KMETSKI LIST štev. 27* Ljubljana, 3. julija 1940 Leta XXII O BALKANSKEM PROBLEMU Sedanja vojna se odigrava izjemomo na drugih tleh, nego smo jih bili vajeni. Ni pa še s tem rečeno, da je bojišče dokončno določeno in omejeno. Živimo v času stalnih presenečenj, zato moramo tudi biti stalno pripravljeni na nova. Balkan je ozemlje, ki o njem zatrjuje danes vsa Evropa, da naj ostane miren. Vedeli smo pa in vemo, da je'na Balkanu kopica vprašanj, ki kličejo po rešitvi. Ta vprašanja so deloma notranje narave, to se pravi taka, ki jih naj rešijo balkanske države same med seboj, deloma pa segajo v okvir evropske in svetovne politike. Vse kaže, da bodo v sedanji vojni rešena oboja. Rusija je na koncu prejšnje svetovne vojne doživela notranji prevrat, oziroma bolje rečeno — preobrazbo, ki jo je zunanje silno ošibila. Iz nekdanjega patriarhalno urejenega carstva se je v bolečinah rodila SSSR — nova Rusija, na katero so v letih 1917-18 planili kakor na mrhovino. Težnja vodilne evropske politike je šla tedaj za tem, da to ogromno silo odrine iz Evrope in jo odreže na vsem zapadu od morja. Tako izhod skozi Baltik kakor tudi pot skozi Sredozemlje sta bila za Rusijo po zaslugi mednarodnih spletk zaprta. Pa dveh desetletjih se je Rusija notranje okrepila in utrdila. Kakor hitro se je to zgodilo, smo lansko pomlad videli, da je v pogajanjih z Anglijo in Francijo postavila zahteve, ki so pomenile njen življenjski interes. Neuvidevnost angleške politike je privedla Evropo do čisto nove politične preobrazbe. Strah pred slovanstvom in pred novo socialno miselnostjo je pripeljal Angleže do tega, da so odklonili rusko zahtevo po pravični ureditvi baltskega vprašanja. Ta angleška kratkovidnost je rodila docela drugačne posledice, nego so si jih mislili diplomati starega kova. Rusija je bila notranje že toliko močna in toliko preobražena, da je lahko tvegala prelom z Anglija in šla nova pota brez ozira na evropsko politiko. V istem času, ko so se vršila pogajanja Anglije in Francije z Rusijo, se je začela pogajati z Rusijo tudi Nemčija. Nihče ne more trditi, da se v zadnji svetovni vojni ni zgodila Nemčiji krivica. Sedemde-setmilijonskega naroda ni mogoče pri zeleni mizi odriniti od sodelovanja v svetovnem gospodarstvu. To napako pa je zagrešila diplomacija leta 1918! Nemčijo je hotela zapreti. Vzela ji je kolonije, vzela ji je pot v svet. Pri novi razdelitvi sveta diplomacija tedaj ni upoštevala niti takrat premagane Nemčije niti zmagovite Italije. To je nujno rodilo novo zvezo zmagovalca in premaganca ter dalo pod vplivom ruskih dogodkov Italiji fašizem, Nemčiji pa narodni socializem. Obe novi gibanji sta bili v organski zvezi z rusko revolucijo in sta dali vsako svojemu narodu veliko pozitivnih vrednot. Italija je bila pred nastopom fašizma tik pred revolucijo, pred notranjim razsulom. Pretresala so jo nova gesla, narod pa se ni zavedal, da ni vsaka srajca za vsakogar. Ruski poskus je bil mogoč samo v Rusiji, drugod pa je bilo preobrazbo treba prikrojiti domačim potrebam in razmeram. To sta razumela Mussolini in Hitler ter ustvarila vsak v svojem območju nov sistem. Ni naša naloga, da bi danes presojali ta dva sistema, rečemo pa lahko, da sta vzbudila vsak v svojem narodu skrajen napor. Na Balkanu ima Rusija že od pradavno svojo posebno interesno sfero. Po ureditvi baltskega problema se je lotila zavarovanja svojih balkanskih interesov. Upajmo, da se bodo vsi viseči problemi uredili na način, ki ne bo zahteval prelivanja krvi, a bo vendar rodil končno uravnovešenje in vsestransko zadovoljitev prizadetih držav in velesil. Kaj je zasedla Rusija Po uradnih ultimativnih ruskih notah, ki jih jze izročila dne 26. in 27. junija Rumuniji in je ta v njih izražene zahteve brez odpora sprejela, dobi BESARABIJO IN BUKOVINO Rusija, to se pravi dve pokrajini, ki je za nju ruska vojska že stoletja bila hudei in krvave boje. Bukovina meri okrog 10.000 kvadratnih kilometrov in ima 800 tisoč prebivalcev. Relativno večino imajo Slovani, medtem ko je tam Romunov le 34%. To poIkSrajino so Rusi iztrgali Turkom že leta 1769. Kmalu za tem so jo morali odstopiti Avstriji, ki jo je obdržala do leta 1918. Prvotno je bila deželi izrazito in izključno slovanska, avstrijska uprava pa je naseljevala tamkaj ljudi iz vseh koncev in krajev monarhije in tako dosegla, da je Bukovina postala narodnostno na moč pestra in mešana. Glavno mesto so černovice, kjer je bila pod Avstrijo nemška univerza, ki pa so jo pozneje Romuni poromunili. V rusindklem delu dežele so še važnejša mesta Starožinec, Rada-vec in Sučava. Bukovina je bila prisojena Romuniji v senžermenskem miru 1. 1919. Besarabija je bila po svetovni vojni takisto prisojena Romuniji. Dežela meri 44.000 kvadratnih kilometrov in ima dkirog 2 in pol milijona prebivalcev. Od teh je (po romunskem štetju) kakih 30% Ukrajincev in okrog 200 tisoč Bolgarov. Zidov je 12%, ostali (40%) so Romuni. Poleg teh navaja romunsko štetje 75 tisoč Ve- likorusov in nekaj Nemcev, ki so se naselili tam po Napoleonovih vojnah. Od ostalih narod-nostnieh drobcev je raztresenih po deželi nekaj Turkov in precej Tatarov. V zmešnjavah ruske revolucije se je ustanovil v Besarabiji »Besarabski narodni svet«, ki je izrekel željo po priključitvi dežele Romuniji. Romunska vojslkla je nato takoj vkorakala in brez boja zasedla deželo, zavezniški vrhovni svet v Parizu pa je to zasedbo takoj potrdil. Rusija ni te zasedbe nikoli priznala. Zdaj je končno izvedla, kar je bilo v ruskem načrtu že izza dni revolucije. Zgodovina Besarabije je precej burna in je bila dežela posebnd zadnjih 200 let pozorišče srditih bojev med Rusi in Turki. Rusi so zasedli Besarabijo leta 1812., v krimski vojni pa so izgubili nje južni del. Leta 1878. so Rusi zopet zasedli vso Besarabijo, Romunom pa so odstopili Dobrudžo in donavsko delto. Za tem je bila Besarabija 40 let ruska, zadnijh 20 let pa romunska pokrajina. Pomembnejša mesta v Besarabiji so Hotin ob gornjem Dnjestru, Bjelci, Orgejev, Kišinjev (ki ga posebej vmenja tudi ruski ultimat), Tigina, Bolgrad, središče bolgarske manjšine, Izmajlov, Akkerman (stari ruski Bjelogorod), ki so ga Romuni prekrstili v Cetatea Alba. Ruska zasedba se je izvršila brez boja in po dosedanjih vesteh v soglasju z Nemčijo in Italijo. Tako je morda vsaj za dogleden čas rešeno vprašanje, ki je vseh zadnjih dvajset let rosno ogrožalo mir na Balkanu. Po francoskem porazu Previ čas po francoski kapitulaciji je bilo podoba, da je položila orožje samo evropska francoska vojska na kopnem, medtem ko bodo NADALJEVALE BORBO kolonije in mornarica. Prihajale so vesti, da se bo stavila mornarica na razpolago Veliki Bri- taniji, da so pobegnili v velikem številu letalci z letali, da so kolonije odločno za nadaljevanje zavezniške borbe in podobno. Nekatere vesti so celo podrobno naštevale vrsto visolkih vojaških in civilnih osebnosti, ki naj bi bile odločno proti vladi in politiki maršala Petaina, češ da ne more biti več tolmač norodove volje, ker ne more v svojih ukrepih biti svobodna. V LONDONU se je pod vodstvom francoskega generala de Gaullea sestavil poseben Francoski narodni odbor, ki se je odločno postavil proti Petainovi vladi v Bordeauxu. Britanska vlada je po angleških poročilih priznala tega generala uradno za »vodjo vseh svobodnih Francozov«. Poročila so zatrjevala, da je na strani tega generala tudi prejšnji ministrski predsednik Reynaud in več drugih vodilnih politikov, ki so zaradi tega že odpotovali iz Francije. Kmalu so se izkazale te vesti za močno pretirane. Reynaud je še v Franciji in soglaša s Petainovo politiko, za VLADO V BORDEAUXU pa se izjavljajo zapored tudi francoske kolonije. Talko je poveljnik francoske vojske na Bližnjem vzhodu, general Mittelhauser, odredil ustanovitev sovražnosti v Siriji. Hkratu je pro- glasil, da ostane Sirija še nadalje francoska kolonija. Tudi francoske oblasti v Maroku so se postavile na stran vlade v Bordeauxu. Francoska radijska postaja bo baje v kratkem na ukaz francoske vlade in po sporazumu o premirju prenehala z oddajami. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih kolonij. S tem v zvezi je posebno značilno, da se je japonska vlada v popolnem nasprotju z angleško uradno postavila na stališče, da je vlada v Bordeauxu edina zakonita francoska vlada. Po vsem tem je verjetno, da bo Petainova vlada do nadaljnejega obdržala vajeti v svojih rokah in skušala v ugodnem trenutku doseči kolikor toliko ugoden mir, medtem ko ima de Gaulleov odbor — pa dosedanjih znakih — bolj značaj propagandnega emigrantskega predstavništva nego resničnega narodnega zastopstva. Seveda je pa treba tudi podčrtati, da so dogodki še v razvoju. S kapitulacijo Francije vojna še ni končana in je treba počakati-zlasti dotlej, dokler res ne pride v večjem obsegu do napada na Anglijo. Od izida te borbe — ako pride do nje, bo v veliki meri odvisen nadaljni razplett Pred napadom na Anglijo »Hrvatsik dnevnik« od zadnje nedelje objavlja zanimivo poročilo svojega poročevalca, vojaškega strokovnjaka, o možnosti premirja med Nemčijo in Italijo ter Anglijo na drugi strani. Poročevalec omenjenega lista podrobno slika možnost in izvedbo velikega nemškega napada na Anglijo in prihaja do zaključka, da utegne pred odločilnim spopadom v Angliji zmagati nauk, ki sledi iz tega, kar je doživela junaška Francija. V nasprotnem primeru, meni poročevalec tega lista, bo odločilna borba še zasenčila vse ono, kar se je dogajalo v Franciji. Obe demokratični zapadni velesili utegneta posamič pasti pod udar velike Nemčije in sedaj tudi Italije, s čimer izgubljata vse glavne šanse za zmago. Doma in drago«! ROJSTNI DAN KRALJEVIČA ANDREJA Na Vidov dan jc stopil v 12. leto kraljevič Andrej, ki je bil rojen na Bledu leta 1929. Naš najmlajši kraljevič študira že nekaj let v Londonu. Najlepšim željam za srečo ob njegovem rojstnem dnevu se pridružuje vsa Jugoslavija. ŠEF ZEMLJORADNIKOV Z imenovanjem predsednika srbske zem-ljoradniške stranke dr. Milana Gavriloviča za jugoslovenskega poslanika v Moskvi, je bilo treba izvoliti novega strankinega šefa. Preteklo nedeljo se je zbralo v Beogradu 500 delegatov zemljoradniške stranke. Dosedanji predsednik se je od njih poslovil, nakar je bil izvoljen za predsednika dr. Miloš Tupanjanin. Novi predsednik je bil že večkrat izvoljen za poslanca in je stal vedno v prvih vrstah srbskega kmetskega pokreta. SESTANEK V VUKOVI GORICI Na obletnico prvega sestanka med dr. Mačkom in Dragišo Cvetkovičem, na katerem je bil sklenjen hrvaški sporazum, so se sestali 27. junija na posestvu bana dr. Šubašiča v Vukovi gorici vsi člani vlade, ki so sodelovali pri sporazumu, kakor tudi prvaka HSS inž. Avgust Ko-šutič in dr. Krujevič. Vukova gorica se nahaja onstrani Žumberka. Sestanku so prisostvovali dr. Maček, Dragiša Cvetkovič, dr. Šutej, fin. min. in.dr. Konstantinovič min. brez listnice. Na vprašanje novinarjev, kaj misli vlada ukreniti z ozirom na nove dogodke v Evropi je predsednik vlade odgovoril: »Tako kakor doslej, gotovo ne more iti naprej. Življenje zahteva nekaj drugega, boljšega in lepšega. Predvsem morajo biti zado- voljni široki sloji naroda, delovni svet v mestih in na vasi. Reforme jim morajo zagotoviti boljše življenje in vsaj približno ugoditi njihovim osnovnim življenjskim pogojem. Sedanje mednarodne prilike so toliko spremenile ves rer ves gospodarski sistem, načela in doktrine, da se morajo docela prirodno tudi pri nas vse stare teorije in prejšnji pogledi na življenje temeljno izpremeniti. To bodo naloge in prizadevanja vlade pri njenem bodočem delu«. DR. MAČEK NAPOVEDUJE Dr. Vladimir Maček je dal zastopniku nemškega dopisnega urada daljšo izjavo o gospodarskih reformah v Jugoslaviji in o novi kmetski demokraciji, ki se ustvarja v našem javnem življenju. Dva švicarska sanitejca spremljata ranjenega Francoza Dr. Maček je izjavil: Prebivalstvo Jugoslavije se veseli, da so prenehale sovražnosti med rajhom, Italijo in Francijo. Obstoji upanje, da bo to premirje pomenilo začetek nove dobe trajnega miru v Evropi, dobe, ki se že sedaj občuti pri splošnem popuščanju duhovne napetosti in pri olajšavah v državnih proračunih, ki služijo sedaj večinoma neproduktivnim namenom oboroževanja. Sedaj bodo proračuni vseh držav lahko služili za dvig blagostanja vsega prebivalstva. Kar se tiče notranje politike Jugoslavije, je treba poudariti, da se Jugoslavija dograjuje na temelju enakopravnosti. Nastaja nov dr žavni sistem, ki odgovarja tipu federativne države. V gospodarskem pogledu stremi Jugoslavija za boljšim notranjim redom. Kmet mora vedeti, ali n. pr. more za metrski stot pšenice ali žita dobiti določeno količino blaga, neodvisno od cen na svetovnem trgu in neodvisno od špekulacije. Jugoslavija je začela to politiko z znano uredbo o maksimiranju cen žt-ta, ki je še preostalo od zadnje žetve. Uredba je bila objavljena konec t. m. Takoj na začetku nove žrtve bo objavljena nova podobna uredba, s katero bodo določene cene pšenici in koruzi za vse prihodnje leto. To določevanje cen se uravnava po količini in kakovosti žetve. Vrhovni svet za zaščito gospodarstva, ki ga tvorita predsednik in podpredsednik vlade, bo fungiral v bodoče kot vrhovni instrument načrtnega gospodarstva, ki se bo čedalje bolj uveljavljalo. Da je mogoče tako načrtno gospodarstvo na splošnem izvesti, je potrebna ne samo stalnost cen, temveč tudi sistem dolgoročnih pogodb. To velja predvsem za sklepanje medsebojnih sporazumov s strani posameznih državnih gospodarskih organizaciji. Dalje je rekel dr. Maček: Kakor denar ni več merilo vrednosti, tako je treba narediti konec tudi zajedal^kemu delovanju posredovalcev v trgovini, ki v vsakem pogledu svoje sebične zasebne koristi predstavljajo skupnim koristim. Na ta način se vidi, da kmečka demokracija, za katero stremimo, nima nič skupnega z buržujsko demokracijo zapadne Evrope. Narodi jugovzhodne Evrope morajo poskusiti, da tudi na političnem in gospodarskem polju najdejo formo meddržavnega sodelovanja, ki bo odgovarjalo njihovim razmeram. NOV BAN V SKOPLJU S kraljevim ukazom je bil imenovan za bana Vardarske banovine v Skopi ju bivši minister in dolgoletni poslanec demokratske stranke Zivojin Rafajlovič. Dosedanji ban Aleksander Andrejevič je bil razrešen in stavljen na razpoloženje. SPREMEMBA V MINISTRSTVU S kraljevim ukazom je bil postavljen za prosvetnega ministra pr. sen. dr. Anton Koro šec. Dosedanji prosvetni minister Božo Mak-simovič, čigar ostavka je bila sprejeta, je bil stavljen na razpoloženje. KMETSKI TEMELJI Predsednik HSS dr. Vladimir Maček je dal izjavo bolgarskemu dopisniku lista »Zarje« o odnošajih med južnimi Slovani: »Slovani sploh in južni Slovani še posebej so izključno kmetski narod. Kmetski narodi pa niso nikdar bojeviti. Oni se držijo načela: tujega ne zahtevamo, svojega ne damo. To velja tudi za južne Slovane, med katerimi so gotovi spori in razlike. Jaz verjamem, da te spore lahko rešimo sami med seboj. Mi urejujemo odnošaje med Hrvati in Srbi na kmetskih temeljih ter želimo in verujemo, da se bodo na teh temeljih uredili tudi odnošaji med Srbi in Bolgari. To je zaenkrat vse, kar vam morem reči.« CENE PŠENICE Urad za kontrolo cen je predpisal cene pšenici pri producentu na 224 do 230 din, koru- zi pa 170 do 180 din. Tržne cene so se gibale pred maksimiranjem cen za pšenico 250 do 260, za koruzo pa 220 do 230 din. Kmetijska zbornica v Novem Sadu je sedaj protestirala proti temu maksimiranju in soglasno zahtevala njihovo ukinitev ter uveljav-Ijenje starih tržnih cen. isaii Ta sklep novosadske kmetijske zbornice je zelo značilen. Znano je, da kmetje produ-centi skoro nimajo več stare pšenice. Vsa je Ruske zahfeve V svojem zavarovanju zapadnih meja je Sovjetska Rusija poslala Rumuniji zapored dve noti. Prva je bila poslana 26. junija in se glasi: Leta 1918 je Rumunija izkoristila slabost Rusije, ji nasilno odvzela Besarabijo, del njenega teritorija in s tem porušila edinstvo Besa-rabije, ki ima ukrajinsko prebivalstvo z ukrajinsko republiko. Sovjetska unija ni nikdar priznala nasilnega odvzema Besarabije in je to ponovno odkrito izjavila pred vsem svetom. Sedaj, ko spada tedanja slabost Rusije že v pre teklost in ko zahtevajo mednarodni odnošaji hitrejšo ureditev neurejenega vprašanja, smatra Sovjetska unija, da je v interesu mednarodnih odnošajev potrebna nujna in takojšnja ureditev vprašanja vrnitve Besarabije Sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada obenem smatra, da je vprašanje vrnitve Besarabije organično zvezano tudi z vprašanjem odstopitve enega dela Bukovine, ki je po veliki večini zvezan s sovjetsko Ukrajino tako po zgodovini kakor tudi po jeziku prebivalstva in nacionalnem sestavu. Odstopitev tega dela Bukovine je tem bolj izvedljiva, ker je Rumunija 22 let upravljala Besarabijo, suvereni del Sovjetske unije. Zato predlaga vlada Sovjetske unije kraljevi rumun-ski vladi naslednje: 1. da Rumunija vrne Sovjetski uniji Bes-arbijo, 2. Rumunija izroči Sovjetski uniji severni del Bukovine po mejah v priloženi karti, 3. Sovjetska vlada izraža upanje, da bo rumunska vlada sprejela te predloge, in s tem dala možnost, da se mirno uredi spor med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo. Sovjetska vlada pričakuje odgovora rumunske vlade v teku 27. junija t. L — Moskva 26. junija 1940. Mo-lotov s. r. Rumunija je nato predlagala medsebojno komisijo, hkratu pa je načelno pristala na ruske zahteve. Molotov je smatral ta odgovor za nejasen in je dan za tem poslal novo noto rumunski vladi, kjer zahteva: 1. V teku štirih dni, začenši 28. junija ob v rokah trgovcev in prekupcev ali židovskih mlinskih podjetij. Določitev cene zadene torej v prvi vrsti prekupčevalce. Kljub temu pa se novosadska kmetijska zbornica poteguje za ukinitev znižanih cen. V1DOVDANSKE SVEČANOSTI so se vršile po vseh šolah Jugoslavije, v cerkvah vseh ver pa so se brale maše v spomin vidov-danskim junakom. 2. 2jutraj, zapusti rumunska vojska Besarabijo in severni del Bukovine. 2. V istem času zasede sovjetska vojska Besarabijo in severni del Bukovine. 3. V teku 28. junija zasede sovjetska voj-sta mesta Černovice, Kišinjev in Akkerman. 4. Kr. rumunska vlada prevzema odgovornost, da bodo na odstopljenem ozemlju vse železnice, prevozni park, mostovi, skladišča industrijska podjetja, elektrarne in letališča izročeni v nepoškodovanem stanju. 5. Za ureditev spornih vprašanj, ki bi nastala glede odhoda rumunske vojske iz Besarabije in severne Bukovine, naj se sestavi komisija, v katero pošlje vsaka vlada po dva zastopnika. Sovjetska vlada zahteva odgovor rumunske vlade na noto do 12. moskovskega časa 28. junija t. 1. — Moskva, 27. junija 1940. Molotov s. r. Rumunija je tudi na te zahteve pristala in se v tem smislu sedaj vrši zasedanje ozemlja po ruskih četah. NAPETOST NA MADŽARSKEM Po ruskem ultimatu Romuniji je nastala velika napetost na Madžarskem. Po eni strani se se Madžari bali, da bi Rusija utegnila tudi proti njim postaviti kake zahteve glede Podkarpatske Rusije, kolikor jo je Madžarska dobila ob delitvi Češkoslovaške, po drugi strani pa .je madžarska vlada menila, da je nastopil ugoden trenutek za zasedbo Sedmograške, ki je izza konca zadnje svetovne vojne v romunski posesti. Po prvem razburjenju so se za sedaj izkazale vesti o ruskih zahtevah nasproti Madžarski kot pretirane, na drugi strani pa sta Italija in Nemčija resno opozorila Madžarsko, da sedanji čsa še ni ugoden za izpolnitev njenih re-vizionističnih teženj. Spričo takega položaja se je napetost polegla in trenutno ni pričakovati presenečenj v tem predelu Evrope. Nemčija in Italija slej ko prej vztrajata na zahtevi, da se Balkan in Po-dunavje ne zapleteta v vojno. BOLGARIJA je tudi ostala ob ruskem nastopu mirna. I bolgarskih krogov prihajajo vesti, da sicer Bol- garija zahteva vrnitev Dobrudže, vendar želi izvesti revizijo na miren način. DRUŽINSKO ŽIVLJENJE V RUSIJI Beograjski časopis »Napred« prinaša članek o družinskem življenju v sovjetski Rusiji in pravi: Leta 1936. je bil izdan v Rusiji nov zakon o družinskem življenju. Od tega leta dalje je v Rusiji strogo prepovedana odprava plodu. Le socialni položaj žene in njeno zdravstveno stanje odločujeta pri splavu, ki pa ga sme izvršiti le poklicni zdravnik. Ločitev zakona se zdaj lahko doseže le s privolitvijo obeh zakonoev ali pa v točno določenih, zelo omejenih primerih. Obveez za vzdrževanje (alimentacije) so precej težke: tretjina dohodkov za enega otroka, polovica za dva, 60 odst. za tri otroke. Izdatne nagrade materam, skrb za povečanj eklinik, veliko število novih otroških zabavišč — vse to naj bi čim bolj podprlo dviganje rojstev. Nova sovjetska generacija ne sme biti fizično in ne moralno oslabljena po kvarnih posledicah splavov. Druga petletka je pripomogla do večjega blagostanja na Ruskem, kar se odraža tudi v materinstvu. Država pa še zmerom potrebuje delovnih moči spričo svojega ogromnega bogastva in svoje obsežnosti. Dočim so prej ljudje skušali biti s telesom in dušo v službi stranke in revolucije in so se odrekali privatnega življenja, se zdaj spet močno propagira družinsko življenje. Na seksualna vprašanja gledajo danes v Rusiji daleko bolj resno in trezno nego v prvem obdobju novega režima. Danes se uvideva, da je vzgoja mladine prva in poglavitna naloga države. RUSKE ARMADE Dogodki na besarabski meji so se pričeli z vso naglico razvijati in so pričele istočasno ko so bile izročene rumunskemu poslaniku v Moskvi ruske zahtete, korakati njihove armade v Besarabijo in Bukovino. Pri zasedanju sodeluje 10 armadnih zborov, 2000 tankov in 1000 letal. Motorizirane čete so prvi dan zasedle obe glavni mesti Kišinev in Bukovino. Do manjših rumunske čete obveščene o sklepu njihove vla-bojev je prišlo le v onih krajih, kjer niso bile de o predaji obeh dežel Rusiji. DRUŠTVO PRIJATELJEV RUSKEGA NARODA je bilo ustanovljeno pretekli teden v Zagrebu. Društvo so ustanovili nekateri hrvatski javni delavci. Društvo namerava obnoviti kulturne stike z velikim ruskim narodom, ki so bili po revoluciji prekinjeni. V kratkem namerava prirediti v Moskvi razstavo moderne hrvatske likovne umetnosti, književnosti in drugih kulturnih panog. ■ Angleški in francoski vlačilci, ki se jih je posluževala Rumunija za plovbo po Donavi, so se umaknile v Carigrad. S tem korakom bo zlasti otežkočen promet po Donavi med Nemčijo in Rumunijo. 8€qf se ižcffii po> svetu Kolona francoskih sanitetnih avtomobilov na švicarskem ozemlju. — Nemški oficirji ogledujejo vagon v katerem so leta 1918. sklenili mir Nemci in Francozi Kmefska mladina ANDRIJANCI V zadnjem času se je naše Društvo kmetskih fantov in deklet udejstvovalo z notranjim podrobnim delom, zlasti s članskimi sestanki, priredili pa smo tudi poučen izlet. V poletju pa imamo s kulturnim delom vedno težave, ker večina tovarišev in tovarišic odpotuje na sezonsko delo. V borbi za kruh se niš mladi rod vsako spomlad seli kakor ptice selil-ke in se zgaran vrača zopet v pozni jeseni. Kljub vsemu pa bomo pri Društvu kmetskih fantov in deklet storili vse, kar nam bo količkaj mogoče, za povzdigo in izobrazbo našega kmetskega človeka. VOGLJE Naša vas je že od nekdaj v kulturnem delu in prosveti prednjačila pred drugimi. Spočetka smo bili kakor skromen otočič sredi nepreglednega morja, dokler se tudi drugod ni zbudilo hrepenenje po lepšem in pravičnejšem. Odkar pa je v vasi zaživelo Društvo kmetskih fantov in deklet, pa se je naš korak k napredku zelo razširil in raztegnil in danes lahko s ponosom trdimo, da smo z lastnimi silami vzgojili odločne in zavedne fante in dekleta, ki se zavedajo sami sebe, svojega poslanstva in svojega naroda. V tem znamenju Društvo kmetskih fantov in deklet krepko vrši svojo nalogo tudi v sedanjem času. DUPLJE V nedeljo dne 9. junija je Društvo kmetskih fantov in deklet v Dupljah priredilo izlet na Jamnik in Kropo, kjer smo se navžili vseh tistih naravnih lepot, ki jih samo naša zemlja nudi. Že nekaj dni prej smo nestrpno pričakovali dne, da se sprostimo od vsakdanjosti in se v naravni svobodi naužijemo novih sil, ki nas bodo vodile pri nadaljnjem delu. Udeležba je bila tako polnoštevilna kakor že dolgo ne. Nekaj tovarišev sicer ni doma, toda kljub temu nas je bilo za celo četo in smo junaško naskočili naše planine. Zvečer smo se vrnili v svoje domove kakor prerojeni. * Prometni minister inž. Bešlič je za časa praznikov nadzoroval gradnjo žel. proge v Črnomlju. Iz naših krajev X Mamuta so našli tudi v okolici Knina. Dobro se še spominjamo, koliko zanimanja je zbudilo v Sloveniji najdeno okostje mamuta v Nevljah pri g^mniku. Odkopavanju so prisostvovale cele množice ljudi. Enako zanimanje je zbudilo te dni najdba mamutovega okostja v vasi Strmici pri Kninu. Pri odkopavanju gline za opeko so naleteli na orjaške zobe ogromnega slona. Strokovnjaki računajo, da so ležale mamutove kosti že nad 100.000 let v zemlji. X Sprejem v železniško šolo. V šolskem letu 1940-41 bo sprejetih v prometno železniško šolo v Beogradu 70 kandidatov. Kandidati morajo biti moškega spola, naši državljani, telesno zdravi, stari 18 do 22 let, če so že opravili vojaško službo, pa največ 23 let. V poštev prihajajo le oni, ki so dovršili vsaj 7. razreda realne gimnazije in ki napravijo sprejemni izpit. Prošnje je treba predložiti upravi državne prometno železniške šole v Beogradu najkasneje do 31. julija t 1. X Rimski hodniki. Pri razkopavanju zemljišča v Bihaču so naleteli nea podzemne hodnike iz rimske dobe. Odkrili so hodnikov v dolžini pet km. - Levo : Notranjost vagona v katerem je bilo sklenjeno premirje. - Desno: Muzej v katerem je bil vagon shranjen. — * Žabkar Janez: Ojf naše dekle! Sprevodnik je podobno kot vzklicatelji na javnih dražbah, razvlečeno, z enoličnim in zdolgočasenim, službe naveličanim glasom klical ob vagonih ime postaje. Pepca se je pričela počasi dramiti iz svojih otožnih in razboljenih misli. Z begotnim pogledom, v podzavestni želji, da bi uzrla kaj znanega, se je razgledala po vagonu. Sami tuji in neprijazni obrazi. Tamle ob oknu je nekdo obesil suknjo, skril glavo in skoro pol telesa za njo ter zadremal. Poleg njega je sedel trebušast in plešast gospod in kadil drugo cigareto za drugo. Pepca je opazila, da jo skozi tobakov dim njegove sladke oči neprestano pogledujejo. Ta pogled jo je rahlo zbegal, kajti zdelo se ji je, da jo je Štefetov France s svojimi modrimi očmi prav tako gledal. Da, Štefetov France! Le kaj jim je bilo, staršem in teti, da so ji ga tolikanj neutrudljivo silili za moža, ko pa ga ona, Pepca, ni marala in se ga je celo bala! Res, da je bil dober kovač in da je imel na koncu vasi pod klancem lepo hišo in še lepši sadovnjak, pa kaj mu to pomaga, ko je Pepca v vsej njegovi pojavi slutila, da je France čisto nek drug človek kot se kaže njej in ljudem. Že njegov čuden in nekam lojast glas, s katerim je tako sladko govoril, kot bi sadil najlepše rožice, ji ni bil všeč. Starši in teta, ki je bila očetova sestra in je imela zraven sosedne vasi ob Sotli mlin in precejšnje posestvo, so vedno bolj pritiskali, naj se odloči za Franceta. »Boš videla, Pepca, da ti ne bo nikdar žal, če nas boš poslušala in vzela Štefetovega. Posestvo in mlin prepišem kasneje nate, če boš ubogala! Saj tako ali tako nimam komu pustiti, ko je Bog hotel, da sem ostala brez otrok. Premisli, Pepca, dobro premisli in kmalu, da se ne boš kesala!« jo je večkrat vabila teta. Pepci je domač kraj postajal vedno bolj neprijeten; nikjer ni imela obstanka, nikjer ni našla miru, če pa je šla po vasi, se ji je zdelo, da jo ljudje nekam posmehljivo pogledujejo, češ, glejte si jo, Grabarjevo, kako vam ošabno gre! Že tako ošabna je postala, da še Štefetovega noče, ko bi vsaka druga znorela od veselja, če bi se France hotel pri njej ženiti!« Kasneje je France vedno pridneje zahajal v hišo in se s svojim lojastim glasom Pepci dobrikal, s svojo ljubeznijo in možitvijo pa je iz dneva v dan huje tiščal. Tedaj je Pepca sklenila, da z doma pobegne. Kakor rečeno, storjeno. Na tihem je povezala v culico najpotrebnejše za pot. Še hlebec kruha in nekaj suhih, domačih klobas je zavila v ruto, jo dala v culo in hajd z doma po svetu, ti vsaj nikdo sile ne bo delal z možitvijo! Toda kam? Kam drugam kot v Zagreb! Saj tam je že leto dni sosedova Tilka, ki ima dokaj dobro službo, in sta s Pepco prijateljici od mladih nog. Že parkrat ji je pisala, da se ji v Zagrebu bolje godi kot doma in naj jo Pepca ob priložnosti obišče, saj milostiva, ki je dobra ženska, ne bo prav nič huda, če pride. Vlak je drdral proti Zagrebu in trebuhasti gospod s plešo in cigaretami je skozi tobakov dim smehljaje gledal Pepco. Ta pogledov in smehljajčkov ni nič več opazila; preveč jo je prevzela žalostna misel na dom, katerega je morala po krivdi drugih tolikanj sramotno zapustiti ... Tisti nekdo, ki je pri oknu skoro pol telesa skril pod suknjo in spal, se je sredi spanca pretegnil in nekaj vase zamomljal. Trebuhasti gospod s plešo in osladnimi očmi pa si je znova nažgal cigareto in prenesel pogled s Pepce na pokrajino. Pepca se je tudi ozrla po obkrožujoči jo naravi, ki se je zdela, da pred železno, dim in paro spuščajočo lokomotivo, kdove kam beži! Ko je skozi okno, čigar obrobje in spodnji robnik so bili opremljeni z različnimi emajliranimi tablicami, popisanimi s kar najbolj pestrimi zapovedmi in prepovedmi, nanašajočimi se na obnašanje in zadržanje potnikov, gledala, kako čudno in vrtinčasto hite polja in gozdovi mimo vlaka, se ji je nenadno zazdelo, da tudi njeno mlado življenje prav tako v vrtincih in z isto morečo enakomer-nostjo beži od nje tja nekam v nepoznano in nič dobrega obetajočo daljo. Trebuhasti gospod pa je dalje kadil cigareto za cigareto in tisti »nekdo« v kotu pri oknu je začel polagoma mirno smrčati... Zagrebl (Dalje) X Največji mlin v naši državi je te dni juničil požar. Mlin je bil zgrajen 1. 1916 za do-/bavo molkle avstrijski vojski. Zgorelo je 30 vagonov pšenice in 50 vagonov moke. Škoda znaša 8 milijonov din. •X Železniška nesreča. V splitski kurilnici je eksplodiral pri neki lokomotivi kotel in ubil strojevodjo Zutiča. X V splošni bolnišnici v Ljubljani se iz res utemeljenih razlogov sprejema in v njej oskrbujejo le bolniki, katerim je zdravljenje v tej bolnišnici brezpogojno potrebno. Ljudje v okolišu drugih javnih bolnišnic se v svojo korist opozarjajo, da iščejo pomoči v teh področnih bolnišnicah, ker se iz njih krajev sprejemajo v tukajšnji zavod samo bolniki, pri katerih to zahteva vrsta bolezni. Tudi napotnice iz zdravniške ordinacije niso podlaga za sprejem, če ne gre za neodložljivo specialno zdravljenje. Bol-nične ambulance so pa namenjene le siromašnim bolnikom, ki niso člani kake bolniške blagajne. Končno se ponovno opozarja, da tudi ob nedeljah in praznikih traja čas za obiske samo od 12. do 15. — Uprava. X Nepravilna agrarna reforma. Kmetje iz vasi Tkalca in Grabeščaka so si letos zgodaj spomladi svojevoljno razdelili med seboj 174 oralov travnikov last veleposestva škofije v Kri-ževcih. Škofijska uprava je kmete tožila zaradi motenja posesti. Te dni je bila razprava pred sodiščem končana in kmetje so bili obsojeni. Škofovo veleposestvo je dobilo vrnjene vse travnike in je tudi že pokosilo seno. Kmetje morajo plačati okrog 30.000 din stroškov. Kmetje so izjavili in trdili, da brez zasedenih travnikov ne morejo prehranjevati svoje živine, in da so jih razdelili zaradi tega, ker jih škofija ne potrebuje. Taki razlogi pa seveda niso mero-dajni, ker niso na zakonu osnovani. Zato bo treba predpisati razdelitev z novim zakonom. X Potrošnja umetnih gnojil v Jugoslaviji. Leta 1929 je dosegla potrošnja umetnih gnojil v Jugoslaviji rekordno število 7770 vagonov. V dobi najhujše gospodarske krize v 1. 1933. je padla potrošnja na 1413 vagonov in lani se je zopet dvignila na 3324 vagonov. Od tega je od- ZEMLJEPISNI PREGLED RUSIJE Rusija je največja država na svetu in pokriva eno šestino vse zemeljske kopne zemlje (21,838.900 kto2). Njeno ozemlje se v dolgost razteza od evropskega mesta Lwowa do mesta Petropavlovsk, na azijskem polotoku Kamčatki (264.000 km2). Zračna razdalja med tema dvema mestoma znaša 9.000 km! (Primerjaj k tej radalje dolgost Alp, ki je le 1000 km). Od najsevernejše do najjužnejše točke meri zračna črta »samo« 4.500 km. V Sovjetski Rusiji živi 183,467.000 ljudi. Meje ruske države so dolge skupno 60.000 km, toda celih 43.000 km odpade na morsko obalo. Najdaljšo mejo imajo Sovjeti napram Kitajski, sfcloraj 3.120 km! Meja s Finsko je dolga 1.500 km, z Nemčijo (na Poljskem in v Litvi) 1.100 km. Rusko-madžarske meje je za 250 km, proti Rumuniji pa je imela Sovjetska Rusija pred zasedbo Besarabije in Buko-vine 960 km dolgo mejo. Med Turčijo in Ru- padlo na superfosfat 1994 vagonov, na kostni superfosfat 13, na fosfatno žlindro 214, na čilski soliter 13, na Kalcijev cianamid 98, na kostno moko 36, na kalijevo sol 239 in na mešana gnojila 715 vagonov. X Ivan Meštrovič, naš največji kiparski umetnik je bil imenovan za člana rumunske akademije znanosti. Ivan Meštrovič je napravil (Spomenike dveh poslednjih rumunskih kraljev |po naročilu rumunskih mest. X V Prelesju pod Novim mestom je neznani zločinec te dni zažgal Vadroničevo žago, ki jo je požar popolnoma uničil. Na žagi je prenočeval tisto noč delavec Rožanc Viktor, ki je pri gospodarju kosil. Rožanc se je zbudil, ko je že plamen objemal vso žago. Le s težavo se je rešil in dobil hude opekline. Prepeljali so ga v bolnišnico. X Nesreča na cestah. Pri Prevaljah se je smrtno ponesrečil podjetnik Josip Gutenberger. Vračal se je iz Črne na motorju in se zaletel v tovorni avtomobil. — Delavec Tone Kuralt je zadel v osebni avtomobil na medvodskem klancu. Kolesar je odletel v velikem loku in obležal mrtev na tleh. X Ob irski obali je naletel na mino jugoslovanski parnik »Labud«. Bil je na poti iz Južne Afrike v Liverpool. Posadka se je rešila Ladja je imela 8700 ton. X Po Hrvatskem so se pričele cerkvene slovesnosti za 1300 letnico, odkar so bili Hrvati pokristjanjeni. , | , ■<* X Prosvetno delo. Hrvatsko društvo »Na-predak« v Sarajevu, ki si na vso moč prizadeva za dviganje prosvete na hrvatskem selu, je lansko leto razdelilo 28.000 abecednikov in 12.000 računic med kmetski narod. V treh letih se je naučilo pisati in brati 70.000 oseb v Bosni in Hercegovini. X Obsojen zaradi navijanja cen. Sarajevsko sodišče je obsodilo veletrgovca Alfreda Finzija n a 30.000 din. kazni in dva meseca zapora brezpogojno, ker je prodajal predrago blago za obleko. Veletrgovec Finzi je žid. V tovarni je kupil blago po 120 din meter, prodajal ga je Sliki prikazujeta nemško motorizirano topništvo in oklopni avtomobil sijo je 602 km meje. Tudi rusko-afganistanska meja je izredno dolga: 1.700 kn! Če n. pr. vemo, da imajo Sovjeti s cesarstvom Mandžukno v Aziji 3.000 km meje, bomo pravilno gledali na sovjetsko politiko napram Japonski. Smešno pa se sliši, da imata Sovjetska Rusija in Japonska le — 17 km skupne meje! Seveda je treba priračunati tukaj mejo Madžukua, ikii je od Japoncev ustanovljeno cesarstvo in zato je vsakomur jasno, da je ta najmlajša monarhija na svetu nekaka japodska kolonija, ki stoji pod stoodstotnim japonskim političnim in vojaškim vplivom... Rusijo oblivajo sledeča morja: Tihi ocean, Severno ledeno morje, Baltiški zaliv in Črno morje. Zemljepisni položaj in velika razsežnost sovjetsfae veledržave ustavrjata veliko raznoli-kot v pogledu podnebja, ki povsod drugače vpliva na življenske razmere ljustva. papo 335 din. V Raški pa sta bila obsojena trgovca Moric in Ižak Papo, ker sta skrila nad sto kant petroleja in ga prodajala nad določeno ceno. X V Zagrebu je umrl pretekli teden glavni urednik »Obzora« dr. Milivoj Dežman. X Drzni vlomilci so pokradli v trgovini Zamude na Pobrežju pri Mariboru za 15.000 din raznega blaga. Vlomilci so napravili v zid luknjo in se skozi njo splazili v trgovino ter odnesli pokradeno blago. X Avtomobilska cesta bo zgrajena vzdolž Jadranskega morja. Dolga bo 500 km. in bo vezala vse naše najlepše kraje ob hrvatskem Primorju in Dalmaciji, od Sušaka do Kotora. Banovina Hrvatska je določila v letošnjem proračunu 52 milijonov din za gradnjo te ceste. X Zločin mladih študentov. Trije študentje iz Zagreba so pobegnili v Baker, ker so pri izpitih padli. Nameravali so pobegniti v inozemstvo in tam stopiti v tujsko legijo. V Bakru so napadli bogato vdovo Amalijo Čepuličevo in jo umorili. Policija je študente aretirala in izročila sodišču. X V Škof ji Loki je nenadoma preminil sreski načelnik Matija Malešič. Zadela ga je kap. X V Kamniških planinah se je smrtno ponesrečil ravnatelj Fran Golob. S svojo družino in sorodniki je odšel v Kamniško Bistrico. Ko so hodili po ozki stezi, je hotel obvarovati svojega malega nečaka, da ne bi padel v prepad. Pri tem pa je ravnatelju Golobu spodrsnilo in je priletelo z glavo v skalo ter se na mestu ubil. Ravnatelja Goloba so delavci tobačne tovarne globoko spoštovali zaradi njegove pravičnosti in socialnega čustvovanja. Bil je zaveden nacionalist in naprednjak. Njegova smrt je bolno odjeknila v vseh krogih. X Toča. V okolici Vršca je napravila toča ogromno škodo. Potolkla je okrog 2000 oralov vinogradov in napravila škode za 5 milijonov din. Močno pa je prizadeta pšenica in koruza. X Na Polenšaku bo 1. julija otvorjena nova pošta s telegrafom in telefonom. Na severu, kjer tekom leta ni dovolj dolga doba, ki jo potrebuje rastlinstvo za svoj razvoj, so tundre. Težko naletiš tamkaj na gozdov je, žitarice ter druge travnice pa nič ali prav malenkostno uspevajo. Zato so maloštevilni prebivalci ruskega severa prisiljeni, da žive nomadsko t. j. pastirsko življenje in da se, ravnajoč se po podnebnih razmerah, z vsem kar imajo selijo iz kraja v kraj. Edina žival, ki jo v teh mrzlih predelih gojijo, je severni jelen, ki se skoraj izključno hrani le z raznimi mahi in lišajnicami, ki na severu v obilni meri uspevajo. Ta žival je ruskemu severnemu človeku neprecenljiv dobrotnik. Daje mu hrano v mesu in samičjem mleku, iz njegove kože pa si severnjaki stavijo šotore in si izdelujejo obleko in obutev. Celo za snežno vprego je skupno s psi uporaben. Nadalje naj ne pozabimo poudariti, da v sevemieh predelih živi mnogo živali, katerih kožuhovina je silno dragocena in da je v Severnem Ledenem morju in po njegovih obalah več kot dovolj rib in drugih morskih ter ob- Zakladi ruskega gospodarstva X Spi. V banjaluško bolnišnico so pripeljali pred enim tednom sodnega starešino dr. Bruna Nimkijeviča iz Ključa, ker se ne more piebuditi iz spanja. Ze pred enim tednom je zaspal, pa ga tudi zdravniki ne morejo več zbuditi. V bolnici se trudijo, da bi mu rešili življenje. Ne kaže nobene druge bolezni. Spalna bolezen se večkrat pojavlja v Ameriki. V naših krajih je zelo redka. X Beg lepe muslimanke. Muslimanska lepotica Meira Buričeva iz okolice Mostarja je živela pod strogim nadzorstvom svojih staršev. Mladi deklici je osamljenost presedala. Te dni se je oblekla v bratovo obleko, si odrezala kito, posadila na glavo klobuk in pobegnila v neznano smer. X Za obnovo šibeniških solin. V prejšnjih stoletjih so dajale soline v Šibeniku okrog enega milijona kg soli letno in je od njih imelo on-dotno prebivalstvo lepe dohodke. Kasneje so bile soline zanemarjene in opuščene. Šibeniška občina se trudi sedaj, da bi se soline obnovile in pripravile za proizvodnjo 3 milijonov kg soli. Stroški za obnovo solin bi znašali 10 milijonov din. Ker pa vlada za enkrat nima sredstev za obnovo, se trudi sama občina, kako bi mogla obnoviti soline. X Banovinska podkovska šola v Ljubljani sporoča, da se prične 6 mesečni tečaj s 1. julijem 1940. V tečaj se sprejmejo učenci z najmanj dvema letoma pomočniške dobe. Prošnje kolkovane z din 10 (banovinski kolek) je poslati na naslov: Banovinska podkovska šola v Ljubljani, Poljanska cesta 59. Učenci imajo v šoli brezplačno stanovanje, za prehrano dobivajo mesečno podporo. *S kraljevim ukazom je bil ustanovljen v Alžiru generalni konzulat kraljevine Jugoslavije. *Amnestija. V uradnem Vojnem listu je izšel ukaz o amnestiji vseh onih krivcev, ki so bili obsojeni zaradi kakega prestopka po vojaškem kazenskem zakonu. X Židje v Jugoslaviji. Naša država je redka izjema, kjer se nahaja sorazmerno najmanj židov. Cenijo jih po zadnjem ljudskem štetju okrog 70.000. Od teh jih živi samo v Beogradu 15.000, v Zagrebu 10.000, v Sarajevu 8.500, v Subotici 6300, v Novem Sadu 4000, v Osijeku, Slkoplju in Bitolju po 3000. V Sloveniji jih je največ v Dol. Lendavi. X Banska uprava na Cetinju je dala dovoljenje za izgraditev velike električne centrale na reki Tari pri Kolašinu v Črni gori. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, ki ima svojo nadrobno trgovino na Tyrševi cesti 21 je sedaj ustanovilo tudi še trgovino z medom na debelo. Med bo društvo prevzemalo od svojih članov v komisijsko prodajo ter bo dajalo predujme. Vodstvo upa, da bo s tem pripomoglo, da bodo njeni člani svoj pridelek vnovčili lažje in po boljših cenah. ŽRTVE BLAZNEŽA Grobarjev sin iz Štrigove Karel Makovec se je zaljubil v mlado Marijo Repovo, lepo kmetsko dekle iz iste občine. Marija pa Ma-kovca ni marala, ker je bil znan nasilnež in pretepač, pač pa se je sestajala z Viljemom Rašpergerjem. Ko je bila Marija te dni zopet na domu svojega ljubimca, je Makovec sklenil, da jo bo počakal in se maščeval. Domov grede je spremljal Marijo Viljemov brat Viktor. Makovec ju je napadel iz zasede ter ju z nožem strahovito razmesaril. Obe nesrečni žrtvi sta ostali mrtvi kraj ceste. Zločinca je žandarmeri-ja aretirala in izročila sodišču. BANKIR JANKOLE OBSOJEN Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem se je vršila pretekli teden večdnevna razprava proti Miro Jankoletu glavnemu delničarju »Slovenske banke« zaradi nepravilnega vodenja knjig in oškodovanja številnih prodajalcev vložnih knji- Prizorišče sedanjih dogodkov med Rusijo in Rumunijo žic v znesku več milijonov dinarjev. Miroslav Jankole je bil obsojen na pet let ječe in izgubo častnih pravic za dobo pet let. Plačati mora stroške kazenskega postopanja. Obtoženec se je zagovarjal, da je bila sanacija denarnega zavoda na najboljši poti, pa mu je vse račune prekrižala aretacija pred dvema letoma. Pogajal da se je z več inozemskimi skupinami, ki bi vložile svoj denar v »Slovensko banko«. Poleg tega se je pogjal za dobavo živeža Francoski armadi na Španskem s posredovanjem vatikanskih gospodarskih krogov v znesku 50 milijonov din. Z njegovo aretacijo so vsi ti podvigi padli v vodo. Človeške žrtve v prejšnji svtetovni vojni. V pretekli svetovni vojni je vojujočih se državah število rojstev silno padlo in sicer v Veliki Britaniji za 500.000, v Franciji za 833.000, v Nemčiji in Avstro-Ogrski pa za 2,600.000. V vseh državah, ki so v vojno aktivno posegle, se je število rojstev zmanjšalo skupno za 20,000.000. Če štejemo število padlih vojakov, vsled vojnih razmer pomrlih civilstov in padec porodov, mirne duše lahko trdimo, da je svetovna vojna t 1914. požrla Evropi 38,000.000 "ljudskih bitij... Iz Loške doline Iz naše doline se bolj poredko oglašamo, čeravno imamo mnogo povedati in to iz vseh panog našega življenja. Spričo burnih mednarodnih dogodkov se vseeno z ljubeznijo oklepamo svoje zemlje, kakor so se je naši pradedje. Kakor izgleda, je zopet začel pridobivati kmetski stan svoj stari upravičeni sloves. Spričo sedanje draginje je prišlo v naših krajih do starega načela: kmet obdeluj svoja polja, da ne boš kupoval drugih pridelkov. Zato je upravičena skrb vsega spodnjega dela Loške doline, kako odpomoči temu, da nam ne bodo elementarne nezgode uničevale našega polja. Eno izmed najbolj perečih vprašanj je brez dvoma regulacija Golobine. Prvi, ki je pred kakimi 40 leti izdelal širokopotezen načrt za regulacijo Golobine, je bil izredno delavni, sedaj že čez 80 let stari Ivan Skrbeč, bivši posestnik in tovarnar v Podcerkvi. Neštetokrat je tozadevno trkal na duri takratnega deželnega glavarja. Našel je bore malo razumevanja med takratnimi konservativno mislečimi kmeti. Ako bi mu načrt uspel v celoti, bi bil to velik napredek vsega spodnjega dela Loške doline. Tako pa so se izvrševala samo mala očiščevalna dela. Med nekoliko večje delo spadajo dela v letih 1933-34. Pred 35 leti je neki poslanec, sorodnik Škrbca, de- morskih živali, ki jih severnjaki pridno love. Ruski sever je bogat tjulnov, mrožev, severnih medvedov, polarnih lisic in morskih psov. Pod pasom tunder se precej globoko proti jugu zajeda širok pas ogromnega gozdovja. Imenuje se tajga. V mnoge teh gozdov še nikdar ni stopila človeška noga. Južno od tajge naletimo na plast plodne zemlje, po rusko črnazjom, po naše pa črnica imenovane. Ta je za obdelovanje silna pripravna. Črnazjomski pas prehaja proti jugu v območje razširnih step, katere so prerasle z raznimi travami. Zato rede mužiki (ruski kmetje) tukaj ogromne množice rogte in druge živine. Med stepami in planinskimi predele so zdaj večje, zdaj manjše pustinje. V teh predelih radi pretežne kontinentalne klime (silno ostre zime in silno vroča poletja) v obilni meri primanjkuje vode. Tam, kjer se je prebivalstvu posrečilo speljati s planin na polja vodo, je žetev več kot obilna. Zato je v teh krajih problem namakanja zemlje za ljudstvo življenskega pomena. Ze zadnjič smo napisali, da grade Sov- jeti za namakanje teh predelov Rusije ogromne kanale. Naglasih smo med drugim tudi to, da se zlasti sovjetski trgovinski komisar Mikojan močno prizadeva dvigniti poljedelstvo v teh krajih, ki imajo, če bi bilo dovolj vode, izvrstna tla za pridelovanje bombaža, jute in krompirja. Celo nekateri napol tropski sadeži in čaj v teh krajih ugodno uspevajo. Po Oblikovitosti tal je Rusija ogromna ravnina, presekana v sredi z Uralsko gorsko verigo, od vseh strani pa abdana z morji in raznimi gorstvi, pogorji in visokimi planotami. Najvišji vrhovi v evropski Rusiji so: Tel-posis (1692 m) v Uralu, Roman Roš (1543 m) na polotoku Krimu in 1.240 m visoki Umptek na polotoku Kola. Elbus na Kavikazu je visok 5.629 m, Ararat v Armeniji pa 5.156 m. V Aziji je v pogorju Pamir* vrh Severcov 7.600 m visok, Han-Genri pa 7.200 m. Najvišja gora srednjeazijskega gorstva Altaja je Ljeninu na čast imenovana vrh Ljenin, visok 7137 m. * Pamir pomeni v indijskem jeziku streho sveta. Ki. _ >-_. ... _ ; V vsem ruskem imperiju so velika jezera. V evropskem delu Rusije je najbolj prostorno Ladoško jezero (18.180 km2). Oneško jezero, ki meri 9.550 km2, je eno največjih in najsliko-vitejših evropskih jezer. Azijska jezera so ogromna, skoraj morja in kaj lahko bi človek, stoječ na obali kakega teh jezer, mislil, da je prišel na morsko obalo. Taka velikanska jezera so n. pr. Balkaljsko jezero s 30.000 km2, jezero Balhaš z 18.400 km2 in Isikulsko jezero s 5.890 km2 površine. Največje in najdaljše ruske rekle v Evropi so: Volga (3.570 km), Dnjeper (2.150 km), Don (1.860 km) in Volgin pritok Kama (1.850 km). V Aziji je največja in najdaljša ruska reka ogromni Ob, dolg 5.300 km. Veletoki Jenisej (5.200 km), Lena (4.600 km) in Amur (4.480) za Obom kaj malo zaostajajo, tako po svoji vodni sili, kakor po dolžini oz. širini svojega toka. Druge večje reke v sovjetski Aziji so Sir — Darja (2.480 km), Ural (2.380 km) in Amu — Darja (2.200 km). OsfeVde Du*i«ldorf »Koln ^A ,Sovthampt< Brux . *8 enn,s O Or|»at..n o Ckiumo*K KoIim? |:® . -7 ^Mcmtargls Lengrec Mulhouie® E*. J- - ^■^TgurT^BovrgtŽNN.veM Dijor^ / Q E-I-V-^-C-T-TrTjC-I-^k ^^ m» ■ ^oChsftaurcSj^^^^ffl / Jf. iL-^-' Bergamč o 7- |\ >,_<~\ ."i Culoi - o Clermonto^- tYSB Angootcmc Ferrand * Per'9UtUX f < . fTor.nO^S Parmao ?/Val.nc« . -a . t - °Ao,ta Co",S'Bre1ciao Novava kilometrov nov ter nabirajo darove v gotovini in naravi. Ker pa uspeh ni bil popolnoma zadovoljiv, smo se ponovno obrnili na svoje edinice s tem pozivom. Sedanji časi so pač tako resni, da nam nalagajo neodložlivo dolžnost, da tafooj zastavimo vse moči za dosego cilja, ki ga je imela s svojo poslanico pred očmi vzvišena predsednica našega društva, namreč da bo društvo Rdečega križa tudi v materialnem pogledu popolnoma pripravljeno izvrševati svoje naloge v tesnem primeru. Zato se obrača dravski banovinski odbor društva Rdečega križa na vse prebivalstvo dravske banovine z gorečim apelom, naj se vneto dzove prošnjam društvenih funkcionarjev in društvenih odborov v mestih in na deželi, ki bodo v teh dneh sodelovali pri akciji za zbiranje materiala in denarnih prispevkov. Društvo Rdečega križa poterebuje predvsem posteljno opremo, perilo in sanitetne potrebščine, obvezovalni material itd. Skoraj v vsaki hiši in rodbini je nekaj takega materiala odveč na razpolago; zato bo lahko ustreči prošnjam naših požrtvovalnih nabiralcev. Kdor pa nima odveč nobene stvari, ki bi prišla v prid društvu Rdečega Ikiriža, naj pokloni vsaj svojim premoženjskim razmeram primeren dar v go- d. z o. z. Ljubljana Tyrševa cesta 33 tovini, s čimer bo omogočil nabavo za nevarnosti bodočih dni neobhodno potrebnih predmetov. Nemška zasedba Francije. Severna Francija in obrežni pas ob Atlantskem oceanu ostaneta \ posesti nemške vojske do konca vojne. Približni potek te meje je označen z močno neprekinjeno črto, pikčasta črta pa kaže kam so nemške čete prispele pred sklenitvijo premirja Kolesa, motorji, vsi nadomestni deli TRGOVCI POPUST! Pomlad je tu! SPLOŠNA TRGOVSKA Iz iiifine H Avstralska vlada je razpustila vse fašistične in komunistične organizacije ter njihovo premoženje konfiscirala. Vzrok razpusta navedenih organizacij je bilo njihovo rovarjenje proti oblastem ter proti redu in miru v Avstra-liji. m Novi angleški plemiči. Angleški kralj Jurij je odlikoval več francoskih častnikov z angleškimi odlikovanji. Med drugimi sta bila odlikovana tudi branilca trdnjave Dunkerque admiral Abrial in general Blanchard in povzdig-njena v angleški plemiški stan. H Argentinska vlada je podarila angleški vojski veliko pošiljko mesa od 3000 volov. H Italijani so pripeljali iz Libije v Benetke in Padovo 520 italijanskih otrok. ■ V Varšavo je prispela te dni pošiljka 48 vagonov živil, ki jih je poslala Amerika za stradajoče Poljake. H Na Madžarskem živi 482.000 samcev med 20. in 30. letam. Število neomoženih žensk znaša v isti dobi 310.000. Zaradi tatoo velikega števila neoženjenih mladih ljudi je vlada povečala davek na samce. n Norveška fašistični krogi se trudijo, kako bi odstavili kralja Hakona, ki je po zlomu norveške vojske pobegnilo v Anglijo. H Rusija se bo udeležila letošnjega jesenskega velesejma v Lipskem. Razstavila bo v prvi vrsti svoje stroje. E Moskovski nogometni klub »Dinamo« bo nastopil prihodnji mesec v Sofiji. Tudi jugoslovanski klubi se pogajajo za tekmo ruskega kluba v Jugoslaviji. ® Znani raziskovalec severnega tečaja Hubert Wilkins se pripravlja, da bi odplul na Severni tečaj s podmornico. Pred leti se mu je tak poskus ponesrečil. Pred odhodom se mu je namreč podmornica pokvarila. Sedaj upa, da bo imel večjo srečo. B Osemurni delavnik v Rusiji. Strokovne organizacije ruskega delavstva so izdale poziv, da se podaljša delhovni čas za vse ruske name- ščence in delavce od 7 na 8 ur dnevno in od 6 na 7 dni tedensko. Vsak, ki bi svojevoljno zapustil delo, bo strogo kaznovan. Ruska vlada je pozivu strokovnih organizacij takoj ugodila. • Pariški milijonar Rotschild je pobegnil v Ameriko in tam prodaja delnice angleških tovarn za orožje. Rotschild je glavni delničar nekaterih angleških orožarn. B Angleška vlada je prepovedala vsak izvoz v Francijo po sklenjenem premirju z Nemčijo. ■ Bivši albanski kralj Zogu je odpotoval iz Francije. Dobil je dovoljenje za potovanje preko Španije. Kralj Zogu se bo najbrže odpeljal v Anglijo. ■ Ameriška vojna mornarica je zaprla dohod v Panamski kanal z minami. m Rusija pripravlja novo veliko znanstveno ekspedicijo, ki bo odšla z ledolomilcem »Se-dovom« proučevat področja med otokom Dik-sonom in rtičem Čeljuskinom. " Angleški bogataši za vojsko. Angleški finančni minister Wood je sporočil, da so zadnje dni poslali bogati Angleži za 3 in pol milijona funtov darov. En sam bogataš je nakazal četrt milijona funtov za vojsko. " Finska agrarna stranka zahteva korenito agrarno reformo v vsej Finski in oddajo premoženja, da bi se moglo razmestiti in zaposliti številne begunce z ozemlja, ki ga je zasedla Sovjetska Rusija. Vlada se zahtevam agrarne stranke protivi toda v sedanjih razmerah ne bo mogla vzdržati svojega položaja. Socialistična stranka se zavzema za čim ožje sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. ■ Cesar Madžukua je odšel na obisk k japonskemu cesarju v Tokio. Mandžurskega cesarja so sprejeli v Tokiu z vsemi častmi. ■ Španska meja zaprta. Zaradi prevelikega dotoka beguncev iz Francoske je bila španska meja zaprta. H Jahta angleškega kralja »Campidor« je bila pretekli teden potopljena. Del posadke s poveljnikom ladje je našel smrt v morju. * Ameriška republikanska stranka je izbrala za svojega kandidata pri jesenskih pred- sedniških volitvah senatorja Wendow Wilkeya. Wilkey je velik prijatelj Anglije. ■ Nemški gospodarski minister dr. Schacht izdeluje po Hitlerjevem ukazu načrt za organizacijo evropskega gospodarstva. Nedavno je odpotoval v severne države, kjer je imel sestanke z ondotnimi gospodarstveniki, v kratkem pa namerava obiskati tudi države v jugo-istočni evropi. * Bivši francoski predsednik vlade Daladier je odšel v francoski Maroko, kjer pa je bil aretiran. Daladier je nameraval pobegniti v London. ■ V Rumuniji je bila odrejena takoj po sprejemu ruskega ultimatuma splošna mobilizacija. Vsa rumunska vojska je odšla na madžarsko mejo. ■ V Ruski armadi so uvedli zopet stari vojaški pozdrav, kakor ga je imela carska vojska. Pozdrav je obvezen v službi in izven nje. V rdeči vojski je bilo do sedaj imenovanih nad 1050 generalov. ■ V baltiških državah so se pričele ustanavljati oborožene delavske milice, ki bodo pomagale delavsko kmetskim vladam vzdrževati mir in red. Fašistične organizacije so bile raz-puščene in orožje odvzeto. Sefmi 8. julija: Slanči vrh, Polšnik, Središče, Pišece. 9. julija: Kamnik, Ormož, Maribor, Dolnja Lendava. 10. julija: Dobova, Poljčane, Puconci. 11. julija: Žužemberk, Turnišče. 12. julija: Rakek, Tuhinj, Maribor, Šoštanj. 13. julija: Litija, Ribno, Trebnje, Brežice, Celje, Trbovlje, Koprivna, Veliki Dol, Kot-lje, Planina-Štaj. g iimi-riiB liefit izhaja vsako sredo. Naročnina zna-„IUn«IUa listi fa i««, 30 din, pol let. 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vpra. 5.1 njem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži te v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. it. 7. Telefon inter. it. 32-59. Račun pri poitni hranilnici štev. 14.194. Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lanene tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi najugodneje kupite pri domačem podjetju „MEDIČ - ZANKL" tovarne olja, lakov in barv — družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic — Centrala v Ljubljani, podružnica v Mariboru — Ekspoziture v Beogradu in Novem Sadu — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah i Razne vrste zdravilnih zeliši kupuje po najvišjih dnevnih cenah KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z., LJUBLJANA Novi trg 3 Zahtevajte informacije — pošljite vzorce in ponudbe Kmetski hranilni in posojilni dom zadruga z neomejenim jamstvom v Ljubljani - Tavčarjeva ulica 1 Žiro račun pri Narodni banki — Račun Poštne hranilnice 14.257 Brzojav: „Kmetskidom" — Telefon št. 28-47 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun — Daje Kratkoročna posojila — Eskontuje menice — Izvršuje ostale denarne posle — Nove vloge na knjižice in na tekoči račun vsak čas razpoložljive M J^ fijOL obrestuje po Tt IO Za vse vloge nudi popolno varnost! Zaupajte domačemu denarnemu zavodu!