bomb. A neglede na to, če je bila zadeta od sovražne rakete ah je eksplodirala lastna raketa, se lahko reče, da se je izkazala letalonosilka tehnično skrajno ranljiva in da imajo prav tiste države, ki so se odločile, da ne grade več letalonosilk. Vse občudovanje zaslužita le pogum in tehnično znanje posadke, ki se ni dala premagati od panike in je pogasila požar ter rešila ladjo. Pač pa menijo nekateri politični opazo-vavci, da bi se mogla ameriška vlada v primeru, da se bo izkazalo, da je povzročila nesrečo zares sovražna raketa, odločiti, da I napade Severni Vietnam tudi s kopensko Nekateri sumijo, da je zadela ladjo dalj-1 vojsko in ga zasede, kar bi seveda povzro- nometna raketa, izstreljena s kakega so-1 čilo novo svetovno krizo in nove zaplete. Ladja je počasi odplula proti Filipinom, kjer je že pristala. Ranjence in mrtve so prekrcali na druge ladje. Goreči ladji je prihitelo na pomoč veliko število ladij sedmega ameriškega vojnega ladjevja; več ladij išče zdaj pogrešane po morju, vendar ni več upanja, da bi jih našli še žive. Računajo, da bo morala ostati »Forre-stal«, ki je tretja največja ameriška letalonosilka z nosilnostjo 76.000 ton, približno leto dni v popravilu. Skupna škoda na ladji in izgubljenih letalih znaša okrog 50 milijard lir. Uničenih je bilo med drugim devet letal »Phantom F AC«, ki so najhitrejši lovski bombniki na svetu. Vsak stane poldrugo milijardo lir. POŽAR POVZROČILA SOVRAŽNA RAKETA? V ponedeljek se je zvedelo, da požar ni nastal zaradi odpadlega bencinskega tanka, ampak ker je neko letalo, ki je bilo pripravljeno za odlet, z vročimi izpuhi plinov vžgalo raketo na letalu, ki mu je sledilo; raketa je eksplodirala in nastala je verižna reakcija eksplozij na letalih, ki so čakala na odlet. V teh okolnostih je zahtevalo gašenja nadčloveški pogum, saj je bilo na krovu huje, kot med najhujšo bitko. Poveljnik ladje, admiral Beling, je izjavil, da je le malo manjkalo, pa bi bila ladja izgubljena V soboto, 29. julija, je preko Lurda, Pariza, Salzburga prispela li Gospe Sveti skupina slovenskih ameriških romarjev iz Maaquetta v Združe-skih ameriških romarjev iz Marquetta v Zdraže-s seboj veliko »Modestovo - Baragovo« svečo, ki jo je daroval in poslal marquettski škof Tomaž Noa, eden izmed naslednikov na škofijskem stolu svetniškega misijonskega škofa Friderika Ireneja Baraga. Skupino sta vodila g. Jože God.na iz Marquetta in p. Alred Wolf, ki je v vodstvu mai'quettskega škofijskega postopka za proglasitev škofa Baraga za svetnika. Uradno sta pa zastopala marquettske- ŠKANDALOZNA CESTA Dolgo vrsto let po vojni je bila Brestovica prav gotovo ena najbolj zapuščenih vasi na spodnjem Krasu. Nova državna meja jo je namreč dejansko odrezala od sveta in zato ni bilo nič čudnega, če so se ljudje skoraj množično izseljevali iz svojega rojstnega kraja. Ko so pa obmejni prebivalci dobili prepustnice in je bil dovoljen takorekoč prost prehod meje, so se razmere korenito spremenile. Slovenska oblastva so se zavedla, da bi ta zapuščena vas lahko postala pomembno središče za drobno trgovino vsega Iržiškega področja, to je vseh krajev, ki gospodarsko težijo na Tržič, o katerem ne smemo pozabiti, da je najvažnejše industrijsko središče celotne goriške pokrajine V Brestovici je tako nastala dobro založena samopostrežna trgovina, postavljena je bila bencinska črpalka in odprta je bila tudi mesnica. Pred vsemi temi obrati stoje danes dnevno, zlasti pa ob sobotah in nedeljah, cele vrste avtomobilov in ljudje živahno kupujejo predvsem živila. Slovenska oblastva so tudi asfaltirala cesto od obmejnega bloka do središča vasi Naravnost škandalozno pa je stanje ceste od Jamelj do meje, to je na italijanski strani. Cesta, po kateri dnevno vozijo stotine in stotine avtomobilov, ni seveda asfaltirana, kar še ni najhujše, temveč je polna globokih jam; kjer pa teh ni, pa »kaže rebra«, kot pravijo Kraševci. To že ni več cesta, temveč prava kozja steza. Vse kaže, da te ceste, ki je vsekakor pomembna prometna žila, nima nobena ne občinska ne pokrajinska ne državna oblast v oskrbi Še nikdar nismo na njej videli kakega cestarja, ki bi vsaj zamašil največje jame. Kar se tu dogaja, je že prava sramota za javno upravo, čudimo se, da občinski možje iz Jamelj ničesar ne ukrenejo za odpravo tega škandala. Pričakovali bi, da bi vsaj protestirali ali da bi od doberdobske občine izsilili nekaj tisočakov za človeka, ki bi tu pa tam z lopato nasul nekaj gramoza po največjih luknjah na cesti To bi seveda bila zasilna rešitev, v pričakovanju temeljite ureditve teh nekaj sto metrov čedalje bolj prometne ceste. ga šikola, ki je podaril Baragovo - Modestovo svečo in jo izročil za potovanje po Evropi, predvsem za Salzburg, Gospo Sveto, Ljubljano in Dobrnič, g. Jožef Stupar in njegova gospa Jožefina, oba slovenska Amerikanca. doma iz Podgrada v slovenski Istri. Romarje, ki so se z ZDA pripeljali z letalom, po Evropi pa se vozili z najetim elegantnim dunajskim avtobusom, sta pred cerkvijo Gospe Svete sprejela in pozdravila celovški stolni kanonik Aleš Zechner in pisatelj prof. dr. Metod Turnšek. Ob grobu sv. Modesta v cerkvi (v levi ladji) je kanonik Aleš Zechner spregovoril tople besede o 1200-letnem jubileju pokristjanjenja slovenskega naroda, za katero ima izredne zasluge pokrajinski gosposvetski škof sv. Modest, ki počiva v svetišču svete Gospe, ki ga je sam posvetil. Pisatelj dr. Metod Turnšek pa je omenil še drugo zgodovinsko dejstvo, ki dopolnjuje slovensko pokristjanjenje, 1100. letni jubilej prihoda in blagoslovljenega delovanja sv. Cirila in Metoda med slovenskim narodom. Izvršila se je blagoslovitev Baragove odnosno Modestovo sveče, ki bo poromala v Ameriko na Baragov grob. Ob grobu sv. Modesta je kanonik Zechner prižgal votivno in hkati že jubilejno svečo — drugo leto (1968) bo namreč stoletnica Baragove smili v Ameriki — in navzoči so se z ginje-njern zavedli velike pomembnosti tega obreda. Kakor se je pred 1200 leti Slovencem po sv. Modestu prižgala luč Kristusova, luč sv. evangelija, tako je isto Kristusovo luč, isti Kristusov evangelij iz sredine slovenskega naroda svetniški Baraga ponesel v Ameriko k indijanskim plemenom ter se zanje docela žrtvcval. Hkrati s to votivno svečo je kanonik Zechner blagoslovil še drugo jubilejno — Konstantinovo — Cirilovo svečo, ki jo je prinesel pisatelj dr. Metod \ urnšek. Ta votivna sveča, blagoslovljena in prižgana ob grobu sv. Modesta, bo z zastopstvom slovenskih 'krščanskih književnikov in književnic v jeseni ponesena v Rim na grob sv. Cirila. Za sv. Modestom je namreč po 100 letih bil Slovencem največji učitelj krščanstva in resnično njih prvi krščanski književnik — sv. Ciril (Konstantin) z hratom sv. Metodom. Konstantin - Ciril je leta 867 prispel z bratom, diakonom — Igumenom in z učenci (grškimi in moravskimi) k Slovencem v Pa-(Nadaljevanje na 7. strani) Suša v kraškem paradižu l^eiosnja ponnaa m zgodnje poletje sta prinesla uovoij moče, taito ua je un nas jvras vse uo srecnne junja naravnost majniško zelen, lo je ono tonko lepše, ker se je Kraška gmajna v zacinjin letin neverjetno gosto zarastla, tako ua je pouoona zuaj poneKocl pravi uzungu, pose Dno ee jo uamo s K.aKe višine, onoro vsepovsou je eeio krasKo sKaiovje popomoma utonilo v zeienju. Le reuKOKje je se opaziti, ua se iz zeienja beu sKaia. ireoa je prouren pra\/ v ^oseavo, ua ouKrijemo kiusko Kamenje lantasticnm obiiK, ki pa napravi svoj uci-neK tucu sreoi zeienja — ceio Se lepši, uo-sia goščava pa je postaia tudi pravi pa-i auiz za ptice pevke m druge, pa tudi za jeze m uruge maj ime gozdne živalice. Žal postane marsikatera žrtev avtomobilskega prometa, saj marsikateri avtomobilist preveč drvi skozi kraški paradiž. Nekdanje kraško grmovje se urnika gozdičem, ki se ponašajo že s precej visokim drevjem, posebno z bori in nrasti. Pa tudi marsikaj drugega raste vmes, tu pa tam je videti celo kako cipreso. Ubogo brinje je kar utonilo v tej goščavi, v kateri pa le zijajo tu pa tam vrzeli od požarov. Nekatere so še rjave, od nedavnega požara, kot npr. blizu stare openske postaje, tik ob cesti na desni strani, v smeri proti Repenta-bru. Požare povzročajo nevestni ljudje, ki se priklatijo ob nedeijah med izletniki na Kras in brezobzirno odmetavajo čike v travo ali si celo zakurijo, ne da bi pazili na ogenj ali ga čisto pogasili, kadar gredo proč. Dovolj je malo vetra, da se vžge suha trava in požar na gmajni je tu. Seveda pa je verjetno, da povzroča nedeljske požare gmajne tudi kak zločinec z manijo požiganja. Letos hvala Bogu še ni bilo veliko požarov, ker je ostalo zelenje dolgo sveže in ker grmovje ne gori tako rado kot trava. Toda sedanja vročina in suša sta povzročili, da zelenje vene in marsikatero drevo je že precej rjavo — kar prezgodaj. NOV HOTEL V VELIKEM REPNU Zadnjo nedeljo, ki ni bila posebno ugodna za kopanje, so bile naše kraške gostilne zelo dobro obiskane. Povsod je vladal velik promet. Priznati je treba, da je postala postrežba v marsikateri gostilni res hitra in vljudna, medtem ko je bila še pred nekaj leti bolj počasna. Jedi pa so tudi zelo okusno pripravljene, dobri kraški zrak, ki je bil celo v dneh najhujše vročine prijeten, pa tudi pospešuje tek Tudi ponovno odprta gostilna »Furlan« na Repentabru si je spet pridobila z dobro postrežbo in prijaznostjo novega gospodarja širok krog gostov. Znana gostilna sredi Velikega Repna se je povečala zadnji čas za velik prizidek, v katerem bo 19 tujskih sob. Omenimo naj še, da so te dni na novo prevlekli z asfaltom nekatere odseke cest okrog Repentabra, zlasti cesto od Repenta-bra do Velikega Repna, ki je postala bog-ve iz kakšnega vzroka avtomobilistom posebno priljubljena, tako da je ob nedeljah po njej velik promet. Tudi polja občutijo sušo in voda v ka-lih se je močno znižala. Seveda živina zdaj ni več odvisna od vode v njih, ker lahko pije čisto vodo iz vodovoda. Kali, npr. v Velikem Repnu, pa so vendarle še precejšnja privlačnost za izletnike in v njih kar mrgoli od življenja vodnih živali in žuželk Razne vrste rdečih rib so zrastle v njih v prave velikanke. Pravi paradiž pa so kali za žabe. Na žalost pa je nekoga motil znani kal pred Repentabrom in ga je dal zasuti z buldožerjem. Seveda tudi polja in vrtovi občutijo sedanjo sušo, posebno sočivje, zelenjava in grozdje. 9--- PARTIZANSKI SHOD IN RAZSTAVA V BAZOVICI V Križmančičevi hiši v Bazovici so v soboto proti večeru odprli razstavo likovne umetnosti s partizansko tematiko, na kateri je sodelovalo 26 umetnikov iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Od slovenskih slikarjev so med drugimi bili prisotni s svojimi deli Spacal, Hlavaty, Lukežič, Cesar, Palčič, Cej in Ljuba Štolfa. Po odprtju razstave se je začel na velikem zemljišču ob cesti proti Lipici partizanski shod, ki ga je organiziralo Združenje italijanskih partizanov (ANPI). Na shodu, ki se je nadaljeval v nedeljo, sta govorila predsednik ANPI poslanec Boldrini in Branko Pahor (v slovenščini). Pozdravne govore so imeli tudi Franc Leskovšek, v imenu Zveze borcev iz Jugoslavije, ter predstavnika koroških in sovjetskih partizanov. Pri kulturnem sporedu so sodelovali godba Ljudske milice iz Ljubl jane, pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka, zbor iz Reggio Emilie in invalidski pevski zbor iz Slovenije Računajo, da se je shoda v obeh dneh udeležilo skupno 15 tisoč ljudi. ZBOR IZ ŠTOBLANKA NA SLOVENSKEM TABORU Na letošnjem Slovenske;:i taboru na Repentabru je nastopil (in celo kot prvi na sporedu) mešani cerkveni pevski zbor iz Štoblanka v Slovenski Benečiji. Zbor je zelo lepo in pristno po starem zapel nekaj ljudskih pesmi, tako da na je bilo pravi ulitek poslušati. Množico, ki se 'e zbrala z vseh strani zamejstva, pa so razveselile ne le njegove pesmi, ampak prcdvsi m dejstvo, da so prišli na Slovenski tabor prvič tudi naši bratje iz Beneške Slovenije, kjer slovenska beseda in pesem še živita, kot je poudaril tudi štoblanški župnik, n- Mario Lavrenčič, ki je predstavil svoje pevce. IZPITI ZA UČITELJE V soboto se bodo v Trstu zaključili izpiti, ki jih polagajo slovenski učitelji za dosego stalnosti. Po predpisih posebnega natečaja, ki ga je razpisal šolski skrbnik v Trstu, so se smeli prijaviti k izpitom učitelji, ki so službovali na slovenskih osnovnih šolah vsaj tri leta. Prostih stalnih mest je 65, k izpitom pa je bilo pnpuščenih skupno 79 kandidatov Od teh je 14, ki polaga izpite z rezervo, ker je šolsko skrbništvo mnenja, da nimajo vseli predpisanih pogojev za udeležbo natečaja. Vsi prizadeti so vložili prizive na ministrstvo za javno vzgojo ali na kako drugo pristojno oblast in pričakujejo odgovora. Medtem redno polagajo izpite in bodo prišli v poštev za stal^ no namestitev, če bodo izdelali in bo njihov priziv ugodno rešen Izpiti so ustni in kandidati morajo odgovarjati na vprašanja o učnih programih, šolski zakonodaji, strukturi države, kot izhaja iz ustave, o pravicah in dolžnosti učiteljev ter o šolski higieni in zdravstvu. Kandidat izdela, če dobi najmanj 60 od 100 razpoložljivih točk. Drugi važni pogoj za stalno namestitev pa so učni naslovi ter službovalna doba, za kar prejme kandidat največ 25 točk. V prednostno lestvico za stalno namestitev bodo namreč vključeni kandidati, ki po ustnem izpitu in po naslovih prejmejo skupno najmanj 75 točk. Izpitno komisijo sestavljajo ravnatelj Rožič, ki ji predseduje, profesorja Jež in Berce ter šolska nadzornika Leban in Bole, kot člani komisije. Prepričani smo, da bo lepo število slovenskih učiteljev s prihodnjim šolskim letom končno stalno nameščenih, kar je tudi jamstvo za nemoteno delovanje slovenskih o-snovnih šol. Enak natečaj je bil razpisan tudi na Goriškem. Prostih mest je 35. Izpiti se bodo pričeli 24. t. m. Raj bel j: ZOPET SMRT V RUDNIKU Svinčev rudnik v Rajb.ju stalno zahteva nove smrtne žrtve. V torek se je nesreča ponovila v vsej strahoti. Velikanski vdor v rudniku je zasul 43-letnega rudarja Della Mea, očeta šestih še mladoletnih otrok Kopal jo v rovu v globini 600 metrov, ko se je nenadoma zrušilo več kol 100 kubičnih metrov zemlje, blata in vode. Nesrečneža je podor stisnil z glavo ob steno, da je bil na mestu zmečkan. Poleg njega je delal tudi mlajši delavec Piussi, kateremu je stisnilo le spodnji del telesa Težko poškodovanega so potegnili na dan. Ponovne nesreče v rudniku so ustvarile v ljudeh posebno duševno stanje. V rudarskih družinah se govori o prividih in strahovih, ki se prikazujejo očetom in sinovom in jih kličejo v smrt pod zemljo Dejstvo pa je, da so varnostne naprave v rudniku še vedno pomanjkljive in to so tisti stvarni vzroki, ki terjajo toliko žrtev. Sovotlnje: ZEMELJSKI USADI Že nekaj časa dela podjetje Iakončič iz Čedada na glavni cesti, ki pelje iz Sovo- NADŠKOFOVO POSVEČENJE Novoimenovani goriški nadškof Peter Co-colin bo slovesno posvečen 3. septembra v oglejski baziliki. Obred posvečenja bo opravil beneški patriarh v spremstvu videmskega in tržaškega nadškola. S ovesni nadškofov prihod v Gorico ni še natančno določen Najbrž pa bo drugo nedeljo v septembru. Medtem pa se je že zbral poseben odbor, ki ima nalogo preskrbeti vse potrebno za nadškofov prihod Predvsem je treba urediti in popraviti nadškofijsko palačo, posebno pročelje, o čemer smo že pisali. Odbor, v katerem je kol predstavnik slovenskih vernikov in duhovščine msgr. Klinec, ima tudi dolžnost poskrbeti tudi za opremo nadškofovega stanovanja V posebni okrožnici se je obrnil na vernike, naj prispevajo za nakup pohištva nadškofove pisarne in spalnice, za potrebni avto in za škofovske paramente. Kot je znano si vsega tega novi nadpastir ne more nabaviti iz svojih skromnih sredstev. Msgr Cocolin je tudi že naslovil na slovenske vernike poseben pozdrav in jim pošilja svoj blagoslov. NAŠI DIJAŠKI ZAVODI Šole brez dijakov ne morejo obstajati. Dijaki v mestu tudi ne, če nimajo strehe in kosila vsak dan. V nekdanjih časih so študentje živeli ob miloščinah pri kaki »študentovski gospodinjil, če ne celo na samostanskih portah ob kosu črnega kruha in skodeli mineštre Danes je drugače. Za materialno, pa tudi za vzgojno plat dijakov skrbe različni zavodi. V Gorici sprejemajo naše dijake trije zavodi : Alojzi j evišče, Dijaški dom in bivše Sirotišče. V teh domovih prebiva večina dijakov in tudi nekaj osnovnošolskih otrok iz naših šol. Ob zaključku šolskega leta po navadi podajajo ti zavodi poročilo o svojem delu in uspehu Pred kratkim je sklical ravnatelj Dijaškega doma dr. Sanzin tiskovno kon-ferendo, na kateri je podal poročilo o sta* - /lf*f IM//>/*(! f/o/iUC* denj proti zaselku Brici V torek so se pa dela nenadno ustavila zaradi velikih zemeljskih usadov, ki so v okolici precej pogosti. V Dragi je kopalni stroj odprl že precejšen kos za novo cestišče, ko so se z vrha nad cesto zaslišali preplašeni kriki, naj se reši, kdor se more. Opozorilo je zakričala kmetica Pavla Oviščak, ki je dela'a na svoji njivici Kar na lepem je začutila, da se ji zemlja pod nogami trese. Blizu se je odprla tudi globoka razpoka, ki bi jo bila kmalu požrla. Komaj se je rešila, je že začel vpiti na pomoč s sosedne njive občinski svetovavec Ros, ki je videl, kako se tudi poleg njega zemlja odpira Delavci na cesti so se še o pravem času razbežali. Kmalu za njimi se je pa začela valiti po bregu velikanska gmota zemlje in kamenja; več kot tri tisoč kubičnih metrov. Oblak prahu in zemlje je zavil vso okolico Usad pa je podiral vse, kar mu je prišlo na pot, trte, njive, ograje in je povzročil ogromno škodo. Prizadeti so tudi prebivalci, ki imajo zaprto pot v Sovodnje in v dolino. Preostaja jim samo še stari in skoraj neprehodni kolovoz. Zopet dokaz, kako so kraji v Beneški Sloveniji kljub vsem obljubam še neverjetno zapuščeni. nju in delu v tem zavodu, fz podrobnega puiu^ua povernamo bistvene nnsti. v letošnjem šolskem letu je b.io v zavodu 78 cnjakov in dijakinj; vsakih točno poiovica Od skupnega števila jih odpade ji na notranje in ll na zunanje dijake. Po-seoen oddelek za otroke osnovnm sol je štei iy gojencev, vkijučemn v skupnem številu. i\a vprašanje o učnih uspelim, je ravnatelj purcazai ločno statisuko: jih je izoe.aio, 35 jih ima popravne izpite, štirje so padli (eden na učiteljišču, eden v 3. nižji m dva v prvem razredu enotne srednje sole). Povprečni uspehi so torej dobri, lahko pa bi bili še boljši, če bi si nekateri dijaki sami več prizadevali. Vzgojitelji nudijo gojencem tudi pomoč pri učenju, zlasti v jezikih. Poseben oddelek, javno priznan, zavzema pošoiski pouk (doposcuola), ki je edini za slovenske šole. Disciplinska plat je bila, po ravnateljevih pojasnilih, letos prav dobra Zavod je bil v stalnih stikih s starši, ki se retino oglašajo pri predstojnikih. Enkrat v letu pa imajo širši roditeljski sestanek. Vzgojitelji se stalno zanimajo za napredek v šoli. Vsak gojenec zlasti na nižji srednji šou pa mora imeti še poseben dnevnik iz katerega je razvidno, kdaj je bil v šoli izprašan in katere naloge ima za naslednji dan. Poleg učenja skrbi zavod tudi za vzgojo gojencev. Na razpolago imajo bogato knjižnico slovenskih in italijanskih del. Iz seznamov je razvidno, da precej berejo. Živahno se udejstvujejo tudi pri športu. Pri tekmovalnih srečanjih med Trstom in Gorico so že petkrat zmagali. Častno se vedno odrežejo tudi za »pokal M. Fileja«, v namiznem tenisu z italijanskimi skupinami. Kot vzgojno sredstvo služijo tudi sobotni večeri s predavanji, filmi, obletniškimi proslavami, godovnimi večeri in različnimi dobro uspelimi nastopi, zlasti ob koncu leta. Na posebno vprašanje je ravnatelj objasnil, da gojenci lahko svobodno opravljajo verske dolžnosti. Ce pa starši to želijo, vodstvo strogo skrbi, da njih otroci redno obiskujejo nedeljsko sv. mašo. Na splošno pa skuša vodstvo vpeljati v domu pravo družinsko okolje in ne več strogo po mrtvih zavodskih pravilih. Tako skuša skrbeti za mladino slovenskih goriški h šol. Sovodnje: DVOJEZIČNOST IN ŠE KAJ Tujcu, pa tudi domačinu, ki pride v Sovodnje in tudi v pripadajoče vasi, se zdi na prvi pogled kot da je prišel v popolnoma italijanski kraj. Napisi ulic in na javnih stavbah so še vedno samo enojezični kot v črnih dneh fašizma, ki je preganjal sleherno slovensko besedo domačinov. Na slovenskih osnovnih šolah so še vedno samo italijanski napisi. Tako tudi v Ru-pi, ki ima samo slovenske učence in prebivalce. Slišali smo turista iz Nemčije, ki se je čudil, da nima slovenska vas šole v domačem jeziku; sodil je seveda po napisu. Čudil se je tudi v nekaterih gostiščih, kjer so ga nagovarjali in mu stregli v vseh mogočih spakedranih jezikih, samo v slovenščini ne, ki jo tudi on pozna. Pripomnil je, Q ht> da smo glede uveljavljanja dvojezičnosti, tudi sami krivi. Prav ima! Pohvalno se pa izražajo tujci o vedno lepšem zunanjem videzu naše občine, kar je deloma tudi zasluga prizadevne občinske uprave. Kmalu bo odprta tudi cesta po novem mostu čez Vipavo. Menda se bo to zgodilo že za Veliki Šmaren. S tem bodo postale Sovodnje važna prometna prehodna točka, kot je bila že v starih, celo rimskih časih. Oslavje: PRIŠLA JE NA VRSTO Po dolgem pisanju, prerekanju in ugibanju je prišla na vrsto za popravila tudi bližnjica iz Pevme na Oslavje, 2e pred leti je goriška občina dobro popravila in uredila gorenji konec te bližnjice za pešce. Spodnji konec, ki bi bil moral po zdravi pameti priti še prej na vrsto, je pa ostal v takem stanju, kot je bil, oziroma še v slabšem. Samo robidovje, kamnita drča in golazen je vsakega domačina in še bolj izletnika preplašila, da bi nameril korake po njej. Ta teden se je pa goriška občina odločila in je dala v zakup gradnjo te bližnjice podjetju Makuc. Predlog je sprejel odbor že pred dvema mesecema. Stroški za dela so preračunani na en milijon in en četrt. Podjetje obljublja, da bo začelo s popravili takoj in da bo bližnjica do jeseni že urejena. To bi bilo vsekakor dobro, ker je spet prišlo v navado, da hodijo v sončnih poznojesenskih dneh tudi goriški meščani na izlete v spodnja Brda. Štniaver: NEVARNA POT V Novem listu smo že večkrat poročali o slabem stanju naših cest. Na prvem mestu je tisti klanec od štantavih do nekdanjega Grgarca Imamo pa še drugo podobno cesto, ki se je poslužujejo Štmaverci, pa tudi občinarji iz Pevme in vsi, ki hodijo po dolini Pevmice na podsabotinski blok. To je tista, ki se odcepi pri električni kabini od glavne ceste in pelje skozi Vinčiče in pod Koštabonom do nekdanjega »mal-na«. Na odcepu sicer stoji tabia z opozorilom, da je cesta več kot pol kilometra daleč zelo vijugasta in ozka Samo opozorilo pa še ne reši položaja. Cesta, privzaprav le pot, je res tako ozka, da se dva naložena voza ali širša avtomobila ne moreta srečati. Vozila se morajo z veliko nevarnostjo stisniti v jarek ali iskati kako izogibališče, da morejo mimo Ogibanje je pa zlasti na ovinkih zelo nevarno. Saj se je pred leti pripetila že smrtna nesreča na tem odseku ceste. Po klancu navzgor je privozil traktorist, navzdol je pa privozil motorist Zaradi preozke ceste se ni mogel umakniti in je smrtno zadel ob traktorjev rob. Občinska uprava bi morala napraviti vsaj vsakih 100 metrov zasilen prostor za izogibališče, dokler se resno ne loti popravil. Upoštevati je tudi treba, da postaja ta cesta vedno bolj prometna zaradi obmejnega prehoda. Poleg tega pa se hodi tudi dosti mladine kopat v toplo vodo Pevmice, s kolesi in na motorjih. Zato prosimo občinarji naše županstvo, naj poskrbi tudi za ta pol-kilometer ceste, preden se pripeti še kaka hujša nesreča IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA MOST V Minilo je že nekaj mesecev, kar je izšla 13.-14. številka tržaške slovenske revije »Most« v novi, moderni opremi in s tako tehtno vsebino, da je daleč prekosila ne le vse dosedanje številke »Mostu«, ampak tudi posamezne številke ali celo letnike vseh povojnih slovenskih revij, pa je vendarle ostala čudno brez edmeva. S tem seveda nočem reči, da tudi brez vpliva ali učinka, kajti karkoli je plod kritičnega razuma, porojeno iz spoznanja in bolečine ter pride iz srca, ne ostane nikoli brez učinka, pa naj se pokaže ta šele čez toliko časa. Hočem pa reči, da je vzbudila čudno malo odziva v javnosti. Ni povzročila polemik med našimi intelektualci, ne javnega odobravanja in tudi ne javnih napadov, in vendar je v njej polno takega, kar mora marsikaterega pretresti, zaboleti, mu dati misliti in mu prikazati nekatere stvari v čisto novi luči; marsikoga pa tudi nervi-rati, ker mu razkraja mite, v katere je pobožno veroval, in ga trdo sooči z resničnostjo, ki se skriva za njimi. V CEM JE VZROK? Vzroki, da je naletela la številka »Mosta« na tako malo odmeva, so lahko trije: ali je revija na previsoki intelektualni ravni za večino zamejskega izobraženstva, tako da njene vsebine v glavnem sploh ni razumelo in ne more slediti avtorjem, kot so Marjan Rožanc, Karel Vladimir Truhlar, Kamilo Pertot, Miran Razor, Tone Ulamec, Aleš Lokar ali Vladimir Vremec, ki so si zadali nalogo, da demitizirajo mite in iščejo resnico; ali pa da je naša intelektualna plast v zamejstvu v svoji večini tako oportunistična, da se boji izreči lastno in jasno mnenje o tistem., kar ti avtorji obravnavajo; ali pa celo, da je postala že tako brezbrižna dc vsega. DOKUMENTI O SEDANJOSTI Ze samo zaradi obeh prispevkov Marjana Rožanca: »Nič na Slovenskem« in »Polnost in praznina velikih zavez« bo ohranila ta številka »Mosta« trajno vrednost in bo obdržala svoj pomen v slovenski zgodovini, ne le kulturni, kajti ne glede na to, če se kdo strinja z njim ali ne — in mislim., da je malo takih, ki bi mu v vsem pritrdili, četudi iz čisto nasprotujočih si razlogov —, je treba priznati, da sta napisana tako iskreno, tako pošteno, s tako notranjo bolečino in prizadetostjo, pa tudi tako modro, da ju lahko smatramo skupaj s Pahorjevimi »Glosami« v zadnjih številkah »Zaliva« za največja dokumenta slovenskega duha in slovenske literature v razdobju po drugi svetovni vojni; po teh dokumentih bo vedno spet segal slovenski zgodovinar, ki bo pisal zgodovino Tako sklepanje potrjuje dejstvo, da leži v zalivu Hano na južnem koncu Švedske mesto z značilnim imenom Solvesborg. Ni potrebno mnogo fantazije ali jezikoslovnega znanja, da odkrijemo v tem imenu izraz Sol-vendsborg, Solvendsko mesto. Točno južno od tam je na južni obali Baltika zaliv Svvinemun-de, ki pomeni ustje Swine. To ime pa, kot že omenjeno, tudi ne more biti drugega kot ostanek besede Solvende. Tako lahko sklepamo, da se je dolgo časa odvijal pomorski promet med solvendskim ozemljem in Skandinavijo predvsem med tema dvema točkama. Solvesborg pa je pomenil verjetno le pristajališče in glavno oporno točko za sol-vendske ladje na skandinavski obali, kajti razni drugi pristani s podobnimi imeni na, vzhodni in zahodni obali Skandinavije, zlasti Švedske, dajo sklepati, da so solvendske ladje plule tudi dalje na sever, vse do nekdanje pradomovine nekje med Upsalo in južno Norveško, severno od gotskih pokrajin, zlasti do Svinesunda južno od Osla. Seveda so solvendske ladje vozile najbrž PRAZNO slovenskega naroda v tem razdobju. Dokument jc namreč tisto, kar je pristno. In Rožancovo pisanje je pristno, ker je pošteno in porojeno iz ljubezni do slovenskega ljudstva, enako kot Pahorjevo. STRAH PRED PRISTNOSTJO In morda je ravno ta pristnost, ta dokumentarna veličina njunih spisov tisto, kar odvrača komentatorje in kritike, kajti ti v svoji preračunljivosti ne bi radi pustili na njih prstnih odtisov svoje majhnosti kot indicije za bodoče zgodovinarje — sodnike nad preteklostjo. Četudi so proti četudi se ne strinjajo, pa vendar čutijo, da so Ro-žancovi spisi porojeni, enako kot Pahorjevi, iz neke svete bolečine in iz tako goreče želje po resnici, da se jih nagonsko bojijo lotiti. Mnogo rajši s/ dajo opravka s stvarmi, ki so napisane iz ni-čemurnosti, iz gole želje po literarnem uveljavljanju, iz ambicioznosti te ali one vrste, iz ideološkega fanatizma ali celo samo ,z konformizma in želje, da bi se avtor pobahal s svojo načitanostjo in znanjem, ki ga pa nista prekvasila duhovna plemenitost in spoznanje. To je tudi za kritika in intelektualca sploh mnogo manj tvegano in obvezno. ZAVLADAL JE NIC V eseju »Nič na Slovenskem« daje Rožanc izraza tistemu, kar pravzaprav občuti vsak samostojno misleč Slovenec, ko dobi v roke npr. Šalamunove »pesmi« ali ko vidi, s kakšnimi blažen mi, zadoščenimi obrazi nalagajo v Trstu pripadniki vodilne in celo elitne plasti slovenske družbe na strehe in v prtljažnike svojih avtomobilov razne moder ne električne gospodinjske stroje ali tekajo od ene trgovine z avtomobilskim priborom do druge: čuti, da je zavladal za tako literaturo in za takim upoštevanjem »trajnih potrošnih dobrin« Nič, nič z veliko začetnico, kakor ga pojmuje Rožanc. V nasprotju s Pahorjem Rožanc problema slovenstva ne občuti politično, ampak predvsem moralno. »Pod pritiskom tega nihilističnega razpoloženja je večnostna iskra, ki morda še tli v kom, sramežljivo pritajena in zadržana, verniško razpoloženje do človeka in družbe naivno, prejšnja samozavest že v kali zatrta,« piše Rožanc. »Nič je tako splošen in obvezen, da celo konfesionalni verniki, ki se še niso odrekli ne harmoniji s svetom ne večnemu življenju, opravljajo svoje verske dolžnosti na tihem in sramežljivo... V tej na videz junaški modrosti in gotovosti, v kateri živijo ljudje brez pravega upanja in brez pretirane vneme za kakršno koli odrešenjsko dejanje, pa čedalje bolj raste število obupancev in samomorilcev.. .« tudi z drugih točk baltske obale; ker pa niso razpolagali takratni morieplovci niti s kompasom niti z morjevidi, so morali smer določati pač le po soncu in zvezdah in zato so ra e voz li čimbolj točno v smeri sever-jug. To je tembolj logično in razumljivo, ker to niso bile več ladje morskih razbojnikov, ampak ladje trgovinskih odkrav, tako da pomorščaki niso mogli in niso smeli mnogo tvegati ter so morali čimprej prepluti širino Baltskega morja. Na take pomorske zveze se da sklepati tudi po slovenskem izrazu krmar ali krmariti, ki pride gotovo iz švedskega izraza kor — krmariti, voditi, peljati, in iz izraza mar -morje (staronordijsko marr), ki je ohranjen v raznih sestavljenkah. Kor-mar je torej pomenilo peljati se po morju ali krmariti po morju. Možno pa je da pride mar od staronordijske besede madr — mož. Kor-madr bi b'lo torej pomenilo krmar in "a slovenska beseda po‘em ne bi bila drugega kot izraz kor-madr. Vendar je verjetnejša oblika kor-mar. NIČ KOT PROTI PROGRAM In na drugem mestu pravi, ko išče razlago za ta nihilizem v slovenskih ljudeh: »Šele v nasilju človeka - boga se nam slednjič razkrije prava vsebina slovenskega Niča. Nič na Slovenskem ni le navadni Nič — Nič je na Slovenskem protipro-gram, ki naj bi se uveljavil in ki se kratkomalo mora uveljaviti kot resnica nasproti iluziji — že v svojem zametku protislovna resnica tisi ih slojev, ki hočejo ob zapovedani konvenciji razvili lastnega vozniškega duha, vendar jim je to onemogočeno. In prav v tem tiči njegova hipertrofi-ranost, njegov nerazumen obseg in njegova samomorilska moč. Nesreča je namreč še toliko večja, ker je ta protiprogram Niča prav tako program m kot program prav tako samovoljen, pralv tako le neresnična zadeva zagnanega duha, kot iluzija o vsemoči.« In Rožanc pride do naslednjega filozofskega in sociološkega spoznanja: »S tern nam položaj na Slovenskem razkriva pomembnejšo resnico sodobnega sveta in človeka nasploti — razkriva nam krah humanizma in stisko transcendence. Iz današnjega Niča in Vsega ni več moč nikamor, še najmanj pa navzgor. . . Človek ne more biti več Človek, ko Bog ni več Bog.« POT IZ NIHILIZMA To so pretresljiva, usodna spoznanja, porojena iz iskrene analize slovenske družbe v sedanjem zgodovinskem trenutku. »Most« je prevzel nase zgodovinsko nalogo, da posreduje ta iskrena in globoka Rožancova spoznanja slovenskim ljudem, jih osvesti nevarnosti današnjega nihilizma, ki razjeda našo družbo, in jim pokaže pot iz njega. Toda spričo molka, ki je sprejel te Rožancave spise, imamo neprijeten občutek, da so padla v prazno, da je glavna .astnost današnjega Niča ne le brezbrižnost, ampak sploh nesposobnost za dojemanje resničnega in iskrenega, in da se zato lok »Mostu«, rastoč na eni strani iz plemenite bolečine in želje po resnici, pne na drugi strani v prazno. NOVA ZAVEST RESNIČNOSTI Toda, kot rečeno, karkoli je plod kritičnega razuma, porojeno iz spoznanja in bolečine ter pride iz srca, ne ostane nikoli brez učinka. In počasi, morda prepočasi, a vendarle, se bo moral začeti današnji Nič umikati in se bo izoblikovala v slovenskem človeku nova zavest resničnosti, novo pojmovanje človeka, njegovega odnosa do sveta in tudi do konkretnega slovenstva. Dokaz za to nam. je ravno ta številka »Mosta« in predvsem tisto, kar je prispeval k tej njegovi zgodovinski številki Marjan Rožanc, človek in pisatelj brez zagledanosti vase, ki morda meni, da izpolnjuje samo svojo dolžnost, kot eden za zdaj še redkih protivnikov Niča na Slovenskem. Rožanc ima gotovo manj čuta in razumevanja za konkretno politične probleme slovenstva kot Boris Pahot, globlje pa čuti njihove moralno politične obsežnosti. p 7 Da pa so si tedan|i Skandinavci in Sol-vendci na tej plovbi vendarle pomagali tudi že z jadri, dokazuje staronordijski izraz ja-ciarr za neke vrste jadro. Tu naj tudi opozorimo na to, da obstoja že po površni raziskavi v slovenščini na desetine staronordijskih izrazov, ki so v zvezi s plovbo ali ki dokazujejo, da so davni slovenski predniki nekoč živeli ob morju in bili v veliki meri odvisni od njega. Razširjeni slovenski priimek Sever pride gotovo od staronordijskega izraza sae-far ali sae-var, ki je pomenil: morjeplovec, pomorščak. Takega izvora sta najbrž poleg raznih drugih tudi priimka Avsec in Avšič. Avsatte je pomenilo razkladati ladje, raztovoriti, vzeti (tovor) ven. Iz tega izraza pride nedvomno tudi slovenska beseda vzeti. Bord je pomenilo krov. Od tega pride morda slovenska beseda rob (ladje). Ni pa izključeno, da je v zvezi z besedo bord tudi slovanska beseda rob (in zarobiti — zasužnjiti ), glede na to, da je prišel v »robstvo« tisti, kogar so vkrcali na kako nordijsko gusarsko ladjo Postal je pač »rob«. S tem se-{Nadaljevanje na 7. strani) Pokristjanjenje Slaven c e v J'-* I ŽENA m BOM pfovtl 'frotičeiffetti »Sem odločen, prepričan, zaklet nasprotnik sončenja in pridigal bom proti njemu, dokler bom živel!« pravi slaveči ameriški dermatolog dr. J. Wal-lcr Wilson, profesor na Kalifornijski univerzi. »Toda prepričati ljudi, kako je zanje ne le nepotrebno, temveč tudi škodljivo, da ure in ure ležijo na soncu, je enako težko kot jih pregovoriti, da naj nehajo kaditi, če nočejo dobiti raka na pljučih ali umreti za’ kapjo!« Wilsonovo gledanje na sončenje je preprosto ali pa ga vsaj moremo preprosto ubesediti. Takole pravi: »Porjaveti na soncu more biti lepo, čeprav js tudi to stvar okusa in dobe, vendar, da je to z medicinskega stal;šča nevarno — o tem ni dvoma!« Tudi ni samo nevarno. Karkoli so pisali v psev-doznanstvene rubrike stotin časopisov, ostaja res, da je sončenje obenem tudi kozmetični sovražnik najprej tistih, ki i:h li njegovi pogledi zanimajo, to pa so ženske. Zavoljo sončnih žarkov in obilnega sončenja se koža naguba, kar se drugače ne bi /aodilo, pri izrazito trdovratnih primerih pa povzroča močno nagubanost, ki jo vsak lahko opazi na vratu mornarjev in kavbojev. Sončni žarki povzročajo tudi tako imenovane lentigine, to so grde rjavkaste pege po telesu in obrazu, o katerih ljudje mislijo, da jih povzročajo motnje v jetrih, zate jim pravijo celo jetrne pege. Vendar je daleč najslabša 'Posledica sončenja kožni rak. Čeprav je redko kdaj usoden, kožni rak, povzročen s preobilnim sončenjem zahteva kirurške posege, ki ne ostanejo brez sledov. Dr. Wilson ima zanimivo statistiko, do katere je kot strokovnjak lahko prišel. Takole pravi: »Okoli trideset odstotkov vseh bolnikov, ki v enem letu pridejo v povprečno dermatološko ordinacijo ali kliniko, ie prišlo zavoljo stalnih kožnih motenj in sprememb, ki jih je povzročilo — sončenje.« Problem je sorazmerno nov in sodoben. Belci so, ali zaradi prirojenega zdravega razuma ali zaradi kolonialističnega sno in za prvo poučevanje v slovenščini! v /nak zahvale darujcio slovenski književniki in Vni!.*pivnice> votivno iubileino svečo fc »n.dobo Prmočnire) sv Cirilu ki bo od "roba sv. Mod»'sti poromala preko groba' svetniškega škofa Slomška v Rim kamor sta sv. Ivata Ciril in Metod nrav nred 1100 leti prinesla relikvijo mučen iškega t-oneža Klementa slovenske bogoslužne IcniVe svnte učence, med njimi -V nekatere slovenoke (panonske). Ameriški slovenski romarji so se od Gospe Svete odpeljali na Višarie. od tam pa v Ljubljano in Dobrnič, da še v cerkvah Baragovega krsta in duhovniškega posvečenia prižg6 Modestovo in Baragovo svečo, nato jo pa ponesejo nazaj v Ameriko in izročiio v roke škofa Tomaža Noa, ki ie z votivno svečo tako nomenljivo počastil slovenski '200-letni jubilej pokristjanjenja. Vokristjanjetije SloVenceV (Nadaljevanje s 6. strani) veda ni rečeno, da bi ne mogla imeti beseda' »rob« kakega drugega, npr. turanskega izvora. Iz besede bord je verjetno tudi Švedski glagol borda — natovoriti in slovenski naprtiti in prdniti. (Dalje) freika I Piše TONE FORNEZZI Riše ANDREJ NOVAK Hi 1 na podstrešju 15 « > CZ) 00 £ Š ’ ra u O. C Jh £ i|i-s * 2 , 2 •g M > £ u CZ (/) N o .3 M rt ca *. m n OJ O o m \\ '.J 'A Ul 2«.! a Ih >(J p- C-a ° 2 g o 'E o rt ^ rt o *c oj ■ ^ c ’£ o oS 5 7) 7) 7) i> rt rt ca N C/l CZ 'J U rt d) 2 c >o ^ rt ^ rt S rt H rt O o E E st -a 1) NO Gh CZ *-H « CZ t/) O u a o S £,"2 oj rt 2 S >u « O M U nS cx o S S.S O ^5 " £?..Q on — CZ D o a a a OJ (L) rC >CZ p,ji « E u oj o >u 01) — bo M ~ o o |= "a « c “C