SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva St. 6. V Trstu 13. marca 1897. Letnik I. Meseca marca praznuje se še god teh-le slovanskih svetni- kov, ki so v zadnji št. izostali po pomoti: 2. Milena, 4. Kazimir, 5. Danica, Bogomila, 8. Kosana, 10. Stana, 12. Božana. Sestram. sodelujmo sestre drage Za .Slovenko' mlado dete; Sodelujmo marno za njo Vse, ki smo Slovenke vnete. Saj je vsaki v duši vzrastla Cvetka nežne domišlije ; Marsikteri je podaril - Stvarnik, — cvetko poezije. Da! okinčajmo ,.Slovenko"... Če so tudi cvetke male, — Vendar cvetka pri cvetici Da nam kmalu vence zale. Daj ji Ti povesti nežne ; Daj ji Ti novele krasne, Ti romane, Ti opise In Ti pesmi rajsko-jasne. Ljubav za „Slovenko" mlado P)Ode kmalu razcvetela, ¦ In kot list deklet slovenskili Bo — „Slovenka" nam slovela ! Mirka. Iz velikomestnega življenja. Načrtal —S- . L . . V enem delu predmestja, kjer prebivajo najrevnejši delavci v malih, zadohlih stanovanjih, je bivala obitelj prečna in zadovoljna v svojem siromaštvu. A dolgotrajna jaolezen je ugonobila reditelja družine., udova z malo si- roto je ostala zapuščena. Primernega dela ali zaslužka ji ni bilo možno dobiti, glad pa se je oglašal vedno glasneje. Prisiljena je bila prositi pomoči od onili, ki so živeli v vsem izobilji, prisiljena, obračati se na milosrdj e tujih ljudij. Vse življenje je prebila v revščini, a doslej ni bila nikdar še v položaju, da bi morala prosjačiti. Sila pa je dovedla ubogo udovo do tega. Sla je v mesto, obupno se ozirala po krasnih palačah, kjer bivajo mo- gotci in bogatini, ni jim zavidala njih imetja, njih sreče, želela si je le, da bi vsaj nekoliko, vsaj stotino od svo- jega' preobilja podarili nji in njenim vrstnicam — kako bi bili hvaležni osrečeni ubožci ! Ljudstvo jt kar--trum«maprikljal»i'mIHio nje: lü- teli so po opravkih, dasi je bila nedelja ; vsak zamišljen v svoje skrbi in svoje opravilo. Opazil je ni nikdo. ali vsaj pobrinil se ni nikdo zanjo, niti za dete, ki je ste zalo drobni ročici k materi. Tako je dospela do cerkve, uprav ob času, ko je dohajala gospoda k slovesni veliki maši. Malokdo iz pobožnosti. marsikdo, da čuje izborno petje in glasbo, da razkazuje in občuduje toalete, da se ondi snide s znancem ali znanko. V elegantni kočiji privede se bogato opravljena gospa. To hoče poprositi milodara, morda l)ogato obdari ubožico ter jo vsaj za par dni otme gladu. Komaj izusti prosilka prve besede, nagubanči se poprej sladko se smehljajoči obraz, zaničevalen pogled iz bistrih očij jo zadene, »nesramna vlačuga' zasikajo drobne ustiea in gospa šumi v cerkev — k molitvi, k daritvi. K poniževalnemu prosjačenju namesto sočutja še sramotenje, namesto usmiljenja, zaničevanje ! Preveč je to za ubogo materino srce. Kupa trpljenja ji ni bila nikdar tako grenka kakor v tem trenotku. ,Ako med ljudmi ne najdem usmiljenja, bodi mi Bog milostljiv", šepeče ter se hitro odpravi proč, daleč proč od otožnega mesta. Dunava, ki vali svoje sinje valove blizo prostolice v hitrem teku proti črnemu morju, je bila že marsika- kemu obupancu hladen grob,, kjer si je utopil žalost in gorje. Tako je našla tudi ubožica z otrokom ondi rešitev Priloga 31. št. „EDINOSTI" Str. 2 „S L O y E N K A St. ß nadlog. Jeden proletavec več ali manj. Kdo praša po tem ? A vender — je li tudi tako brez pomena vpra- šanje : Kdo je zakrivil to gorje, kdo ima ta greh na svoji vesti V II. V mali, od vročine in tobakovega dima zadolili so- bici predmestne gostilne sedi velika družba možkih in ženskih vsi v črni, žalni obleki. Govorica in kretanje razodeva male obrtnike. Kriče kar vsi vprek, tako da skoro nikdo ne razume druzega v tem vrišču. Slednjič se posreči debelušastemu možakarju, da pomiri družbo in prične z globokim glasom pripovedovati slabe šale in stare dovtipe, ki pa še vedno prouzročajo gromovit smeh. Le sosedinji se ne dasta motiti, prerešetavata obleke in nakitja raznih znank in se kosata v tem, katera bolj pozabavlja skupnim prijateljicam. V tem pokliče nekdo vnovič piva, drugi vina, tretji jedila, in tako mineva v veselem pogovoru in trušu ura za uro. Krčmar pride pozdravljat družbo, ji ponuja duhana in prisede, pričenši govoriti o umrlem, katerega so baš zagrebli ; govorica razplete se o njegovi bolezni, potem o življenju v obče. Pri tem se dokaže, da jim ni znan rek ,de mortuis nil nisi bene", pa saj tudi nikdo od njih ne zna latinščine! In vender zagotavlja ta, da mu je bil najboljši prijatelj, oni, da mu je bil najljubši znanec. Nemi opazovalec pa, ki je vse videl in slišal, mora si pač misliti : je li to ljudstvo res tako brez srca in čutstva, da se po po- grebu tako raduje — jeli res prijateljstvo le prazna be- seda, — da je nosi le na jeziku, in ne tudi v srcu ? Veselje in žalost bi se sicer vendar ne moglo tako dru- žiti in jednačiti ; a tudi vsaj navidezno bi se čuvali ta- kega ravnanja, ker bi se jim moralo uže instinktivno zdeti neprimerno in nedostojno. ' Ostavljena. (Narodne pesni. 1. Rože, oj rudeče rože, Mojega vrtička kras. Le dišite, le cvetite. Saj obseva solnce vas. Tudi jaz sem nekdaj cvcla Kot na gredi rožica. Kar pa on je šel po svatu. Vela mrem ubožica. Pojte, ptičice, veselo, Pojte pesnice sladke. Tudi jaz sem nekdaj pela Vsa vesela kakor ve. Ko pa dragi mi je prešel, Pesni vse so prešle ž njim, Le srce mi je ostalo, Da ubožica trpim. 3. Oj sijaj, oj sijaj mi, šolnce zlato. Mrači se po polji, megle se vij6 ! „Kako-li pregnalo megh- bi in mrak, Če siv in težak me zakriva oblak'. Ujasni mi čelo, ti drobno srce, ; ' Preženi žal mislij mr roj iz glave! K „Kako razvedrim ti naj mračno glavo. Ko crne sem žalosti polno samo ? Kiiziinir pl. Hudič. Zabavna črtica. z velikim darom odlikoval je Stvarnik človeka pred živaljo z darom jezika, a vendar nanese življenje dosti- krat tako, da nam v razkritje naše duše ne zadošča živa beseda ali pa se je ne smemo posluževati.... Te nedo- statke znal si je pa ublažiti človeški duh posluževaje se lepih umetnostij, tako da si je n. pr. osvojil godbo in petje za pravi pravcati jezik svojega srca. Vsa čast pa v tej stroki ljubezni, katera je nedosežna v iznajdljivosti sredstev v dosego zaželjenih smotrov. Saj poje pesem, da je bil Bog zapovedal vsem strastem, naj pridejo na izpit, kako služijo ljudem. Ljubav sicer ni dobila odlike, a v pesmi pravi : Glavico pa ljubav pobesi In prostodušno se uda ; Pomagati pač vselej ve si. Računati pa najmanj zna. Ali je še dandanes tako naivna, prepuščam v raz- iskavo in sodbo slovenskim mladenkam, kar se pa do- staje trditve „Pomagati pač vselej ve si", iretrebamo sicer nobenih dokazov, a omenim naj le nekatera znamenja, s kojimi govori ljubav z ljubavjo. Najvažnejšo ulogo pač igra cvetica, častno mesto zavzema naš „zelen rožmarin", ki ,ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh", simbol ne- venljive zvestobe. Potočnice — nemške spominčice — pa naš narod ne pozna v pomenu „Vergissmeinnicht", saj kolikor je znano meni, ki sem zrasla in delujem med narodom. Štiri ali večperesna deteljica je tudi v narodu priljubljena za nežen pozdrav. Dekle jo da pri slovesu skrivši fantu, to je, da on nič ne ve, to mu je sreče- nosno, kakor je sploh večperesna deteljica znamenje sreče. Pa kaj še čem naštevati več cvetic? Mlada bralka, saj sama najbolj veš, koliko pisem z najrazličnejšimi .bo- taničnimi gesli' šlo je skoz tvoje roke, kolikrat posku- šala si na sprehodih v svojej mladostnej naivnosti in lahkovestnosti z znano cvetico : me ljubi, me snubi, me vara itd..... Z manjšo naklonjenostjo ponaša se takozvana „Mar- kensprache". Znamka je na različnih mestih zavitka in T različnih legah bogatega pomena. Ravno tako dežnik, ki se nosi lahko na najrazličneje načine. Velicega pomena je pa osobito na plesih... pahljača. Po hitrejem ali mirnejem pahljanji sodi se lahko na tre" št. ()¦ „SLOVENKA" Str. ^ notno duševno stanje, hudomušneji pa trde, da se go- spice navadno liitreje pahljajo, nekako nervozn'» kakor človek, ki česa pričakuje, kar si tolmačijo po svoje, da je namesto besed: »Mmam ga, nimam ga!'... Gospe pa jiolagoma s prijetno gotovostjo : „Imam ga, imam ga!"' Koliko srečnih pogledov vjelo se je že ,za hrbtom* mol- čljive pahljače, katera žal hladi le žareča lica, često pa razžari in razburka budeče se srce. Pozor deklica !... in če te morda hoče učiti kdo na plesu .Fächersprache" in ti konečno zapiše na pahljačo — drug jezik pomaga drugemu — besede : „Lepe so tvoje temne oči, Dolgo v nje gledati varno ni" vzemi mu pahljačo, pa se pravočasno skrij za njo! Marica II. Vzgoja otrok. Spisala Mar. Ana. Došla so različna pisma in vprašanja o načinu vzgoje otrok. Srčno so nas razveselili ti pojavi zanima- nja, kajti s tem kažejo naše vrle matere, da se za stvar ogrevajo, da resno mislijo ter žele prav odgojiti deco svojo. In zares moramo misliti ter delati in hiteti ; saj smo itak že dolgo, predolgo dremale in spale. Malo bitje je tu. Nežno, nezavedno brez moči in volje. Ono je testo pravi nek pedagog, koje se vpogne vsakemu pritisku, je ilovica, iz katere se lahko naredé krasne podobice ali pa čuden nestvor. Mati je družini srce, iz kojega izvira ljubezen, ogenj. Ljubeča mati je otroku vzor, ona mu je izvir vsega dobrega in slabega. Pazi tedaj o mati, pazi, da si mu res prva in prava učiteljica in voditeljica. Otroku ne ujde ni en miglaj, ni ena beseda, ni en pogled. Zato naj vsaka mati vporablja svoje besede, svoje vedenje in de- janja v dobro vzgojo otrok, v ta namen navajam tu le nekaj toček : Govorimo otroJcii mnogo In pravilno a v maternem jeziku. Velik nedostatek je, da se z otroci blebeta; zgo- varjaje besede le na pol ali okrajšano. Temu se deca tako priuči, da se pozneje ne pomuja ponavljati razloč- nih besed : Materinščina pa bodi temelj drugim jezikom in vedam. Xe dovoljujte otroku vsega kar hoče, samo da né joka. Dogaja se to skoraj v vseh družinah; ne toliko radi otroka, temveč radi lastne ugodnosti, ker se nam ne ljubi poslušati joka, ali pa pregovoriti otroka kako drugače. Potem se otrok navadi tako, da prav hoče vse in tako dolgo joka, da doseže svoj smoter. V poznejših letih bode baš tako, a žal, da vsega ne moremo imeti nikdar in ni nam težko,vče se navadimo že v otroški dobi zatajevanja, ¦ ; Ne drahmo otrok da jim n. pr. kažemo lepo ru-. dece jabolko ali igračo pa jo zopet skrijemo in to več- krat ponavljamo, ravno-ko jo hoče otrok doseči. S tem se navzame razdražljivosti in krive smo same. ZbirČHosti v jedi, pijači in obleki ne sme otrok po- znati. Otroku se niti sanjati ne sme, da bi se mu kaj druzega pripravilo, nego kar jedo drugi. Izjema je seve v bolezni in prvih detinskih letih, v katerih uživa dete večinoma le mlečnate jedi. Prihodnjost vsakterega, bodisi še tako odličen ali vborcn, zakrita je za teman zastor. Nihče ne ve, ga li čaka dobro ali slabo; če slabo, ne bo mu tako hudo, a če dobro znal, bode ugodnosti tem bolj ceniti. Kaj naj rečem o oblačilcih? Ootovo želi vsaka mati imeti svoje dete čedno in lično opravljeno. Otrok je pa že sam na sebi v svoji nedolžnosti lep, ljubeznjiv, in pri- kupljiv če je umit počesan in snažno oblečen brez nakita in lišpa. Otrok naj redno Jcnj dela. Naj se igra s primerno družbo, a naj se tudi podučuje igraje lehkotno Treba ni učenih razprav. Kar vidi okoli sebe, kar ga zanima naj se mu pojasni. Na vsako otrokovo vprašanje odgovarjaj- mo rade, pametno in nikoli z „n e vem". Ne smemo vedno poditi otroka od sebe, kedar delamo. Naj le gleda, naj tudi pomaga po svojih skromnih močeh ; tako se priuči polagoma redu in delu, kar mu v življenji izvestno koristi. Delo ne bo mu strašilo, a ščit tolikemu zlu. Delo bode mu uteha o nesreči, a ne kazen za greh. Ono mu bode oživljalo duh a ne morilo samozavest. Delo bode mu ponos in veselje, a ne žrtev in nesreča, ako vzbujamo že v prvih letih v otroku veselje do dela. Učimo otroka misliti. Kako bo neki mislil človek; ki ni bil nikdar k temu priučen? Od rosne mladosti pri- puščen sam sebi se je igral, tekal, skakal brezmiselno, kakor mlado žrebe. Izvestuo ni rojenih toliko slaboumnih ali glupih ljudi, kakor jih nareja vzgoja, ker jih ne vodi k mišljenju. Ni trelia z otroci reševati problemov, a mi- sliti se nauče z otroškimi igrami, povesticami in izdelo- vanjem otroških del. Pri tem se ve mora mati misliti a žalibog, da je večina mater za to prelena, zato so pa izvrstni pripomočki otroški vrteči. Ne vodite dece vedno se seboj in pazite posebne komu jo izročate. Posebno nedostojno je male otroke vo- diti v krčmo, kavarno ali pivarno. Tudi v družinah na- dlegujejo otroci zato naj se jih nikoli ne vsiluje. Če jih prav izrecno žele, da pridejo, se to stori, pa le redko kedaj. Poslušati pa ne smejo vedno, kaj odrasli govore ; le če se pripoveduje o Bogu, domovini, naravi, o juna- ških činih naj bodo otroci prisotni. Seveda ne razumejo vsega, a ostane jim nekaj v spominu. Potem povprašu- jejo a mi pojasnujmo drage volje. Tako si pridobe po- dlago vsem vedam igraje, da same ne vemo kako in kedaj. Naposled primerjajte same vrle matere, otroke dobrih in slabih družin ; videle bodete razliko dobre in slabe vzgoje ; spoznate matere po otrocih in narobe. Zato trudi- mo se priučiti veliki umetnosti, spoznavati namreč otro- kov značaj in potem vravnati vzgojo. str. 4 ,S L C) V E X K A' St. 6 Spomladi. I Cvetje pomladansko Spletam v zale kite, In premišljam dnove Radostno prežite... Pa čemu te kite, In čemu te sanje. Ko ni več ljubavi. Radosti nekdanje ! II. Nad mano jasno je nebi In pomlad na okoli ; Morda i ti, srce temno, Zdaj iznebiš se boli... Oj srce, bodi kakor cvet, . Ki solnce ga odpira, Ki sveže in zvedavo spet Se v lepi svet ozira. III. V duši pesen mi zveni. Pesen blaženstva in sreče. Kot otroka jasen smeh V srcu njen odmev trepeče. Iz višnjevih visočin Pala si, ti pesen mala ; Zvončkom in trobenticam Te je mlada Vesna dala. Vida. Mladostne sanje. Spisala Vanda. (Dalje in z v r š e t e k.) Stekla sem v vežo, da bi zaklenila duri, pa glej nesreče, ravno oni hip, prikaže se na cesti. Nisem se mogla skriti ; vendar, da ne bi slutil, kaj sem namen- jala storiti, mu rečem : „Že z okna sem vas videla go- spod Kolčič, pa sem vam prišla naproti!" Je-li verjel ali ne, tega ne vem. Res gospodična, ali res. Dragica ? Meni naproti ? in pogledal me je s svojim milim pogledom. Molčal je, ne govoril dalje, morda se je bal, da bi ga kdo slišal. Ker se je želel pokloniti najprvo roditeljem, povedala sem mu, da ni nikogar doma, da so odšli. Peljala sem ga v vzprejemno sob«, ponudila naslanjač, jaz pa sedla njemu nasproti na zofo. Dolgo sva molčala ; s tem, da nic jo neprenehoma gledal, spravil me je v zadrego, tako, da nisem vedela o čem bi go- vorila. Naposled sem se ohrabrila in rekla smehljaje : „Kaj pa me tako gledate gospod Kolčič V* Ni mi odgovoril, le vstal je in šel k oknu, ne da bi zinil besede in molčala sem tudi jaz ; kaj naj bi tudi govorila s tem le dolgočasnežem ? Jezila sem se sama na — se, da nisem došla v vežo vsaj pet sekund prej. Na ta način bi se bil on gotovo vrnil misle, da ni ni- kogar doma. Zatopila sem se v svoje misli in skoro po- zabila, da je nekdo navzoč Iz moje zamaknjenosti me je vzdramil on — a kako ? Prijel me je za roko in jo položil na svoje srce. Hotela sem mu jo odtegniti, a ču- tila sem, kako mi jo je stisnjeno držal v svoji. Nekaj sem mu rekla. Kaj ? Ne vem ! Slišala pa sem besede : „To le srce, katerega udarce slišite, bije. Dragica, le za Vas. Le vi morete me osrečiti !" In potem ? Niti ne vem kako in kedaj, sem čutila njegov poljub na svojih ust- nicah. Čudila sem se sama sebi, ne vede, sanjam li, ali je resnica, nisem si mogla predstavljati tega resnega jjloveka, da bi poljuboval. Ne ravno hitro — poslovila sva se in ko sem ob deveti uri zvečer legla k počitku, premišljevala sem o tem. Meseca maja 18 — Kakor nalašč vabila me je prijateljica naj jo obi- ščem ob binkoštnih praznikih, nisem se mudila dolgo s svojim premišljevanjem in koj sem jej odgovorila, da pridem. Kako bi ne sprejela ponudbe, ko sem upala vi- deti tam njega ? Ob 7. uri zjutraj sem odpotovala. V kupeju mi je bilo zelo dolgočasno in kaj nestrpno sem pričakovala trenotka, ko bom stopala po ouem mestu, kjer sem še pred dvema letoma prebila zadnje dni onih časov, v kterili sem spoznala njega — — svoj uzor — žalibog ! — Ob 12. uri sem došla v Ljubljano. Srečala sem prav malo znancev, a gotovo ne onih, kojih sem si želela. Popoldne sem šla s svojo prijateljico po mestnem šetališči, da bi videla — njega. P)ila sem že naveličana in žalostna, kar mi sreča prinese pred oči onega, i)0 kterem sem tako željno hre- penela, onega, kojega sem nestrpno čakala. Šel je mimo mene, ne da bi me poziiravil dasi me je videl. Čemu sem vzela dnevnik v roke ? Vsaj mi ni mogoče popisati tega, kar sem čutila v onem hipu. Dobro, da je bilo o mraku, kajti drugače bi mi bil lahko vsakdo opazil spre- membo, ki se mi je vršila na obrazu. Noge so se mi jele šibiti, ko je šel mimo mene oni, kteri me je naučil ljubiti, oni, kterega še vedno čislam kot nekdaj, oni, kteri me sedaj prezira, morda sovraži. In zakaj ? Zato, ker me je očrnila zlobna oseba, samo da bi uničila naji- no vez. Ali čemu sem zabredla tako daleč, čemu govorim sedaj o teh stvareh, ki mi vzbujajo le bridke spomine ? Po večerji nisem se mudila dolgo, ampak poklonivši se, opravičila, da me jako boli glava, le da sem odšla v posteljo. V moji glavi se je nabralo toliko misli, da sem imela časa dovolj premišljevati, kar se je godilo z menoj pred par urami. Drugo jutro sem šla k maši a po maši s prijate- ljico v mestni vrt, kjer je bil tudi on. Zopet mi je srce utripalo od veselja. Slučaj naju je večkrat pripeljal na pot, kjer sva se srečala. Jaz ga nisem pogledala in ven- dar, ko sem potem sedela na neki klopici, šel je mimo mene, dasi ni bilo neobhodno potrebno in sede ali po- govarjajo, opazoval me je iz daleka. Zakaj vse to V Kaj je mislil s tem V Mogoče me srditi ? Kdo ve 1 Zvečer sem se udeležila neke zabave, a nisem ga videla več, možno je prišel še le pozneje, ko sem jaz že odpotovala od tam ; kamor sem želela priti in od kjer sem potrta in otožna prispela domov. Meseca avgusta 18— Jaz imam posebno srečo ali smolo, ne vem kako bi imenovala. Res je, da ako se dva ljubita, se zve hitro, a kako se je to zvedelo o naju dveh V Ali to me ne briga toliko, kajti komu mari, ako se midva ljubiva in želiva osrečiti drug drugega? A nekaj drugega me žali, da bi kar vse pokončala od same jeze ; čemu brusiti je- zike na tak način ? št. 6 .S l o v p: n k a« Str. 5 Dobra duša je doznala, da se imava rada in zato j me pri njem pohvalila. ' In zakaj vse to? Najbrže iz nevošljivosti. A nekaj me tolaži. On sam mi je povedal, da ne verjame oni brezznačajnej ženski, ki mu polni glavo z raznim bese- dičenjem, samo da bi nas razdvojila. Zagovarjala se nisem, ampak svetovala mu jioslu- šati jo, ako misli, da se morda ne moti. A on je dovolj značajen tako, da jej ne verjame in da se ne da zvivati , kakor bi kdo želel. Spoznala sem, da je trdnega zna- čaja in to me sili, da ga moram imeti rada. Meseca septembra 18 — Dan sv. I. ; vse je veselo. Tukaj ti • doni na uho petje, tam zopet godba ; vse drugače kakor predstavlja sploh vaško življenje, kteri koli drugi dan in kako tudi ne, vsaj je vendar danes vaški patron. Tudi jaz sem ve- sela --ali mogoče radi tega ? O ne ! — Nikakor, kajti ravno to bi mogoče provzročilo, da bi se doma dolgočasila. — — A nekaj drugega je kar mi polni srce z neko posebno radostjo, ki mi vzbuja prijetne spomine na nedavno skoro bi rekla pred par urami pi'ešlo veselje, ktero sem užila poleg njega, kterega imam rada in od kterega sem si v svesti, da me ljubi — da ras — da me ljubi in da se ne norčuje z menoj kakor---— Kaj sem hotela povedati ? Kam zabresti v tem hipu ? Mogoče na- pisati kaj nespametnega, kar bi me kedaj prešinilo z ne- j)rijetnimi mislimi, čitaje ta le dnevnik. In vendar, čemu bi ne zaupala svojemu dnevniku, kakor sem večkrat; čemu bi mu ne razodela najmanjših skrivnosti ? Zakaj bi ne povedala, da ljubim svojega Stanka z vso močjo svoje duše in vendar je to vsa druga ljubav, nego je bila ona, o kteri nočem misliti in s ktero sem ljubila onega brezznačajnega mladeniča, ki se je le igral z bitjem, ki je menilo, da je ljubi čez vse. A čemu govorim tukaj o njem ; čemu pišem o njem ravno tukaj, kjer pišem o onem, ki je vreden moje lju- bezni in ki me ljubi, ki me želi osrečiti, kakor jaz njega? Čemu stavim imeni teh dveh oseb v tako bližino, ko vendar moj Stanko ne zasluži, da bi ga primerjala z onim brezznačajnežem ? To delam le radi tega, ker med tem ko jednega, prvega črtim, drugega, svojega Stanka tem bolj čislam. Prvega črtim ? Je li to istina, gola res- nica, smem se tako izraziti ? Da, da mora biti istina. Ni čuda, ljubi moj Stanko, da dvomiš kedaj na moji ljubezni ; ni čuda, da ne verjameš meni — ženski. Zakaj bi ne verjel ? Vsaj te ljubim Stanko ! Ne obupaj ; jaz te ljubim iz vsega srca. Kolikor mi je možno. Oh Stanko ! Dobro, da ne boš nikoli citai tega dnevnika ; gorje ! Razodela sem dnevniku preveč, spoza- bila sem se. Zabredla sem v dobo šolskih let, v dobo pri- jetnih hipov, v dobo bridkih uric, v dobo prve ljubezni, v ono dobo, ko sem ljubila Davorina, v dobo ko se je oni z menoj šalil, v dobo ko me je znal oglušiti z jedno samo besedo. Ah kako se mi je znal laskati ; njegove besede so mi bile medene in vse njegovo dejanje — sveto! Lahno sem dihala, ko sem čutila njegovo bližino. Meseca septembra 18- - Sinoči je bil zopet pri meni ljubljeni Stanko. Zopet sem ga lahko imenovala svojega. Svojega ? Da svojega ! Da — jaz njegova — on pa moj — tako sva se sma- trala, ko sva bila sama, a odslej bova to tajnost lahko razkrila pred ljudstvom. Vsi naj znajo, da se ljubiva — vsi — vsi ! Tudi on ? Oh ! Zopet misel na onega !--Kaj mene briga on ? — Kaj ? Vsaj sem dovolj jokala po njem, dovolj zdihovala, zdaj naj zna — da ! tudi on naj zve; vsaj on me ni ljubil, kakor Stanko. Sinoči mi je ponovil še enkrat vso svojo ljubezen in me snubil. Milo me je gledal, čakaje odgovora. Odgovorila sem mu ob- jemši ga in poljubivši na usta. Bil je to moj prvi poljub ; poljub brez prošnje. Bil je srečen. Tudi moji starisi so zadovoljni, osobito pa mati. Ostal je pri nas nekoliko delj nego po navadi, kajti še nikoli ni šel proč tako pozno kakor sinoči. Koj ko je odšel, sem legla v posteljo in nekoliko časa premišljevaje o svoji denašnji sreči, zatisnila kmalu trudne oči. Spala sem vso noč in sanjala le o njem — svojem ljubljenem Stanku. Meseca oktobra 18— Dijamant, ki mi blesti na prstu leve roke, znači, da sem zaročena, da nisem več svobodna, da sem se oblju- bila možu, kteremu bodem čez mesec dnij prisegla zve- stobo pred oltarjem. Še mesec dnij pa bodem njegova žena ; soproga onega, ki me ljubi, tovarišica v življenju onega, kterega želim osrečiti, kolikor bode v moji moči, kterega ljubim. Ne ljubim ga, kakor sem ljubila Davorina, ljubim ga resneje, ljubim ga na ves drug način. Zvedela sem slučajno vse. On — Davorin pod pre- tvezo, da sem ga varala, se me je iznebil. Oh, in da sem morala baš jaz ljubiti tacega človeka, takega pod leca ! Imel je že tedaj drugo in da bi bil ves njen — nesramnež — sé mi je lagal pa saj ni da bi mislila. Zmotila sem se in kesam se, druzega ne morem .... Kako mi je lahko pri srci, ker sem včeraj povedala vse, svojemu Stanku, nabiral je malo obrvi, ko sem mu pra- vila, da sem ga ljubila, a sedaj mi tudi veruje, da ga preziram in zaničujem ter pomilujem samo sebe, da sem verjela takemu nacifranemu gizdalinu. Meseca novembra 18 — Lep dan je bil; krasnejšega bi si niti ne mogla želeti. Solnce je prijazno sijalo in ogrevalo z raznovrst- nim drevjem zasajene hribe, ki okrožujejo prijazno do- linico z rojstveno mi hišo, ktero sem ostavila poročnega dne. — Še en pozdrav, še en poljub in razšli smo se. Ustopila sem s svojim .Stankom v kočijo — odrdrala sva z njo, a vendar nisem obrnila glave od preljubega mi kraja, od dragega mi holma, po kterem sem mlada de- klica tolikokrat skakala in se radovala nabiraje dišečih cvetk Po mojem odhodu zbrali so se vsi svatje na onem holmu, da se vsaj mahaje z ruto še jedenkrat poslovimo in pozdravljala sem jih dolgo tudi jaz, migala jim z roko Str. fi .S L O V E N K A' St. 6 v pozdrav, dasi se nismo več razločevali. Kdo ve, še koliko časa bi bila zrla v daljavo, ko bi me okoli pasu ne bil prijel Stanko, moj soprog. Hitro nama je minil čas in kmalu sva došla na postajo, od kamor je naju vlak peljal proti njegovemu domovju. Bila sem srečna poleg svojega moža in tudi tukaj nama je potekal cas jako hitro. A tukaj, kakor, da bi me nekdo nagloma vzdramil iz sladkega spanja, pretreslo me je po vsem životu, ko mi zadoni na uho hripav glas: „Ljubljana!' Ni čuda, da sem se skoro ustrašila, ko sem zaslišala ime onega mesta, kjer sem vžila toliko lepih ur. Izstopivši pred gostilno in čakaje, da mi izvošček sname vse kovčege z voza, prišel je mimo druge strani najine kočije mahoma kakor prikazen — Davorin. Na- brala sem ustni v zaničljiv posmeh, ko me je pogledal, tako, da je mahoma obrnil oči v tla. Svojemu Stanku pa sem dejala: .Glej ga, gizdalina, o kterem sem mi- slila, da je Bog, oh, kako sem bila otročja." Nasmehnil se mi je Stanko tako ljubeznivo lepo... Spomin ali posmeh*). Dobrave pisan venčal je zmladletek;"^ Povsod življenje vel je žar njegov, Srce je tlelo nad, narava cvetek. Ko zapustila svoj sem rodni krov. V naročji spet sem rodne svoje hiše. Po polji brije krivec, po bregeh, Z ledenim prstom zima cvetke riše V spomin na okno mi, če ne v posmeh... *) Pomlad. Marica H. Z Dolenjskega.^ Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira. Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel. Koseški. Ko sera dobila ,\'ečernice" družbe sv. Mohorja za letošnje leto v roke, ugajal mi je zelo spis „Slovenci, govorimo čisto slovenščino" in zagledala tudi sestavo po- kaženih in pravilnih besedi, sklenila sem takoj sestaviti tak spis za naše slovenske gospodinje, zlasti ker sem slišala večkrat tožiti jih, da ne morejo rabiti za gospo- dinjske reči, obleko, hišno orodje itd. pravilnih izrazov, ker jih ne vedo in tudi nimajo besednjakov, kjer bi si jih lahko poiskale in tako so primorane posluževati se nemških ali spakedranih besedi. Da se torej temu vsaj nekoliko opomore, jim jih tukaj nekaj podajem z željo, da bi jih one ne čitale samo in morebiti tudi odobravale, ampak rabile in se jih tako privadile, da bi drugače niti govoriti ne mogle. Torej narodnjakinje, pazite in navadite se lepo čisto slovenščino govoriti in to pa ne le očitno v kaki družbi, ampak vedno tndi doma in zlasti pa s svojo deco, da se isti že v nežni mladosti vcepi ljubezen in spoštovanje do vašega slovenskega jezika. Ahtati, paziti, ajmoht, obara, ajnrihtenga, pohištvo, ajter, gnoj. ajnzac, vložek, ajzenpon, železnica, aklih, izbirčen, almožna, miloščina, ama, dojilka. andoht, pobožnost. anhengzelj, obesek, antlja, obrisača (brisalka). antvrh, rokodelstvo, antvrhar, rokodelec, atrčs, naslov, aufgäbe, naloga (zadača). aufgus, polivek, vroč poparek. auflauf, narastek. ; auišlag (umšlag), zavih (zaviha). Bagri, voziček, bal, ples. bartihelj, podbradnica. beksel, menjica. betvorlegen, predposteljnica. birštna, sčetka. birt, krčmar. blajštift, svinčnik. blek, krpa. bognar, kolar. bog žegnaj, bog blagoslovi. božji žlak, kap, mrtvoud. bratpfane, pekla (peklača). britpf, pokopališče. brustketna, prsnica. Cagar, kazalec, cagati, obupovati. Cahen, znamenje, cahnati, risati, cajgnes, spričevalo, cajtenge, časnik, časopis, capfenštrajli, mirozov. cartljati, mehkužiti. cegelc, list. cerati, porabljati, cimer, soba. cimper, podstrešje. (i cimperman, tesar, cimprati, tesati, cinast, kositren. ' coklo, zavirača. copernik, čarovnik, cufati, skubsti, cug, vlak. cuker, sladkor, cušpajz, prikuha. cviblati, dvomiti, cvirn, sukanik (sukanec). 'ride še.) Prvo razočaranje. Spisala Marica. Bila sta bratranec in sestričina po materi. Sedela sta na klopi v sladkem molku in tihem šepetanju. Večer je bil prijeten, tih, dasi teman, kajti mali mesec se je skril, ko se je komaj pokazal. Pod njima na cesti je že utihnilo življenje in vrvenje ljudi ter ni se čulo druzega nego žuborenje morskih valčkov; bijočih se ob skalovje. Sedela sta drug tik druzega in dasi si nista pravila nič skrivnostnega, srčnega, govorila sta tiho ali s^ta pa molčala. Njegova bližina je bila zanjo neizrecna sreča in v tej bližini bila bi najraje zatisnila oči in sanjala. Bila je tako mlada in neizkušena, uboga Stana ! Bilo ji je vsega komaj šestnajst let ! Diisi ji on še zinil ni o ljubezni, vendar bila si je v svesti v dnu svojega srca, da jo ljubi ; to je čitala št.5 ,S L o v E N K A' Str. 7 tako dobro v njegovih pogledih in v tolikih besedah, v katerih je izražal vso nežnost svojo do nje. Onega večera bil je še posebno dvorljiv do nje. Po precej dolgem molku, čutila je njegovo roko na svojej in zajedno šepetanje : ,Kako lepe sanje sanjam vsak dan, vsako uro. Stana moja ! Taka-le hišica najrajše seveda kje ob morji v njej pa moja sladka golobica in jaz Sedaj, ko mi po- višajo plačo, živela bodeva lahko brez skrbi in ne l)rez razveseljevanja. Gledišče, enkrat na leto potovanje, to si bodeva že lehko privoščila.* Stisnil je med tem njeno roko v svoji, malo, drobno, otroško ročico, ki se je tresla, česar pa on ni zapazil v svojem razvnetju. „Po letu bodeva tako sedela pred najino vilo in menila se, po zimi pa bodeva v topli sobi čitala, igrala, pela ! Povej, Stana, ne bode li to lepo, zavidanja vredno življenje?" Objel jo je v svojem ognji ter strastno pritisnil njeno otroško glavo na svoje prsi. Umolknila sta, ona je pa slonela še vedno in on je držal nje roko ter zrl v daljavo sanjavo, oh, tako sanjavo ! Tretji dan potem je odpotoval. Razjokala se je pred vsemi, ko je stopil v voz ter jo še z voza poljubil enkrat na belo čelo in l)ledi lićici. Kričala je je za njim „Ka sviđanje !" ko je zdrčal voz nizdol po cesti. ,Bog ve kedaj !" odvrnil je on, pozdravljaje še en- krat predno je voz zavil za vogel. Čez dva dni je že pričakovala pisma od njega, pri- nesli so res pa le listič za njene stariše, v katerem se lepo zahvaljuje za gostoljubnost in prijetno bivanje pri njih ter posebe še prav srčno pozdravlja svojo „malo, prelestno sestričino". Minevali so dnevi in minevali so tedni, a zanjo še ui došlo pismo. Uboga Stana je trpela kakor vsa taka prav mlada, zaljubljena bitja. Z vsako pošto je pričakovala pisma, ko ga ni bilo s prvo, nadejala se je, da pride z drugo, ko ga ni bilo danes, pričakovala je je jutri-- Naposled pa se je ohralirila in napisala na svojem finem lističi : »Pomniš li večer kak more šumjelo?" Ljubka, pri- jetna glasba bilo mi je nekdaj pluskanje valov ; ob bregu sem prerada sanjarila o svoji sreči, zdaj pa tod le ža- lujem in z mano, zdi se mi, da žalujejo valčki. Oni ve- čer, ko si se tako razvnel, ko sem počivala v sladkih trenotkih na tvojih prsih, kako si mi lepo opisoval na- jino lepo bodočnost, a sedaj o tebi ni sluha ! Zaspala bi najrajši in se ne vzbudila nikdar, nikdar več.. ." Tik nje, svoje izvoljenke, zaročnice svoje, je sedel, ko mu je prišlo pismo v roke. Smehljaje se, dal je listič, njej, da je precitala, potem pa je rekel : „Uboga moja mala Stana, kdo bi bil to mislil ? Ko sem govoril o bodočnosti, mislil sem na te, biser moj in na svojo srečo poleg tebe. V svoji zaljubljeni duši sem mislil, da morajo vsi znati mojo srečo, no vidim, da Stana ni znala, revica, o tebi nič, otrok je..." Pritisnil jo je nase tesneje, mnogo tesneje nego Stano, ki je uprav tedaj mislila nanj ter gledala sanjavo tija doli na morje lepi solčni zahod. Ali meniš? Ali meniš, ptica drobna, Da me k petju zvabiš zdaj. Ko na lahnih se perotih P>liža spet pomladni raj ? Ali meniš, roža prva. Da na prsi te pripnem In kot nekdaj z nežnim cvetom Med veselo mladež grem ? Ne! — Saj ko te čujem, ptica, Ko te, roža, gledam jaz. Tožim — in z roko zakrivam Oroseli svoj obraz. — Bridkega spoznanja zima Stria mi je tisoč nad. Nikdar več se ne povrne Meni zlatih dnji pomlad. Kristina. Slovensko gospodinjstvo. Slavno uredništvo! Od časa do časa nameravam Vam pošiljati svoje misli o slovenskem gospodinjstvu, kakor se mi porajajo pri čestem opazovanju našega na- rodnega življenja. Ker je Vaš cenjeni list po večini svoje vsebine namenjen naobrazbi našega ženstva in razvitku istega pravic v prospeh slovenskega napredka, nadejam se, da vsprejmete to kar Vam podajem, blage volje, sama dobro vede, da je gospodinjstvo temelj zdravemu življenju, tako v telesnem kakor v duševnem obziru. Pričenjam torej za danes s prvo točko : I. (iospodinjske šole po deželi. Navada je, da se prav mnogokrat vnemajo dolge debate in gojć gostobesedna j-azpravljanja o stvareh čisto male vrednosti, mej tem, ko se najvažnejša vprašanja puščajo v nemar, in se na nje skoro né misli. Tako važno vprašanje, na koje se n. pr. pri nas na Slovenskem prav malo ali celo nič ne misli, bile bi gospodinjske šole po deželi. Vsakdo, ki pozna naše živ- ljenje, ve, da je naše gospodinjstvo v marsičem pomanj- kljivo, in to vsled nedostatnosti vzgojevalnih sredstev, katerih potrebuje narod v toliki meri. Čudom se moramo čuditi da se naši deželni zbori prav nič ne brigajo za to točko, baš tako, kakor bi je ne trebalo v njihovem pro- gramu. In ravno ta točka je v stalnem programu odličnih narodov, kojih vodstvom je nemalo ležeče na vzgoji svo- jega ženstva zlasti v gospodinjskem obziru. No naš na- Str. 8 .SLOVENKA- St. « rod noče se šteti tudi v tem obziru odličnim, marveč ostaje rajši kakor v marsikterem drugem pogledu tudi o tem mej proletanjskinii narodi. Vprašati je torej, ali naj tako ostane nadalje v gospodinjskem življenju, torej pogledu gospodinjskih šol po deželi V Ne, ne smelo bi ostati ! Storiti se mora nekaj, in nekaj odločnega in to slovenske gospodinje, je v Vaših rokah. Vstanovimo si gospodinjske šole po deželi ! Potreba tacih šol je tako očevidna, da jo vidimo brez drobnogleda. Ozrimo se samo malo po deželi okrog, poglejmo malo v naše slovenske domove, v delokrog slovenske gospodinje. Nočem grajati gospodinj vseh vprek nekaj izbornih izjem je res med njimi, toda tako malo, da bi bilo ko- maj dovolj učiteljic, ako bi vporabile vse izborne go- spodinje. V vsakem domu se na prvi pogled vidi, vlada li v njem uzorna gospodinja ali nemožna površnica, Je-li dom snažen, ne vlada nespametna potrata, zapravljivost, to znači o vrednosti gospodinje, ki mora biti blagi duh vsega doma. Kaj li pa še v kuhinji V Izkušnja nas uči, kako se na slovenskih kmetih kuha, in kako nesnažna pride čestokrat jed. In to samo vsled nezmožnosti gospo- dinje najmanjekrat vsled revščine ! A tudi to Temo, da je največkrat glavni vzrok domačim prepirom, a tudi zapravljanju, posedanju po krčmali od strani gospodarja, torej temelj obžalovanja vrednemu razsutju blagostanja na kmetih kriva nezmožnost gospodinje o pripravljanju hrane. Kolikor je umnih gospodinj znajo, da se da iz pridelkov na polji in v vrtu pripraviti najraznovrstnejih okusnih jedil, brez potrate in da brez možnosti tratimo neprimerno več z istimi pridelki. Z malimi izjemami pridela naš kmet vse na svoji zemlji »okoli hiše" in ;to, kar pridela gospodar, znaj razumno pripraviti v hrano sebi in syojim gospodinja, in vidc.o bodemo, kolika razlika nastane v narodu mej sedaj in poslej. Hrana je podlaga telesnemu in duševnemu razvitku naroda, in tega ne pozabimo ! Malo truda in malo stroškov bi stale take šole, uvažajmo to stvar ! Storimo svoje me ; možje nas bodo gotovo podpirali, saj ne v svojo škodo. Stopimo skupaj, v vsakem večjem selu ustanovimo t^ko šolo. Ondi uči izurjena kuharica, ako mogoče brezplačno, ako pa to ne gre, plačajmo si učiteljico. Pošiljajmo svoje poludo- rasle deklice v tako .šolo, pomagajmo ob enem s pri- delki in kaj malega v denarjih, in nekaj store izvestno tudi deželni odbori. V par letih pokaže se blagoslov tega početja, v tako lepi obliki, da nam ne bode žal malo truda in žrtev. Torej na noge tovarišice, v teku jednega leta sku- šajmo, da bodemo imele svoje gospodinjske šole po de- želi ! T i n i c a. O ženskih študijah. Spisala Danica.) Mir Ist versperrt des Glückes Thor, Verwaist und arm stea ich davor Und muss vergeblich klopfen. W. Ii. d. Vogelweide. Sama sem sedela na vrtu v senci košatega ipav- skega bezga. Malomarno sem držala knjigo v roci; či- tati se mi ni ljubilo. Saj je bilo tako krasno tu zunaj v zelenji, da so se oči obračale rajši po mladem listovji, po nežnih cvetkah, ki so tu pa tam vzdigale svoje male glavice iz trave, nego pa po suhoparvem čtivu, katero sem imela v roki. Oh, kako so mi bili uže dolgočasni vsi ti romani, ki so si naposled vendar vsi podobni, naj jo suka pisatelj uže tako, ali tako. Navadno sem prebrala ¦ samo prvih deset, dvajset strani, da se seznanim z glav- nimi osebami, in na koncu sem pogledala, „če se do- bita, ali ne!* Vse drugo se mi ni videlo vredno čitanja. In baš zdaj, ko sem tu sedela, se mi je vrinila misel: zakaj pa me ženske ne sežemo rajši po drugem, krep- kejšem berilu V Saj je vendar dosti znanstvenih, poučnih knjig, ki bi nam dale tisočkrat boljše duševne hrane, 1 nego le prazni, mehkužni, neverjetni romani ? Pa če bi že bile same take nedolžne, sentimentalne, v romantič- nem slogu spisane knjige ! Toda le poglejmo v posojilne knjižnice ! Obče znano je, da si izposojajo najpikantniše, .najnaturalističniše" stvari baš —dame. Od kod ta pri- kazen ? Naslonila sem se na bezgovino ter mislila in mi- slila. Listje nad mano je lahno šumelo, bezgovo cvetje je duhtelo, prijetno, omamljajoče; nehote sem zatisnila oči ter se udala vsemu čar« tega krasnega pomladnega dneva. Iz teh sanj me je mehoma zbudilo glasno čivkanje. Nagnila sem se nekoliko naprej, da vidim izza svojega skrivališča. Nedaleč od tod je stala stara bukev, v ka- tere duplini so si bile napravile sinice svoje gnezdice. Petero malih glavic je odpiralo svoje lačne kljunčke, a skrbna mamica je sedela na robu gnezda ter jim delila mastnega črviča. A kaj je en črv za toliko lačnih želod- čekov ! Odletela je zopet iskat drugega. In glej ! Komaj je bila odletela, uže se prikaže samec z ravno takim čr- vičkom, ter ga ravno tako deli med svojo lačno družino, kakor prej samica. Kmalo se je i ona zopet vrnila, on je pa odletel. — Dolgo sem ju tako opazovala, kako sta se menjavala in vestno skrbela za svoj mladi zarod, i, da, srečni tički vi ! Saj živite še v prvotni jednakoprav- nosti. Nič vam ne kali miru in sreče. Po istih pravilih si iščete vsi svoje in samički ne gledajo nevošljivo na samice, če si prav te dobijo časih kakega bolj mastnega črvička ali kakega večjega kebrčka. Skupno si spletate svoje gnezdice in skupno si odrejate svoje mladiče. I 'ig drugemu lajšate delo. Vrnila sem se zopet nazaj na svojo klopico. Po ušesih pa mi je zdaj donela jedna jedina beseda : jednako- pravnost. — Pa vendar — smešno ! Kedo nas pa bode primerjal s tiči? Kaj nismo civilizovani ljudje, pri kojih i več ne veljajo naravna pravila ! Kaj čemo mi torej z st. « ..SLOVENKA' Str. !) jednakopravnostjo ? Saj so jo vendar že zdavnej odklonili naši pradedje, in mi, da naj se povrnemo v to prvotno stanje V Kaj nisem bila i jaz vzgojena v tem duhu, pa dvomim zdaj o pravičnosti tega izreka V In zopet sem mislila in mislila. Zakaj so si pak možje prisvojili vse rede, vso uče- nost, a pustili nas ženske v večni temi, češ, da nismo sposobne ^ duševno izobrazbo V Kaj bi pa škodilo, če bi se i me borile „z uma svitlim mečem" za vsakdanji kruh V »Konkurenca na delavnem polju škoduje ženskemu značaju ; zatrla bi v ženski vsa ona blaga čutila, ki so izključno »ženska". Boj za ol)stanek bi porušil vso žen- sko plemenitost, kajti žensko srce je prenežno za ljuti boj v občni konkurenci. Tedaj naj ostane žena doma — zvesta tovarišica svojemu možu in skrbna mati svojim otrokom. Ona naj ne skuša doseči strok, reserviranih samo možkemu duhu, možki moči!" — Tako nekako govorijo oni nacijonalni ekonomi, ki se pečajo mimogrede tudi s ženskim vi)rašanjem. Torej mora biti uže res ! A to velja morda samo za »učene' stroke. Kaj pa mej nižjimi sloji V Ali ne vidimo vsak dan, da se trudijo tudi žene poleg mož po tovarnah, po slabo plačanih zasebnih službah itd. Ali to delo morda ne škoduje ženski ])leme- nitosti ; ta boj za vsakdanji kruh — dasi hujši od onega v sijajniših službah — ne uničuje ženskega srca V Ne, saj je tudi med delavkami mnogo uzornih sester, soprog in mater, morda celo več, nego med damami višjih slo- jev, kojim je jedini smoter življenja lišpanje in zabava. Torej se tisti modri učenjaki morda le motijo ! (Svršetek pride.) Književnost in umetnost. bloruiisha knjižnica, snopič 57-58-5!). Ker so bile že v zadnji št. omenjene Korolamke povesti Gabrijele FreI!esmica Tatjanina. Največjega vspeha pa je bil inter- mezzo, ki se je moral na hrupno željo poslušalcev po- navljati in katerega ceni »Obzor* višje od intermezza v „Cavalleriji". — Veseli nas in gotovo vsakega zaved- nega SloAenca ta veliki vspeh domačega komponista, če- gar delo zanese poslej narodovo čast i med tujce. (Ue- diški agent Berte na Dunaju namreč je stopil s kompo- nistom v dogovor, tako, da se naša Ksenija ne bo pela le v ozki domovini, nego bo pravila i mej Nemci, da premore skromna Slovenija i takih talentov, ki morejo z vspehom skušati se z inorodnimi. Hrvatska kritika se nadeja, da se loti g. V. Parma večjega dela. S to željo ždružujmo i mi svoje iskrene čestitke." Temu čestitanju pridružujejo se izvestno tudi vse naše Slovenke, ki se vesele vsacega napredka v narodu. Popravek. V zadnji številki vrinil se, ker se je iz- pustila jedna cela vrsta, nerazumljiv stavek o ruskem književniku, čita naj se : Ruski knjižernik in umetnik. Rusko slovstvo in ruska umetnost je slavila v minolem novembru petindvaj- setletnico delovanja Nikolaja Nikolajeviča Karazina, ro- manopisca in slikarja, človeka izredno delavnega in plo- dovitega in duševnega vehkana. N. N. Karazin, vnuk Vladimira Nikolajeviča Karazina, ustanovitelja Harkov- skega vseučilišča, se je rodil leta 1842. Dunajska gimnazijska dekliška šola ima letos pet letnikov. Prihodnje leto se ji otvori še šesti, zadnji letnik. st. 10 .SLOVENKA- St. Šola je jako dobro obiskovana in deluje z izvrstnimi uspehi. Skoro polovica vseh učenk je odlikovana. Letos se je ustanovila na Dunaju še druga gimna- zija, ki pa bode imela samo 3 letnike, ker je namenjena samo odrašenim damam. Ustanovila jih je dvanajstorica deklet in gospa s privatnimi sredstvi. Pouk se vrši samo zvečer, ker slušateljice se po dnevi ne morejo odtegniti svojemu delokrogu. Mej njimi je tudi nekaj — mater, ki izdelujejo svoje naloge v otroški sobi poleg glasnega krika in vika svojih malih. Poleg tega pa vendar izvrstno vspevajo. Kedaj doživimo pač v slovenski metropoli, beli Ljubljani žensko gimnazijo ? B Iz prijateljevega pisma iz Pariza. (Priobčil Radoš). Predragi moj ! O .Slovenki" sem dobil že davno poročilo. Izborna ideja — pa težka naloga! Prav živo si mislim, da je obudila obilo zanimanja ne samo med ženskim, temveč tudi med — možkim svetom. Da bi le tudi tu ne bilo navdušenje samo hipno, ter se bi nas ne polastila po kratkem prestanku ona grešna slovanska letargija ! To je naša glavna napaka, da nas vsaka novost preveč in prenaglo ogreje z ognjem, ki i)otem na<>lo pogasne, kakor kupček slame ali sena. Toda naše narodno ženstvo, ki je pri družbi ,,Sv. Cirila in Metoda" pokazalo, da se zna trajno ogrevati in ohraniti, ogenj navdušenja za dobre ideje, bode izvestno tudi tu vstrajalo z znano ži- lavostjo — in vspeh bo zagotovljen ! Kolik razloček med našim ženstvom in med — pa- rižkim ! Nii, primerjati ga nočem, ker se ne da, pač pa Ti hočem povedati nekaj iz pariškega ženskega gibanja, ki bi Te morda zanimalo. — Ogromnemu številu strank, katerih Ti niti našteti ne morem, pridružila se je samo- svoja ženska stranka. Nezadovoljne s zavestjo, da je v ženski kakor individvu skritih polno silnih močij, ki so nevarne možkemu spolu, so se sedaj še ožje združile ter napovedale boj, — duševni boj svojim možkim tekmecem. Izdajajo dve reviji': „La Revue Jeministe' in „Lesfem- mes et les feministes*. Čudni časi, kaj ! — Pri nas nima- mo vsi skupaj niti jedne revije ! Nu, kar se mene tiče, jaz sem prijatelj temu gibanju in vprašanju, ker vidim resno voljo in resno stremljenje po — izobrazbi ! Najraje hodim v predavanja „publica", ki so vsa vsakomur pristopna, na .College de France" in na „Lor- boni", parižki univerzi. Ah, to so Ti predavanja! Nikdar in nikjer še nisem slišal toliko in tako izvrstnih profe- sorjev in kako se zanimajo za Slovane! Evo Ti par tem: ,jČeška zgodovina v XVII stol.," „geografija balkanskega poluotoka", predavanja o Danteju, Petrarki, Cervantesu, „zgodovina Platonove filozofije i. t. d. brez konca in kraja! In povsod je več — žensk, nego možkih ! Človek ima torej dvojni užitek", za ura., in srce ! Če se naveličaš po- slušati, pa lahko študiraš duhovite, nežne obrazke ženskih študentov, ki sede krog Tebe. Toda zašel sem že pre- daleč. Kaj takega mi Slovenci ne doživimo in takega živ- ljenja tudi ne potrebujemo. Pač pa bi bilo želeti večjega zanimanja za literaturo in duševni napredek našega na- ' roda, za kar bo med ženstvom gotovo skrbela vrla .Slo- venka". Konverzacija z našimi dekleti in gospemi nam bo potem res - - užitek, duševen užitek, katerega smo doslej dostikrat bridko pogrešali ! Dal P)Og, da se uresničijo naše nadeje! Zdrav ! Tvoj Josip. Konvikt za ruske dijakinje. Ruski car je podelil 65.000 rubljev za osnovo konvikta za slušateljice zdrav- niških tečajev v Peterburgu. Ta zavod osnuje se še letos. „UČiteljsTti Tovariš". Senat levovskega vseučilišča. Kakor poroča ,SL Narod' je sklenil senat levovskega vseučilišča, da se vsprejmejo učiteljice za neredne, slušateljice, dame s spri- čevalom gimnazijske mature pa za redne slušateljice. — Prav tako, slovanska mesta naj nam odpirajo prva pot do omike in do napredka. Žal, da levovsko vseučilišče nima medicinske fakultete, ki je do sedaj najbolj fre- kventirana od ženskih slušateljic. V Ameriki umerli Čeh, Franc J. Lepša zapustil je med drugim tudi „Usti-edni Matici školski" 3000 dolarjev. Ženska poddružnica (odsek) .Matice školske" v Pragi priredila je 17. preteč, meseca maškarado, katere čisti dohodek je bil 4887 gld. i)5 kr. ! Ta poddružnica oddala je „Matici* od časa nje obstanka — 22. jan. 1894 — nič manj nego 37.821 g!d. 29 kr. ! (Tako poroča .Politika"). Čast takim rodoljubom in rodoljubkam ! Naj bi našli tudi pri nas Slovencih posnemovalcev. Rusko ženstvo. Ko smo pisale nekemu velecenje- nemu rojaku našemu na rusko, da nam kaj sporoči o ženskem časopisju, odgovoril nam je med drugim sledeče : V Rusiji ženske svojih glasil nemajo, ker jim jih 1 treba ni. Ako ta ali drug žurnal ureduje ženska, to ne z namenom, da bi se pisalo v njem o ženskem vpra- šanji ; tako pretresavanje bilo bi pri nas anahronizmom. . I ženske i možki jednako pišo v vseh izdanjih. Glede ženskih pravic je občestvo rusko jednega mnenja ; ako pa ženske nemajo še vseh pravic, katere uživajo možki, to so temu kriv' o za. želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko diugih odličnih profesorjev medicine so Piccolijevo tiukturo za želo- dec preskusili, ter jo priporoČBJo kot izvrstno kre- pilo 7,n želodec, kat«ra krepča želodec, pomnožuje tek, Ler povspešuje prebavaiije iti čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč., 15 stekl^nio z žaviijem I gld. 36 nvč.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 nvč. Najvišje priznanje lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalou kapljic Ka. zobe, katere je zadov. Ijnim vspehom Nj. c. kr. Vis. prejasna gospa prestolona- slednioa-udova uadvojvodinja Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro. Priporočata svojo bogato zalogo z iiianifakturnim blagom. V zalogi se na- haja pov.sem najnovejše blago, kolikor za gospe toliko za gospode in deco. A^eliki izbor vsakovrstnega perila, in sicer: • platna bombažina rujave in bele, namiznjih prtov in prtičev, robcev, itd. Najnovejše vrste svil- natih in volnenih rut. ovratnic In ovratnikov za gospode, srajce najnovejšega kroja za plese, veselice in razne prilike. Bogat Izbor možkega sukna od 90 nvč. naprej. 140 cm. široko. Prispelo je ravnokar tudi novo blago za ve-elice n. pr. razne štofe, trakovi, čipke k'nča, in lišpa, razne barvne svile. Dobivajo se trakovi raznih širokosti v slovenskih barvah. Bogati izbor za šivilje krojače in kitničarke. Zimskega blaga eene jako znižane. V zorci na zahtev takoj, franko in blago poštnine prosto. — Za mnogobrojen obisk priporočata se udana AITE & ZADNIK. List izhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 8 gld. ; za naročnike ,Edinosti" pa 2 gld.; posamezne številke se' bodo dobivale Y Trstu v tabakarnah : pri Ghiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Cfiserma), pri Pipanu (Ponte della Pabbra> in pri Fratniku (.Sv. Ja- kob) po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvn „TSdinosti" ulica Molino piccolo, hšt. 3, II. nsrt. Lastnik konsorcij lista »Edinosti" — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.