Tečaj XIV. List 38 gospodarske, obertnijske in národsk Ijshajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; «a pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr. V Ljubljani v saboto 10. maja 1856. íí. W gres, Zlate resnice za gospodarstvo Znamenje pridnega gospodarstva. Hodiš po hribih in dolinah, in memo kakega stanu lahko po strehi in po dvorisu poznaš, kaj gospodar lijo 9 se njih pesme že v žalost spremenijo vigredi! povejte ljubi ozna-potožite nam, kdo vam zna, in koliko gospodinja veljá Strehe, ki tebi rebi ka zejo darj ter nj in pa kropive, ki stan obrasajo, tozujejo gospo novavci prijetne tako neusmiljeno vaše veselje greni? Ali dihur? ali mačka? ali podlasica? ali druga divja zver? Ne ti, — ampak ljudje so toliko neusmiljeni! Pridgarji ljudém govorijo: da clovek je po Božji podobi ga je Bog za varha in oskerbnika svojih stvari vstvarjen, da da rad predolgo spi, ali po kercmah (pivnicah) sedi, na tem svetu postavil. Jezus , naš Zveličar nas opominja ali ima pa slamo v (červ) v drevesu. mozganih Tak gospodar in pa knaver N gre akom žvižgat 99 Bodite usmiljeni, kakor je vas Oče nebeški usmiljen". Kako Je knalo usmiljen in dober je vendar naš nebeški Oče, kteri v svoji (dvoriše) nastlano, hisa umazana, da pošten clovek blizo more, kaže mater zaspano , in gospodinjo zalezano i ki pi škovega oreha vredna ni. Gospod hvali ceden dom, dinj hlap nastele kup 9 d e k lo metla 9 gosp pa kolovrat Pi ljubeznjivi skerbi ljudi in ticev ne pozabi, jih vse oblači in redi! Po Jezusovem nauku je toraj Bog, nebeški Oče, pred-podoba vsih ljudi ktero bi vsi mali in veliki posnemati imeli, da bi se na zemlji v spolnovanji Nja svete volje kot prave nico prav Kak t tak t P © 9 d m la d vsem tem pa pregovor vedno res- podobě Božje skazali Njemu v čast, kteri nas je vstvaril. Ali kako zoper voljo Božjo ravnajo , koliko nečast in sramoto delajo Bogu vsi tisti, kteri podobo Božjo v sebi za-terajo in zatajujejo! In kdo so tisti? Vsi neusmiljeni odert-niki in zateravci tičev. „Zale varhe in oskerbnike sem jaz čez svoje stvari postavil", poreče enkrat vsemogočni Stvarnik takim neusmilježem, in kaj podarju in gospodinji se tudidruzinap ina pa po šoli, ko jo fara ima. Slava sađjoreji! V lavantinski dolini vsaka pridna hiša svoj d r e-vorednik ima. v kojem drevje iz pisček (pčšek) redi in požlabnuje. Odrašeno sadunosno drevje za potmi in krog mislite, da bote od svojega kakor je Bog polja sadijo, homci in poljane so sadunosniki sta gledati roz 9 in vsa dolina v belo rudecem cvetji plava, jesen, se kimovca sadunosno drevje polno obeša : novje se iz zlahnega drevja smeji. Veselo je nega cveta, kako vsakega skerbnega kmeta stan lepo cveti Dojde bogata grušek in jabelk ljudje imajo na cente božjih darov pospravljati, imajo dobre pijace in živeža, pa tudi obilno potrebnega dnarja. Kedar letna potegne, en kinetic po tri, po pet srebra iz samega tepkovca i z-Slovenci! vi se le terte veselite; vam terta po- tako dolgo odlagate, vodnika zamogli usmiljenja zaupati, če ga, zapovedal, njegovim stvarém skazovali niste? Zlo se toraj tisti stariši pregrešijo, kteri svojim otro-kom dopustijo, tiče loviti, jim veselje kratiti, škodo delati jih terpinciti. Kaj se zamore od takega dečka pričakovati kteri je že iz malega svoje serce tako spridil, se takih ne- 9 9 9 V • usmiljenost privadil? Terd in neusmiljen do živali, bo terd in neusmiljen tudi do ljudi. Kar se je Anžek naucil bo tudi Anže znal. 9 Kakor hitro spomlad tiči v naše kraje pridejo, že njih sto gold i narj e v kup i. zebe, pa revo prodajate. Pokaj se sadjoreje verlo lotiti? — Je vam vinska terta ljuba mati, naj vam sadunosno drevje dober oče bo. Kedar bo sovražniki za njimi prežijo, ter jim zaderge ali limance na-stavljajo, da jih polovijo , ali pa jih postrelijo. Polovljene podavijo ali jih za njih žive dní ko nedolžne jetnike zaprejo. Vse skerbno iše takrat starec materi pomanjkovalo, bode skerben oče dal. Oče in mati starca, in koliko svojo starko, starka svojega je zalovanje, ko se vec ne najdeta! si morata roko podajati, če hočeta dobro izhajati; drevje in tersje si morate biti dobra mejaša. — Veste, kaj nam Kar jih srečno odide in si gnezda napravi 9 kako se rajni Vodnik pravi: „Sreča nas iše, um nam je dan; srečo le najde, kdor ni zaspan". Prijatli! krepko na noge, lopato v roke; vinjek naj tudi za drevje velja. Tudi drevje je velik božji dar. Bolje za svojo deco skerbi, kdor jim sadu-nosnega drevja nasadi, kakor skopúh, ki jim dnarjev nameri. Dnarje gostokrat vrag obsede, drevje pa Bog blagoslovi. morajo skrivati, s koliko skerbjo in žalostjo svoje mlade valiti in rediti, da bi sovražnikom v roke ne prišli. Vedno so v nevarnosti sosebno pred otroci, ki zmiraj okoli lazijo zlasti pa drevj i 9 obnedeljah, ob za gnezdi stikujejo. dneh Gospodovih in po germovji in In gorje nesrečnim ticam, kterih , jajca po-odvzamejo , doma ga raztergajo Tičev ne zaterati. Poleg spisa c. g. E. Zagorca iz letošnjib „Drobtinc". gnezdo staknejo! Brez usmiljenja bijejo, mlade pokončajo, ali jih starim zaprejo, da potem glađu poginiti morajo. — Šel je neki dečko na drevo, vzel mlade, jim noge pořezal, in ko je vi- dil in slišal, kako so terpinčeni mladici čivljali in stare na pomoč klicali, kako so stari priferfrali, kričali in vsi nemirni in žalostni sem ter tje létali, da bi jih bili ubránili, se je mladi hudobnež le smejal tako , da je skoraj smeha Vse 9 kar živí se spomladi veselí. Samo tiči ne mo 9 rejo pravega veselja imeti. Komaj ene dní veselo žvergo razpočil. Kaj takega nobeden dihur ne storí, ker on 9 V ce Vzeli smo te zlate resnice „Novicam" kaj priležne iz „male ba mlade dobi, jih hitro umori in poje, ker je lacen, in mu je ** sage solskega blaga za odrašeno mladost", ki so svitli knezoškof lavantinski Slomšek letošnjim lep cam", o kterih bomo kmali več povedali r^i • v • , i « • jo darovali tako odločeno ; ali iz hudobije jih ne terpinči in ne mori. 99 Drob tin Ce se kaki mladici tam pa tam srečno izgodjajo, in so jih Slišite gospodarj 99 Sad drevj za p imajo 9 h in p so sadunosniki ri krog polja Slišite, posebno ki mislite, da to ne more, da ne smé biti! Tam pa že davnej koliko d donaša Vred skerbni stari z veseljem na noge spravili ter jih razpeljajo, da po vejicah veselo sern ter tje skakljajo, že jih otroci za pazijo, ter jih s kamnjem ali paklezi od drevesa do drevesa preganjajo, in takih reci na-nje lučati ne nehajo, dasiravno 150 ih stari neprenehoma okoli skakljajo, prosijo, da naj bi jim Med stvarmi, iz kterih je kamenje in njegovi sorođnik m mlade pri miru pustili; in ce kako srotle zadenej bijejo in vjamejo, se prav škodoželjno smejaj ali po med stvarmi, iz kterih so ta velik razloček tavlj astline in živali, je Povejte vendar, vi tičji sovražniki! kedaj in kako ne le v njih per da je dan današnji keniii mogoče y per so se vam ubogi tiči toliko zaměřili, da jih tako neusmilj azkrojiti, ampak tudi iz njih pei preganjate kakor da bi nar veći hudodelnik bili Ali ne veste i da je • V Bog slednjemu tiču ljudem k dobi služi? Sinkovci, skerj ( stiglici) , penice in di • V • ë taki tici petjem kmeta in delavca pri težkem delu, kakor tudi druge spet sostaviti njih pervine takošno sol, kakor ognjiša hodi, lahko naredi kemikar iz solne kisline in sode. seljujejo s svojim Solno kislino in sodo tudi lahko iz pervin napravi. Pa še takšino delo odlocil, ktero y slávci, lisci . Pa kemija je le v stanu organske stvari v raz kroj i ti, ne pa jih spet iz njih sostaviti. Ravno y sna iz morja ali iz tamne zemlje na naše 1 j u d i krokarji, vrane y ake. kavke, mokosevci in druge take y vélike tice lovijo in jedo živijo od merhovine, ki miši nikoli ni mogel iz kislina, vodenca in ogeljca napraviti cukra ali olja ali s pridjanim gnjilcem napraviti beljak ali bi uz drugi letajo rejo, drug ok veliko bolezin bilo in kebre, poberajo cerve, nikotin. Kar umetnost zamore je le di in zrak ostrupi, kai ali astlinsko stvar v di y da spremeni živalsko Senice y deteli y berglezi ktei m ej a enaki tiči zmiraj po drevj i da drevje raznih gosenc in červov čistij gor iu dolj, sem pa vem truplu. Pa se pri tem delu mu mora biti v podla ili obe stvar , ki je ze ejena bila v kakem anizmu. Pa tudi ktei i merčesi drevju in sadju veliko skodijo. Starice tašice, lastovke pa polovijo in pojedo veliko muh, komarje> take spremembe so kemikarju le redko mogoče y editi m ugih merčesov. Spomladi tudi vrabci celi dan sein ter moči narave! Kaj je naravi treba, da iz te stv Naj potrebniše stvari člověk ne zamore umetno si na- Kaj je tedaj človeška umetnost proti umetnosti in ari uno na- letaj gosence in červe poberajo, tudi kebre razkljujejo edi in svoje mlade V z «j pitaj Zapomnite si toraj da velika Le malo te ali une pervine zraven pi V t ali proč nehvaležnost bi bila, ko bi tice y ki am toliki dobiček pi našajo, nepotrebno zaterali; pomislite, da, kakor vi placujete, šla iz njenih se zna tudi vam plačevati: , vzame, in delo je končano gimi, velikokrat nasprotnimi lastnostmi obdarovana je pi popoinoma drugačna, z dru ok S kakorsno mero mente se Z naj manjšimi pripravami dopolnuj na vam bo odmerjalo", pi Jezus; zapomnite si to y da vas rava naj večje delà. Clovek pa, koliko priprav, koliko skerbi kazen zadela ne bo ; zakaj prigovor pi yy Ribe lovit y za , . V . 11 c i hodit y m veliko o odgovora, t r o k kazit y 111 casa in delà potřebuje nar manjšo stvar doveršiti! Leto in , in kaj dopolni dan, vse svoje življenje se trudi in trudi i 2 to bi za starise gotovo brez Povejte mi vendar, kakšen nese? Kdor tiče lovi. se stradati brez kazni ne bilo Častimo Boga v njegovih dělili, v tihih delih veličanske narave! pr soncu južnati y preži y pa dostikrat nič na hribih ne vlovi y v pi dobiček ticji lov pri- ker dostikrat mora er na tiče To svojo okornost pa deli clovek z vsimi živalmi, kterih v r uci y or » ermovji y ni nobena v stanu, neorganskih stvari v organske spreme y truděn in izlakan ne dobi, ker domu pride, pa tudi doma le malo ali nic jesti o pravem času ne pride, in zraven še svoje delo in dolž nosti zamuti i. niti, ampak le organske spremeniti. Torej se mora žival od nji enacih stvari rediti, mora druge živali moriti, aii pa od rastlin se živiti. Zival raste, pa organskih stvari nič ne pomnoži, ampak le že organizirane spreminja. Zival pogine in njeno truplo se razkroji v pervine, iz kterih je bilo vzeto. Te pervine spremené rastlino spet v organske stvari, od kterih se ži- Poglejte kr tiče večidel iztrebij in po lovljenji preženejo petja y kako tihi, kako žalostni so y ni ga slišati veselega ljubih ptičic, ktere po volji svoje Stvarnika kmete na polj in sako serce razveseljujejo. Res, vali redé. kdor pr občutek v svojem sercu ima y ill olj svojega Stvarnika v vil y ovih stvaréh spozna, ne bo nikdar ticic lo- er bi le žalovale y v . jih zaperal in v zaperti izbi jecil in bolehale. Res je: tičice so člověku v veselje vstvarjene, in clovek ko gospodar Božjih stvari si jih zna tudi v svoje line ne Torej lahko rečemo, da tište stvari, ki zdaj div-jemu tigru moč dajejo, ali zdaj v govedu se gibljejo, bodo morebiti kmali v tvojih možganih se udeležile tvojih misel. Iz smerti vstaja novo krepkeje življenje. Vse živali od naj večje do infuzorije so morivke , le vesti nedolžne rast- grize nobena moritev. Cisto in neomadezevano posebno elje oberniti, jih zna tudi v svoji stanici, v svoji je njeno življenje, le kar storijo s tiho delavnostjo naravne mogoce take tiče, kteri so v izbah iz moči, to v-se vzame: svitloba, zrak, voda in perst so njeni izbi imeti, pa kar je rejeni in na izbe vsi navajeni, kot kanarčki, ktere vunkaj živež. Voda, ki v podobi dežja ali rose z zraka na zemljo ne vleče, kakor tiče v naših krajih polovlj y ki se v tič pada, prinaša koreninicam soli in drugih potrebnih stvari iz nicali, kakor ubogi jetniki vedejo. Ktere pa koli imaš in tál, ogeljne kisline in amonijaka iz zraka. Te reči poserka V « * v * « * • « » • ti V • * V • V __v « _ %j - . . . ti «/ V ce J življenja v prostem stvarjenji Bozj ne pi čelična mrenica v-se, ktere začne primordijalni mešiček v mnogoverstne stvari sklepati. Tii se kuj ej o vse stvari, ki jih dobivamo od rastlinstva bodi jim saj dober in usmilj cr O ospodar lepit ali t pin čiti jih, kakor eni znajo, te pa Bog ob vari! Si otožen in si o tičjem petji hočeš otožnost polajšati, serce razjas- ki nam služijo v živež ali naše razderto zdravje krepčajo. niti topi o lepe y mladém jutru iz svojega zapertj na Vse te stvari rastlina lahko predela v strašan strup, če le svitlobo vunkaj, sprehajaj se po kakem ložiču pod milim te ali une pervine malo več ali manj pridene. nebom, poslušaj krilate pevce, kako veselo od vejice do Vse rastline imajo enako moč neorganske reči organi vejice y od di do dr golij njih skakljaje ti juterno pesem zirati, pa vsaka drugačne stvari stvári. Ne le razne rast » mičniši overstno ubrano petje je lepši in od tvojih zapertih jetnikov doma y 111 se ti persi veselja v • obljubim, da line , temuč še celó razni deli ene rastline drugačne stvari delajo. Zraven zdravilne cvetlice raste le malo od nje druga, iti ajo, da se otožnosti serca in ktere trohica zavžita v pervem trenutku lahko končá vsako zivljei bodeš sitosti ozdravljen in bolj vesel domu povernil (Konec sledi.) življenje ; in vendar obé enaki živež v-se jemljete. Ravno v tem se pa kaže samostalnost célic. Velikokrat ena sama célica popoinoma drugačne stvari napravlja, kakor njene sosede. Pa veliko célic živi še od bolj pohlevnega živeža, kakor od tega, kar ji voda skoz korenino prinese, namreč od zraka. Vsak clovek se boji, da bi ne přišel tako deleč, da Rastlina. Spisal Janez Tusek na Dunaji VIII. sovati, da ima célica Morebiti je tudi gnjilcu primordijalnega mešička pripi- bi se mogel živiti od zraka, akoravno mu je zrak v življenje naj potrebniši; pa veliko rastlin je, ki iz zemlje kar ampak vsega le iz zraka, in ravno y » moč, kakoršine je ni ne v kamnji y ne nič živeža ne dobiva y v živalih, in ktera je naj večja dobrota vsega živalstva in človeštva, namreč: rastlinska célica jev stanu, ne- te rastline imajo naj več vode v sebi. Take rastline rastejo organske pervine v organske z veze spremili j a ti. v južnih krajih. Nektere od njih po suhih pušavah rasteče 151 mnogokrat rešijo popotnika in njegovega konja smerti; torej jih imenujejo „živi viri pušave". Konj jim odbije s pod-kvijo ternato kožo in se pokrepčá s hladno iz njih tekočo vodico. V južni Ameriki visi mnogo cvetlic popolnoma v zraku ovijaje se krog kakega drevesa in svoje korenine v zrak molé. Pa vendar so njih cvetlice tako velike in lepe, žive barve, da mi v naših krajih ne moremo nikakoršnega za-popadka od njih imeti. Od samega hrepenenja saj enkrat tje priti, ker rastlinstvo vso svojo lepoto razvija, mi ni mogoče dalje pisati, torej — —. Krajopisje. Id rij a na Krajnskem. (Dalje.) Ruda se pelja koj v stope in v umivavnieo, da se perst od nje loči. Taki deli pa, ki se lahko ne drobijo ali so samo omiti, se na Brusovši topé v fabriki za to odločeni. Živega srebra daje Idrija na leto 3332 centov, 1000 do 1200 centov pa cinobra. Uno in to se zavija v jerhaste žakljice ter se hrani potem v ces. zakladnici (magacinu). Kar železja jama potřebuje, se nareja v kovačnici, ktera je nasprot šole. Ubogi učitelji, kadar kladvo nabija ! — Smodnik za jamo se varuje na Zemlji. ■ ; J f i ' Rudarski svetovavec biva v gradu, in vsi drugi rudarski uradniki v ces. stánovališčih. Rudarji imajo svojo uniformo z zelenimi našivi, zelenimi kapami in černimi rudar-skimi kitlami ; njih zastava (bandero) je lepa in veliko vredna. Kader je parada, rudarsko kerdelo muzika spremlja. Da so vedno preskerbljeni z živežem, je zidana vélika ces. zakladnica, in blizo nje za bolne ces. lekarnica; zunaj mesta na Brusovši je bolnišnica in za kopel so pripravljene gorke vode. Tako sem odgovor na pervo vprašanje rešil. Dajmo ljubo svojo ldrijo sedaj še dalje pogledati. Farovž je zidan od šelštva naprej na levi strani ceste. V njem stanuje gospod dekan z dvema gosp. kaplanama; tretji kaplan uživa po zapuščini neke pobožne gospé prosto stanovanje v že imenovani ulici. Vodja glavne šole ima cesar-sko bivališče pri lékárnici. Obnaša častite tukajšne duhov-šine je v resnici izgledna, zatorej tudi imé duhovna v tem kraji slovi. Med cerkvami je nar imenitnejša cerkev sv. Barbare. Pod njo se hranujejo trupla nekterih zamerlih iz nekdanjega časa. 0 veliki noči se postavlja v njenem srednjem prostoru božji grob, zavolj svoje lepote sloveč po mnogih krajih. Druga in stara cerkvica je sv. Trojice. Poleg nje se zavije pot k sv. Antonu na griču; ta cerkev je kaj snažna in božji pot jo zlo povzdiguje čez druge. Ceterta je pri sv. Križu, idrijškem pokopališu. Med mnogimi spominki se odlikuje naj bolj ta, kterega je vlada postavila nad go-milami tistih hrabrih mož, ki so v svojem pokliču smert storili v jami leta 1846. Kapelica svetega Janeza je lepa in imenitna. S posebno slovesnostjo se praznujejo Vélika sabota, sv. Rešnje telo in sv. Ahaci, na kterega dan so nekdaj rudarji per vic na rudo zadeli. Pod varstvom duhovšine je idrijški mladini odperta čve-teroredna glavna šola, v kteri sedaj pod vodstvom marlji-vega in učenega vodja gosp. Karola Legata podučujejo štirje učitelji in dvé učiteljci. Pripravljavna šola za učitelje ljudskih šol ponuja prihodnjim učiteljem lepo priložnost se iz-obražiti v vsih njim potrebnih šolskih naukih in tudi v mu-ziki; le škoda, da se v sadj or ej i, murbo- in svilo-reji poduk ne deli, kteri je dan današnji učiteljem po deželi jako korišten pa po predpisih si. ministerstva nauka tudi potreben * ) Ko je v poslednjem občnem zboru c. k. kmetijske družbe mnogo poddružnic svoje misli zastran sadjoreje razodelo in reklo, da bolja příhodnost za sadjo- in murvorejo se smé pričakovati le po poduku naše mladine na kmetih, je bilo med drugimi sveti tudi sklenjeno: naj prosi kmetijska družba slavno deželno vladařstvo, da se v Idrii za pripravnike Tudi bi Idrijancem in drugim ne presedala dveletna realna šola, s posebnim ozirom na rudarstvo in na njo bi se dala nasloniti rudarska in gojzdna šola. Pa bojé se je z izgovorom, da potem bi ne dobivali dokaj delavcev za jamo ; al to je bosa! Rudarjev bi nikdar ne manjkalo in domaćemu otroku bi bila priložnost dana doseći višjo izobraženost v rudarstvu. Pa pustimo to in pojmo k šoli nazaj , kjer v stolpiču zvon šolarčke in šolarce skupej kliče. Podučuje se v slovenskem in nemškem jeziku, in zlo je že iztrebljen gnjusni glas padmitence in váde. Le naprej ljubi gospodje učitelji! vam je izročeno potomstvo idrijške obeine, v vas stavi ljudstvo vse zaupanje; ne bojte se tudi zanaprej kakor dosihmal ne znoja na čelu. Vaša delavnost v Gospodovem nogradu izcimlja dober sad, ki množici domovine kosilo sladi. In kaka lepa priložnost za izobraženje je učiteljem ces. knjižica na glavni šoli, kjer se tudi šolarska zastava hranuje. Zares v vsem vlada lep red! Kako lepo se trebijo cesarski gojzdi pod peljavo izbrisanih gojzdarskih uradnikov, kterim so lovci in gojzdarski hlapci podložni. Na vseh spre-hajališih vidimo lepe drevorede ; pri grabljah množico derv, zložene v visoke tase; tam tesarji kolejo hlode v špelte in pajne, in tukaj išče izmed drugih hlodov svoje derva bledi obraz kakega rudarja. — Sodniška gosposka ima svoje pisarnice v gradu , in nji na strani sta oddelka c. k. žan-darmarije in c. k. dnarstvene straže. Občina oskerbuje svojega služabnika. (^Konec sledi.) Kratkoćasno berilo. Serena žena. ; (Konec.) Pot se naglo odsedá. M—ska ne zapustí saní; one so nje prebivališče, ker spí in jé na njih. Nihče se ni čudil takému cudnému življenju, naj manj pa kosak, ker je vedil, da žena ni zdrave pameti, in ji je toraj vse dovolil. Ze daleč na poti ustavi kosak konjice, da pokaže potni list in voznik konje opravi. Kakor vselej , je šel kosak v pisarnico , da přejme dovoljenje se dalej peljati. Ni se mu ljubilo pogovarjati se s svojo mutasto, zamišljeno popotnico; tudi tedaj je molčal in se naslonil zadej na saní, v tem ko voznik konje opravlja. Tù sloné zasliši nenadoma šeptanje v mertvaški trugi. Prestrašen skoči na stran, pa kmali se mu spet poverne pogum , se spet približa čudni trugi in uhó na-njo položí. Pa vse je tiho in mirno. Marsikdo bi bil misii, da se mu je le zdelo, da je kaj slišal, in bi ne bil dalej porajtal na trugo; pa pri kosaku je bilo to vse drugače. Služba, za ktero vse stori in ktera mu je naj svetejše opravilo, ga žene nazaj v pisarnico, da ondi pové, kar je slišal. Kmali pride uradnik in pripelje nekoliko čuvajev do saní in velí ženi, ki za vse, kar se je zgodilo, ni nič vedila, naj stopi s saní. Začnejo saní preiskovati. Uboga žena, ki je sedaj včs pogum zgubila, se nezavedna zgrudi. Vzamejo jo raz saní ter na zemljo položé, da ložeje preiskujejo. Pervo, kar se uradniku sumljivo zdí, ste male mertvaške tružici, na kterih je žena sedela; v trugi, na zadnjem koncu pa leží njeni živi mož. ljudskih šol ustanoví tudi djanski nauk sadjo- in murvoreje. Ta nauk je ravno v Idrii še zato tolikanj bolj potreben, ker poslednje leta dobiva krajnska dežela iz idrijške pripravniške šole več učiteljev kot iz ljubljanske. Óastito ondašnje vodstvo gotovo spoznava to potrebo, pa morebiti ni učitelja in za to pripravnega vertiča. Kaj, ko bi v bližnjih Ziréh se napravila taka djanska šola. Domoljubni ondašnji gosp. fajmošter Maj nik, rojen Idričan in nekdanji učenec Pircov v sadjoreji, imajo lep vert, se pečajo s sadjorejo, gotovo bi se udali temu nauku. Zire so le kake dvé uri od Idrije, pot tje je lepa; ko bi spomladi in poleti vsaki teden enkrat mladi pripravniki tje zahaj ali, bi se naučili zadosti. Tudi na Dunaji imajo marsikteri učenci v svoje šole vsaki dan čez uro hodá; koristnega nauka željnim mládencem bi enkrat na teden menda ne presedala. ta pot. Vred. - î 52 Oba vzame straža v varstvo. M—ska od zdaj naprej ni bila več žena sognanca, ampak hudodelka, ker je pomagala kaznovancu v beg. Preiskovanje je razjasnilo, da je ona to storila, da bi Ijubljenca svojega serca obupa in sa-momora resila. Ona mu je svetovala, se vesti, kakor se tisti vede, kteremu v življenji nobena mila zvezda ne sveti več, kteremu je smert edina želja, edina slast. On jo je ubogal in tako sčasoma zginil ; na bregove reke pa je žena nesla njegov plajš in kučino v temni noči. Z neskončno skerbjo in nevarnostjo je zakrivala pri sebi po mislih ljudí mertvega moža. Ko ustavijo saní na kakem dvoru, zleze skrivani mož natihoma v trugo, v ktero so mertvaške trugi devali in zvesta žena ga oskerbuje z jedjó in pijačo. Nikdo ni na kako goljufijo mislil. Nesreća pa je hotla, da se dila truge vdere in zapertega v rebra dregne. M—ski bolečine zastoka, kosak ga sliši, in čudna skrivnost — pride na dan. Zastonj so bile mile prošnje, nič niso pomagali rumeni cekini. Nesrečna sta bila kakor hudodelca v Orenburg poslana. V Simbirsku, kjer sta delj časa ostala, sta posebno milost sprosila, da smeta otročiča pokopati. Celo mesto je sulo k pogrebu. Milovalo je ljudstvo moža, kterega je tako grenka osoda zadela ; milovalo je ženo, nesrečnico, ki si je tako serčno prizadevala, svojega moža rešiti. Bil je žalostěn dan ; serce se je moralo čutni duši v persih topiti, viditi za pogrebom počasi koračiti uklenjenega moža, gledati žalosti pobito ženo. Nobeno oko ni ostalo suho, in ker množica ni mogla britke osode premeniti, je milovanje na-znanila z deli ljubezni. M—ski dospè s svojo ženo kmali spet v Orenburg, — al vse drugace mu je bilo pri sercu kakor takrat, ko je Orenburg zapustil. Takrat se jima je smejal up svobodě, akoravno g^ je spremljal strah in bojezen ; danes sta si bila terde osode svesta. Ukazano jima je bilo se v Nerčinsk podati. Mož je bil na vse žive dní v ječo obsojen ; ženaga ili smela več viditi. To pa je njenemu sercu zavdalo smertno rano. Spremila je sicer svojega moža iz proste volje v strašni Nerčinsk in pohajala je s stertim sercem krog zidovja, v kterem so nesrečnega železne verige deržale, — ali nje te-lesna moč seje poterla; predenje leto minulo, so jo položili na mertvaški pert. C. Novičar iz raznih krajev. Tisto novíco, da je dunajska národna banka za 23 rnilijonov gold, srebra nakupila, poterjuje sedaj več dunaj-skih časnikov, kteri še pristavljajo, da ga misli še za 13 rnilijonov kupiti in potem svoje plačila v srebemem d n a r j i začeti. Odtod, pravijo, je enmalo poskočil nadavek (ažio) pri srebru, — odtod pa se more tudi v kratkem pričakovati, da bo zopet přišel sreberni dnar med ljudstvo. — Gosp. minister dnarstva baron Bruk je na poti iz Dunaja v Terst přišel včeraj popoldne v Ljub lj a no; na kolodvoru je bil slovesno sprejet. Dunajski časniki pravijo, da se bo kakih 14 dní mudil v Terstu zastran osnove mnogoterih važnih tergovskih naprav. — Škofji zbor na Dunaji bo berž ko ne terpel še vès ta mesec. — Sedaj še le smo zvedili, če je res, zakaj je ta mesec tako merzel. Od nekdaj namreč pravijo, da mraz v pervi polovici mesca maja izvira odtod, ker se led na reki Ne v i na Husovském in pa led izhod-nega morja tájati začenja — narodna pravlica imenuje tište tri dní, ki so pred 15. majem, naravnost „ledene možéu. Letos se res ta pravlica ne laže. Telegrafno pismo iz Rusovskega (iz Petrograda) naznanuje namreč, da se je v čete r tek teden začel Nevini led tajati in res je tudi pri nas z začetkom majnika merzlejše vreme nastopilo. — Druga polovica sedaj naznanjenih zapisnikov parižkega zbora obsega mnogo važniše pomenke memo perve polovice. Tako se, na priliko, iz teh protokolov pozveduje, da so se francozka, angležka in sardinska vlada zavezale, da bo njih armada 6 tednov po zgotovljenem miru zapustila Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. rusovsko in turško zemljo, — po tem takem do 27. oktobra. Avstrijanski minister grof Buol je s tem prav zadovoljen in pravi, da tudi avstrijanska vlada se bo podvizala spraznitiMoldavo in Valahijo. Za prenaredbo besarabiške meje se ima do 6. maja sniditi posebna komisija v Galaču. Minister Buol je prosil rusovska poslanca, naj zboru raz-odeneta, kako in kaj misli rusovska vlada zastran Ćer-nogore, ker dosihmal se je misliti smelo, da želi ondi ravno tako se vesti kakor v Moldavi in Valahii. Rusovska poslanca sta odgovorila na to vprašanje, da Rusija ne stoji s Cernogoro v nobeni drugi zavezi kot v zavezi vzajem-nega sočutja. Naj živejši zbor pa je bil 26., 8. dan aprila. V tem zboru so se pogovarjali o zadevah, ki prav za prav niso segale v opravilstvo tega zbora; za tega voljo se tudi ni nič sklenilo, ampak le pomenkovalo, pa precej živo. Francozki minister je oštro pretresal razmere Gerškegar Napo lita n skega in pa papeževih dežel in terjal, da tù se mora marsikaj prenarediti ; potem se je lotil razujzda-nih in nevarnih časnikov v Belgii. Angležki minister poterjuje, kar je francozki minister rekel, le zastran berz-danja belgiških časnikov se kot namestnik svobodné deržave ne more ž njim zediniti. Rusovski minister je rekel, da nima pravíce v pretres tacih stvari se vtikati, o kterih ne stojí nič v njegovem poslanstvu. Avstrijanski minister pravi, da tudi on se ne more v pretres notrajnih zadev takih vlad podati, ktere niso namestovane v zboru, in zago-tovlja, da avstrijanska armada ne bo ene ure čez potrebo v papeževih deželah ostala; zastran belgiških časnikov pa je enih misel s francozkim ministrom. Sardinski minister na to terdi, da avstrijanska armada na laški zemlji žuga deržavno ravnovago podkopati, zato je enih misel s francozkim in angležkim poslancom. Drugi avstrijanski poslanec ga pa zaverne s tem : kako je to, da sardinski poslanec govori le od avstrijanske posadke na Rimskem, ne pa tudi od francozke, ktera je ravno tako močna. Tako je šio pomenkovanje na dalje ; sklenilo se pa ni nič, ker poslanci niso v tem nobene oblasti imeli. — Deržavna spodnja zbornica je po dolgem pričkanji 5. maja ponoči enoglasno poterdila zahvalno pismo do kraljice za sklenjeni mir. — Knez černogorski je unidan v Reki zbranim Cernogorcem napovedal, da se boji novega napada Turkov, da se pa zanaša na junakost in domoljubje svojega naroda. — Zdravnikom, ki ozdravljajo s samo vodo bolnike, se je na Angležkem pridružil sedaj eden, ki ozdravlja s samo soljó; bolniki morajo soli vži-vati in se ribati z osoljeno vodo. Kakor se meso nasolí, da se ohrani dobro, tako očiščuje — terdi ta dohtar — tudi sol čljveka. Mož menda misli, da človeško truplo in pa svinsko piece je eno. Dobro jo je zasolil! Sprehod. In serce, ti se ne zbudiš, In jezik, vedno le molčis? Zdaj klije tebi dvojni cvet: Spomladni čas, čas mladih let. Poglej, oberni se okrog, Zelena gora, živ je log, Povsodi pomladanski cvet Vesvoljni v svate vabi svet ! » Podaj prijatel mi rokó, Pod milo ideva nebó, Kjer njiva zopet zeleni, Nad njo skerjanec žvergoli. AI' spet si tokaj znanec moj ? Le dvigni se, na glas zapoj; Naj petja glas, veselja klic Oznanja nam prihod cvetlic! S. Jenko. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.