st. 49 (976) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 5. decembra 1968 DOLENJSKI LIST Pozdrav VI. kongresu Zveze komunistov Slovenije! Varovanci otroškega vrtca so pripravili staršem in gostom na otvoritvi nove varstvene ustanove v Resi nad Vidmom prikupen prosrram pesmi in deklamacij. (Foto: Jožica Teppey) V Resi odprt otroški vrtec Za prazniiik republLke so dobili malčki z levega brega Save v Krškem prelepo darilo. Odprla so se jian vrata novega otroškega vrtca, kd bo postal njihov drugi dom. Krajevna skupnost ga je uredila Kombinat ŽITO pokrovitelj šole na Lazah Kombinat ŽITO iz Izubijane je v okviru proslav'lijairnja dneva republiike in 25-letnice II. zisedaiija AVNOJ prevzel pokroviteljstvo nad po-družnifino šolo na Lazah pri Uršnih selih, ki pod matično osnovno šolo Šmihel pri Novem mestu. Predstavniki kombinata si bodo ogledali šolo, kii bi jo zaraidi neprimernosti prostorov in opreme v kratkem zaprli, in jo bodo po svogah močeh pomagal; obnoviti in usposobiti za pouk. Lepa odločitev kombinata ŽITO je najdra-gocenojše darilo prebivalcem in otrokom partizamslkega predela Laz za dam irepublike. Kazimir Jeraj prijet! OD 5 DO 15 DECEMBRA Padavine z otoplit* vijo okrog 5. decembra. Ohladitev s snegom do nižin med 9. in IS. decembrom ter okrog 15. decembra. V ostalem suho. Dr. V. M. zanje v Resi iz nekdanji ega gosipodarske©a poslopja. Načrte za preureditev so napravili v REGIONU v Brežicah. Vrtec ima kuhinjo, igralne prostore, garderobe in je sodobno opremljen. Otroci, kd so 80 morali doslej zadrževati v samskem bloku, so končno dobili primerne prostore. Na otvoritvi so 28. novembra presenetili obdiskovalce s prisrčnim sporedom. V ponedeljek, 9. decembra ob 15. uri, se bo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljub-Ijani začel VI. kongres Zveze komunistov Slovenije. Centralni komite ZK Slovenije je že prejšnji mesec pripravil pregledno poročilo o delu CK ZKS med V. in VI. kongresom, v katerem stoji najprej zapisano: »Dosedanji kongresi organizacije slovenskih komunistov, vse od ustanovnega kongresa KPJ pred že skoraj 50 leti, so po vrsti obravnavali dejstva in začenjali procese, ki ne kažejo le na njeno idejno, politično in organizacijsko rast, ampak so hkrati pomembna dejanja v sodobnem, najbolj dinamičnem in plodnem obdobju slovenske zgodovine. Tako je ustanovni kongres KPS pred dotrimi 30 leti postavil idejne in politične temelje za tisto združevanje slovenskega naroda o* koli svojega delavskega jedra, katerega rezultat so bili Osvobodilna fronta, narodnoosvobodilni boj in socialistična revolucija. Drugi kongres slovenskih komunistov je moral povzeti izkušnje tega obdobja in hkrati potrditi našo samostojno pot v socialistične družbene odnose. Tretji kongres je u-trdil to pot kot pot k samoupravljavski družbi in temu primemo zastavil načela za delovanje Zveze komunistov, četrti kongres je na temelju med tem sprejetega programa ZKJ formuliral dotedanje izkušnje komunistov in delovnih ljudi sploh ter zgradil akcijski program za delo komunistov. Peti kongres ZKS je po doseženih ekonomskih in drugih družbenih uspehih že zastavil koncept gospodarske in družbene reforme na temelju samou-pravljavske družbe in s tem bistveno prispeval k procesom, ki so značilni za obdobje, o katerem daje centralni komite ZKS obračun svojega dela.« Obračun tega plodnega, vsestranskega in ustvarjalnega dela bo prihodnje dni razgrnjen pred vse Kazimiira Jeraja, za katerim je novomešikia uprava javne varnosti razpisala tiiralioo, so prijeli ponoči od 1. na 2. december v Dolen,jskih Toplicaii, kjer je znofva vlomil v zdraviliški bife in gostil-iK) »Lovec«. Občani so po objavi tiralice sproti obveščali miličnike o gibanju Jeraja, vefikratnega povratnika ki ima na ve-sti številne vdorne po vsej Dolenjski, zato vlomilca ni bifk) težko eretiraiti. 24. novembra je bila v Novem mestu prisrčna slovesnost, na kateri so bile 95 mladim, na novo sprejetim članom ZK, podeljene članske izkaznice. Vsak na novo sprejeti mladi komunist je dobi! tudi knjigo: Pregled zg;odovine Zveze komunistov Ji^^oslavije. Mladim in novim članom, od katerih si Zveza komunistov veliko obeta, je ob sprejemu spregovoril sekretar komiteja občinske konference ZK Novo mesto Miroslav Vute. V.sega, kar jim je bilo povedano, sl mladi ljudje gotovo nia» mog^ zapomniti. Besede pa so bile toliko tehtne, da ^ objavljamo z željo, naj bi jih novi In mla> di člani prebrali kot prvo napotilo. Hkrati pa naj bo razmišljanje o tem, kar je povedal sekretar Miroslav Vute, spodbuda tudi drugim mladim ljudem, ko se odločajo za vstop v Zvezo komunistov. Dovolite mi, da vas v imenu občdnskieiga komiteja najtopleje pozdraivra. Ob da-priložnosti bi rad povedal ne^j besed. Z vami, ki ste že 9tiQ¥>ili v naše vrste, in s tistimi, kd se pripravljajo na vstop T 7K v deoeoii- bru, s« je občinsika organizacija ZK THiatno pomladila in posegOa v vrste mladih pro-Izrrajadcerv, dljafcov in Stviden-tor, kjer snrvi bdll doslej max4 aasbotpatni. Kot člani isto anganlzacije se bomo sredaivatl oib najni^- delovne ljudi naše domovine. IziKfljeni delegati bodo ocenili uspehe in pomanjkljivosti gospodarske reforme, širjenja samou-pravljavskih odnosov v gospodarski in negospodarski dejavnosti, dali bodo veliko pomembnih napotkov za nadaljnji razvoj Slovenije kot odprte socialistične družbe, spregovorili pa bodo tudi o dosedanji reorganizaciji Zveze komunistov. Od kongresa pričakujemo jasno smer nadaljnjega razvoja naše samou-pravljavske družbe in mu želimo zato uspešno in koristno delo! Komite ZKS v Novem mestu o resoluciji VI. kongresa 2. decembra je bila v Novem mestu seja komiteja konference ZKS. Razpravljali so o tezah 2» resolucijo VI. kongresa ZKS. V razpravi so menili, da so teee preaplošne. Ce smo se odločili, naj bodo republiški kongresi pred zveznim zato, da bi zvezni kongres gradil svoja stališča iz tega, kar so ugotovili republiški kongresi, potem naj T>0-do dokumenti, ki jih bo sprejel kongres ZKS, bolj konkretni, širši in naj zajamejo tudi posamezna področja delovanja ZK. Ugotovili so, da bi morala resolucija stvame-je opredeliti gospodarske odnose med republikami, zlasti tiste med razvitimi in nerazvitimi, in da so njene ugotovitve o šolstvu, zdravstvu, kmetijstvu, pa tudi o gospodarskem razvoju presplošne. Kongres mora ustvariti akcijski program ZK za obdobje do naslednjega kongresa, zato naj bo njegova resolucija konkretna. SPREJEM V PIONIRSKO ORGANIZACIJO — Pred praznikom republike so v Novem mestu sprejeli v pionirsko organizacijo 206 cicibanov iz osnovne šole Katja Rupena. Za novo sprejete pionirje so starejši sošolci pripravili lep Icultumi program (Foto: S. Dokl) Mladim komunistom na pot Televizor na Talčji vrh Pred prazniki je osnovna šola na TaliCgem vrhu poi Ctmomlju dobila televizor kot prvo nagrado za največ zbranega denarija na učenca, na> menjenega greadnjd onkotlo-škega instituta v LjubJijatoi. Na priznanje, ki ga je med 1050 osnovnimi in sredmjimi šolama v Sloveniji dioibila podružnična šola Talčji vrh, so učenci prav zares lahko ponosni. Med belokranjskima šolami pa je bila v tem tekmovanju nagrajena še osnovna šola Dobliče, ki je aa uvrstitev na 8. mesto dobila transistor. Včeraj o prispevnih stopnjah Včeraj dopxoldne so na regionalnem posvetu v Novem mestu predstavnika občin, družbeno-političnih organizft-cij, direktorji zdravstvenih zavodov in drugi zainteresirani predstavniki z območja ko> munalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev razpravljali o stališčih za financirar nje zdravstvenega zavarovanja v letu 1969, govorili pa so tudi o prispevnih stopnjah za zdravstveno zavarovanje. Na podlagi včerajšnjega dogovora bo skupščina komunalne skup nosti socialnega zavarovanja delavcev na seji 10. decembra določila prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje in denarni načrt sklada. Priznanje Leonu Štuklju za 70-letnico Na današnji občinski soji bodo podelili Novomeščanu Leonu Štuklju, svetovno znanemu telovadcu, ki je pred vojtnio i>ones^ slaivo naše teilo-vadbe v svet, naziv častnega občana Noivega mesta in plaketo Novega mesta. Obe odličji bo prejel saa 70-lefcnico življenja. Na seji bodo podelili plakete Novega mesta tudi nekaterim donigim zas'liiž-nim občanom. m lidne^iših teć^veh in ovirah v želji, da bi esMtno in čim pravijčoiMje pomagali reševati v korist naSi samoupravni socialistidni slkupnosti. Niaše icleje, naSa staJi§ča, ki prav gjotovo niso in no bodo do vs^ stvari vedno enaka, se bodo moraila ob svobodnih razpravah in v odikritem po-nienku sibliževatl in poenotiti, saj je mogoče le na osnovi enotnih sbaUšč grraditi enotno, učinkovito akcijo. Z enotnostjo stališč in akcije gradimo svet za ustvarjalno In svobod* no človekovo delovanje Enotnost ataSdšč in aitcdja sta za n9s komuniste po- (Nadaijevaiaje na S. str.l Od 1.XI. do 3. XII. 1968 L330 NOVIH! ZARADI PRAZNIKOV je tedensld »prirastek« nekoliko manjši: Naše vrste smo v zadnjem tednu povečali za 178 novili naročnikov. Stanje po občinah je bilo v torek opoldne takole: BRE2ICE: 112 ČRNOMELJ: . . *...........133 KOČEVJE;......................104 KRŠKO:........................182 METLIKA:.......................35 NOVO MESTO:...................225 RIBNICA:.......................54 SEVNICA:......................127 TREBNJE:......................191 Razne poSte:..................122 Inozemci: 45 RAZGOVOR Z DELEGATOM Še okrepiti samoupravljanje Za mlade komuniste kvalitetna predavanja — Preprečiti nepravilnosti — Večji vpliv delovnih ljudi na porabo skupnega denarja Obiskali smo Rudija Lavriča, delavca pri AVTU Kočevje, ki je en izmed delegatov republiškega kongresa ZKS. O katerih zadevah bi med os.aliin po vašem mnenja morali tudi razpravljati na bližnjem kongresu slovenskih komunistov? »O nadaljnji skrbi za delovnega človeka in o tem, kako dati samciipravJjanj-u še večjo veljavo. Poneki je samoupravljanje namreč preveč formalno, saj so mnenja delovnih ljudi in samoupravnih organov premalo upoštevana. So tudi primeri, za katere sem izvedel iz časopisov, da v podjetju delujejo različne struje. Vsak vleče na svojo stran, ker ni prave enotnosti med delavskim svetom, strokovnimi službami. Zvezo komimistov in sindikatom. Tako podjetje e>0 mojem prepričanju more napredovati. Tudi o novi vleci Zveze komunistov bi se morali po-goivoriti. Za komunista, posebno pa mladega aJi novega člana, ne mare biti merilo aMivnosti le to, da hodi na sestamke in redno plačuje članarino. Zveza Icomimistov mora posebno novim mladim članom več nuditi, saj se bodo drugače prav gotovo vprašala, zakaj sploh plačujejo članarino. Tako menam, da bi ZK morala za članstvo organizirati pogosteje kvali-teitna predi3>vat>ja. Na njih bi si miladi komunisti (^likoivali pravi pogled na svet, raaien tega pa spomavald vzroke za dogodke v danačnjesn svetu. 2iivimo mmreč v burnem ob- RUDI LAVRIČ dobju, saj se vedno zgodi kaj '■»vega in zanimivega. Raaen tega bi morali spregovoriti o raznih nepravilnostih, kd se dogajajo: o okoriščanju na račun družbe, iz-koriš^^ju samoupravnih organov, kriminalu, neupravičenem bogatenju, izkoiišča-iX)u položaja in podobnem. Vsi ti pojavi načenjajo enotnost ljudstva in komimistov, hkrati pa slabijo našo obrambno sposobnost. Prajv bi budi bilo, da bi v zvezi z nadaljnjo krepitvijo samoupravljanja spregovorili o tem, kako povečati vpliv in kontrolo tistih, ki denar pirispevajo, na to, kako se ta denar i^mrabi. Zdaj namreč Ij-udje plačujejo različne pri-spe\^ in davke, nimajo pa vpliva na to, d& bi se zbrani denar čimkoristneje uporabil.« J. PRIMC Mladim komunistom na pot (Nadaljevanje na 1. str.) membni vrednoti. Ko osvajamo načela znanstvenega so-cdalizma in marksizma, imamo staMo pred seiboj nalogo, da zavestno spreminjamo svet, M ne velja, v svet, v katerem bo vetoo več prostora za vistvarjalno, svobodno človekovo delovanje. Te naJcge stalnega, revolu-cionsmega spreminjanja sveta pa se moramo lotevati organizirajo, zavestno, v skladu s časom, prostorom in pogoji, v katerih živimo. Revolucionar, komimdst ne sme biti idealist, romantik, zanesenjak, fanatik, pa tudi ne čmogledec, razočaranec, ampak človek, ki trdno stoji na tleh, ki je stvaren v svojih odločitvah in ravnanjih ter odločen in pogumen v svojih akcijah. Zavedati se moramo, da vsi ne mislijo tako, kot mislimo mi, da vsi ne želijo tega , kar hočemo mi, da si v življenj'U nasprotujejo ljudje, organizirani v najrazličnejše skupine, zajeti v najrazličnejše odnose, ljudje, ki so 25agovomiJci najrazličnejših interesov. Prav zato se od komunistov zahteva visoka stopnja politične kulture, ki obsega spoštovanje idej, načel in staiiSč ter odljev organizacije Zveze komunistov. Biti komunist pomeni dosledno se boriti v teoriji in praksi za tiste resnice, ki so zapisane v programu Zveze komunistov, resnice, za katere menimo, da so najbolj veren odraz hotenj in teženj delovnega človeka, ki se trudi za demokratizacijo na vseh področjih diružbenega dela In želi, da bi bil delavni človek v EK>poJnoflti priziian kot ustvarjalec na kateremkoli delovnem mestu. Oaiganizacdja Zveze komunistov ima zek) pomembne naloge pri razvijanju samoupravljanja, ki je izraz hotenj delovnih ljudi za človečnost dela in za boljše odnose med ljudmi. Samoupravljanje je danes po 19-letnem raavoju že postalo temeljni družbeni odnos. V njem pa so še velike slabosti, ki jih želimo odpraviti. Le z zavestnim osvobajanjem samoupravljanja od tega, kar ga ovira v razvoju, bodo samoupravni odnosi postali oblika, skozi katero se bodo hitreje in učinkoviteje iiresničevale pobude, predlogi, zahteve in stališč delovnih ljudi. Samoupravna družba je samoupravna toliko, kolikor se kot takšna stvarna kaže .v odnosih med ljudmi, čim de-javnejšd so ljudje v različnih interesnih skupinah pri u-stvarjanju samoupravnih odnosov v njih in med njimi, tembolj nastopajo kot samoupravljavci in kot ustvarjalci družbme prakse. Nobena družba, pa tudi naša, ni brez protislovij in nasprotij Vsak družbeni sistem, tudi naš, nosi v sebi protislovja. Samoupravljanije je način, s katerim razrešujemo nasprotja v tej družbi. Zlasti zadnje čase smo bili večkrat pri& dogodkov, ki so vnašali v razreševanje protislovij tudi druge oblike boja, s katerimi so nekatere družbene skupine odločno opozarjale dnižtoo na svoje nerešene težave. Ce samoupravni mehanizem odpove, pride ob rastočem nezadovoljstvu do tega, da polzadele dnkbene daiplne rešujejo svoje težave tudi na Desamoupravni način. V naši dru^i niso nemiri med tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ veucastna proslava V JAJCU — V bosanskem mestecu Jajce, so tri dni proslavljali 25-let-nico II. zasedanja Antifašističnega veča narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ). V tem mestecu, kjer se je pred 25. leti rodila nova Jugoslavija, so se zbrali preživeli delegati zgodovinskega zasedanja AVNOJ, številni revolucionarji, najvidnejši državniki, poslanci, predstavniki kolektivov, mladine in drugi gostje, med katerimi so bili tudi člani zavezniških vojnih misij Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze pri Vrhovnem štabu NOV J in POJ. Meščani Jajca so predsedniku Titu podarili novo maršalsko uniformo ob 25-letnici njegove proglasitve za maršala Jugoslavije. Predsednik zvezne skupščine Milen ti j e Popovič pa je predsedniku Titu izročil zlato spominsko plaketo AVNOJ. Predsednik Tito je v svojem govoru orisal težko in slavno pot socialistične Jugoslavije od njenega rojstva pred 25. leti do danes. Hkrati je poudaril, da je med našimi poglavitnimi prihodnjimi nalogami ta, da z nespremenjenimi napori razvijamo gospodarske temelje naše družbe, da povečamo narodni dohodek, da bi postali sposobni za čedalje večje naložbe za razvoj posameznih področij in izboljševanje standarda. Zagotoviti moramo stalno obnavljanje socialističnih samoupravnih odnosov med ljudmi ter povečevati učinkovitost samoupravljanja. Enakopravnost delovnega človeka v samoupravni socialistični družbi pa je hkrati neločljivo povezana tudi z dejansko enakbpra;v-nostjo vseh narodov v jugoslovanski skupnosti. Na tiskovni konferenci v Jajcu, ki se jo je udeležilo 114 tujih in 107 jugoslovanskih ‘novinarjfev, je predsednik Tito jedrnato orisal domači in mednarodni položaj. Med drugim je zlasti poudaril: Naj pride napad od koderkoli, na pomćč ne bomo klicali nikogar. Imamo sredstva in ljudstvo, ki je enotno v volji, da brani svojo neodvisnost. Predsednik Tito je v naslednjih dneh obiskal več delovnih kolektivov in krajev v Bosni. ■ V PONEDELJEK SE ZAČNE VI. KONGRES ZKS — V ponedeljek, 9. decembra se bo v Ljubljani ^el VI. kongres Zveze komimistov Slovenije, ki bo trajal tri dni. Na njem bodo obravnavali naloge slovenskih komunistov v nadaljnem družbeno ekonomskem in političnem razvoju SR Slovenije. Uvodni referat bo imel sekretar izvršne^ komiteja CK ZKS Franc Popit. Kongres bo sprejel resolucijo, statut ZKS ter izvolil republiške organe ZKS. ■ KONGRES ZKJ BO 11. MARCA — V ponedeljek je bila seja centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Na njej so sklenili, da bo IX. Na pomoč ne bomo klicali nilfogar kongres Zveze komunistov Jugoslavije 11. marca 1969 v Beogradu. Politični referat bo imel predsednik ZKJ Josip Broz Tito. Kongres se bo začel s slavnostno sejo, posvečeno 50-letnici KPJ. ■ NAGRADE AVNOJ — Odbor za nagrade AVNOJ je za leto 1968 podelil desetim posameznikom in dvema kolektivoma nagrade za znanstveno in umetniško delo. Med nagrajenci so tudi trije Slovenci: ugledni revolucionar, javni delavec in znani teoretik v preučevanju dmžbenih in političnih dogajanj v svetu in pri nas Edvard Kardelj, zdravnik dr. Bogdan Brecelj, ki je povzdignil slovensko ortop^jo in travmatologijo na svetovno raven ter France Bevk, eden najplodnejših slovenskih pisateljev ter borec proti fašizmu in tuji okupaciji. ■ SOVRAŽNA AKCIJA NA KO-SMETU — Prejšnjo sredo je prišlo v Prištini in še nekaterih drugih krajih na Kosmetu do organiziranih demonstracij ter razbij aških akcij, ki so bile izrazito sovražne. Akcija je bila naperjena proti našemu samoupravnemu socializmu, ustavni ureditvi in enotnosti naših narodov. Demonstracije v Prištini se je udeležilo nekaj sto ljudi, ki so razbijali izložbe in prevračali avtomobile. Zdravniško pomoč zaradi poškodb je iskalo 27 ljudi. Ranjenih je bilo tudi 10 pripadnikov službe javne varnosti in štirje gasilci. En udeleženec demonstracij je izgubil življenje. Preiskava je v teku. Prebivalstvo Kosmeta je to razbij aštvo odločno in enotno obsodilo na mnogih sestankih, ki so bili takoj po demonstracijah. ■ OBDAVČITEV OD 20.000 DIN DALJE — Republiški izvršni svet je na svoji seji prejšnji teden sprejel predlog zakona, po katerem naj bi bil obdavčen čisti skupni letni dohodek občanov nad 20.000 Ndin. Po prejšnjem predlogu naj bi občani plačevali davek že od skupnega letnega dohodka nad 15.000 Ndin. ■ NOVOSTI GLEDE VOJAŠKE OBVEZNOSTI — Predlog zakona o vojaških obveznostih predvideva nekatere pomembne novosti. Vojaški obvezniki ne bi bili dolžni opravljati le vojaške vaje po odsluženju vojaškega roka, ampak bi imeli obveznosti tudi v enotah teritorialne obrambe. Izmed žensk so imele doslej vojaške obveznosti v rezervni sestavi JLA samo nekatere strokovnjakinje. Po novem pa bi imele vojaške obveznosti vse ženske, starejše od 19 let in mlajše od 40 let. Klicali bi jih na vaje ter razporejali na dolžnosti v teritorialni obrambi. Nadomestilo za izgubljeni zaslužek med vojaškimi vajami naj bi odslej prejemali vsi vojaški obvezniki in ne več samo tisti, ki so zaposlili. Enoletni vojaški rok pa naj bi po novem lahko služili le edini hranitelji ter obvezniki s končano vi^^oko in višjo izobrazbo, Tisti, ki ooiskujejo šolo za rezervne oficirje in so doslej imeli enoletni rok, naj bi odslej služili normalni rcdt. študenti in nekaterimi družbenim; skupinami delavcev niti najmanj odraz njihovih reakcionarnih hotenj, pač pa zahteva, naj se socialistični sistem in odnosi razvijajo še bolj in še hitreje. Skupine, ki bi hotede takšne napredne težnje množic zlorabljati, so v manjšini in nas s svojim skrajnostnim delovanjem le opozarjajo, da ne smemo prepustiti razvoja samoupravnega družbenega sistema stihiji. Razvijati ga moramo organizirano in se pri tem oslanjati na prakso delovnega človeka. Prav ta dva sestavna dela: delovni človek in družbeno-poUtič-ne organizacije so v danih druž-beno-zgodovin£klh pogojih porok za n^aljnji demokratični razvoj družbe. Prostor lznal m organiziral svoje lastne sile kot družbene sile in si prisvojil politično moč. Socializem in naše samoupravljale so napor v procesu osvobajanja človeka, in Zveza komunistov ima tu veliko vl(^o. Kot pre-oblikovalec drružbe se vse manj pojavlja ločeno od ljudi in vedno bolj deluje med ljudmi. Mnoge stv^i, ki so se včasih reševale v organizacijah Zreže kc»niHiistov, se rešujejo danes na sestankih samoupravnih organov, delovnih kolektivov in občanov. Komunisti pri tem kot enakopravni posegajo v razpravo in sprejemajo ustrezne skl^ ter jih uresničujejo. To ne pomeni, da siabi njihoim aktivnost v boju za razreševanje družbraih protislovij, ampak da se je menjal samo naš način boja in delovanje Zveze komunistov. Zdaj ne nasto-liamo več v imenu delovnega človeka, pač pa smo skupaj z njim oblikovalec človeCnejšiJi odnosov med ljudmi. Vsi komunisti niso najboljši, toda dobri in delavni so v večini v javnosti ste in tudi še boste slišali mnenja, češ da Zveza komimistov premalo dels, da so njeni člani neaktivni. Takšne in podobne občutke itnajo tudi neka-^ komunisti. Na osnovi svojih in 'tajih izkušenj pa lahko rečem, da taiSne ocen* veljajo le za maojge število komunistov. Veljajo predvsem za tiste komunijte, ki so zaradi dolgotrajnega partijskega dela in starosti že Izčrpani m od njih ne moremo več veliko zahtevati. Od mladih komunistov In od občanov bi prej pričakova’1, da jim za dosedanje delo dajo moralno priznanje, kot pa da neodgovorno obrekujejo organizacijo ZK in njene člane. Res pa Je med člani ZK tudi nekaj takih, ki b: lahko pri svoji mladosti in sposobnosti napravili veliko več. Takšni nedejavni člani nastopajo v družbeno-političnem življenju kot opazovalci in tihi spremljevalci ustreznega dogajanja in se javno izogibajo težavam Za te komuniste je značilno, da prihajajo na sestanke, a na njih redkokdaj ali pa nikoli no razpravljajo in ne dajejo pred’ogov. Molčijo in predstavljajo nedejavni del članstva organizacije ZK. Takšni člani predstavljajo ideološki nnibolj problemnfičen del članstva ZK. Zaradi nedejavnega odnosa do družbenega dogajanja in zgolj birokratske discipUne. ki Jih vodi na sestanke, ne moremo na nje resno računat, zla?tl ne danes, ko od komunista pričakujemo vsestransko dejavnost v druž-beno-ekonomskem in političnem življenju. Kljub takim ugotovitvam pa Je res tudi to, da smo člani Zvere komunistov praviloma družbenopolitično dejavnejš; kot pa nečlani. Clan ZK v naši občini je praviloma član Štirih do petih organizacij, občan nekomunist pa le ene do dveh organizacij. Medtem ko med komimlsti ni primerov, da le-tl razen člimstva v ZK ne bi biU včlar^eni tudi v druga društva In organe upravljanja, pa je med nekomimisti kar 20 odstotkov takšnih, ki ne sodelujejo v društvih in samoupravnih organih. eifini Zveze komimistov nismo člani najrazličnejših interesnih skupin samo navide23X), ampak v njih ponavadi opravljamo odgovorne družbeno-politiCne dolžnosti. Praviloma opravlja vsak komunist vsaj eno funkcijo, medtem ko velja to komaj za vsakega devetega nekomunista. Člani Zveze komimistov 30 včlanjeni v več organizacij in društev in so torej, kot vidimo, močneje zastopani v organih samoupravljanja kot 06taU občani. Svojo politiko gradimo iz življenja in jo namenjamo potrebam ljudi Pravkar povedane razveseljive ugotovitve dokazujejo, da je Zveza komimistov dnižbeno-politlCno zr- lo dejavna. Njena dejavnost se ne odvija samo znotraj ZK, pač pa tudi izven nje, in to je ena izmed osnovnih značilnosti naše orguii-zacije. Nofcena druga organizacija nima svojih članov tako številčno vključenih v drugih organizacijah, društvih, združenjih ter organih upravljanja kot prav ZK b pomočjo takšne ra^rostranjenosti črpa Zveza komunistov informacije o najrazličnejših družbenih težavah občanov, de’ovnih ljudi, mladine itd. ter na osnovi tega gradi in oblikuje svojo praktično politiko. Samo živi delovni stik članov Zveze komunistov z ljudmi, z njihovimi težnjami in težavami lahko ohrani Zvezo komunistov kot revolucionarno, nedogmatično in življenjsko silo ter Jo usposablja, da lahko ostaja v teoriji in praksi na čelu idejno-politlčnega boja za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma. ZK je že od nekdaj gradila na mladini, zato tudi od vas pričakujemo osvežitev Do zdaj smo komunisti bili vse premalo dejavni v sindikatu in mladinski organizaciji. Prav zato bo ena izmed vaših osnovnih nalog, da v teh dveh organizacijah ištete možnosti za svojo družbenopolitično dejavnost. Zlasti mladinska organizacija naj vam pomeni osnovni družbeni prostor za vaše delo. Tu nas komuniste čakajo velike naloge. Mladinsko organizacijo je potrebno utrditi v vseh krajih, šolah in delovnih organizacijah ter ji dati demokratično podobo. Preko vas In vašega dela v mladinskih sredinah naj bi se mladina idejno in akcijsko čdm popolneje vključevida v sistem samoupravljanja, v aaše družbeno-ekoncsn-dto, politično, kulturno ter ostalo dogajanje ter tako postajala osiK>vna idejna sila, ki bo lahko na vsakem mestu, v vsakem trenutku nadaljevala pot. začrtano z našo revolucijo in sedanjo usme-rrtvijo. Na vas bo tudi, da v vrste Zveze komimistov pritegnete nove, sveže mlade sdle, da privabite v Zvezo tomunistov najboljše mladince in mladinke. Le tako bo lahko Zveza komunistov še odločneje in učinkoviteje izpolnjevala svoje ideje in stališča. Kot novi komunisti se boste prvikrat neposredno srečali z našim organizacijskim sestavom. Naša ob&nska organizacija Zveze komunistov šteje zdaj 26 orgai^-zacij, od tega jih je 5 v delovnih organizacijah. Vsak izmed vas bo vključen v eno izmed teh organizacij in v njej se bo sam najbolje spoznal z dobrimi in slabiini stranmi organizacije. Marsikdo od vas bo priSel v Or-^^^TOC-.IO, katere č'anl so na s^ 'O zelo aktivni, mnogi pa b;- .3 prišli v organizacije, kjer boste morali prav s svojo mlado sdlo in delovno e^gi^o razviti psstrojSo družbe-nb-politično dejavnost organizacije. Dokazali ste, da ima naša družba odločne mlade ljudi Vsako toliko časa se bomo sestajali tako kot danes, kot poseben aktiv mladih. Ob takšni p«riložnosti boste lahko med seboj izmenjavali izkušTije in se pogovorili o težavah, na katere ste naleteli kot mladi komunisti. Priredili bomo tudi niz predavanj o organizaciji Zveze komunistov, načinu njenega dela, o gospodarskem razvoju, o preusmeritvi Zveze komunistov, o filozofiji Marxa in Elngelsa itd. Vsi veste, da se slovenski komimisti pripravljamo na svoj VI. kongres, ki bo 9. decembra v Ljubljani. Na njem bo govor o vseh pomembnih vprašanjih naše družbe in o organizaciji Zveze komunistov. Priporočam vam, da že zdaj pozorno spremljate zaključne priprave na ta kongres in tu^ delo kongresa. Na kongresu bo sprejet nov statut slovenskih komimistov, v katerem bodo poudarje‘':e vse posebnosti življenja in d^ orgianrizacije Zveze komunistov Slovenije, ki je sestavni del organizacije Zveze komunistov Jugoslavije. Ob koncu bi rad podčrtal še to, kako pomembna je bila vaša odločitev, da postanete člani organizaoije Zveze komunistov. S tem ste kot naj-zavestnejši del mladega rodu ponovno potrdili, da naša družba tako kot v svojih nejtežjih dneh revolucije in povojne graditve tudi danes, v obdobju graditve samoupravnega socializma, ni brez mladih odločnih ljudi, s katerimi bo vedno lahko r’čtmala, čeprav bodo težave šc tako velike! v torek pred dnevom republike je Zavod za investicije Združenega železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane razdelil 17 učencem osnovnih šol in dijakom srednjih šol našega področja denarne nagrade za najboljše naloge, ki so jih pisali o pomenu 10. obletnice avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Na sliki sta med nagrajeno šolsko mladino tudi inž. Ciril Mravlja, direktor ZŽTP, in Niko Belopavlovič, direktor CP DELO (Foto: M. Vesel) NA PROSLAVI V ČAST DNEVU REPUBLIKE „KRKA" čestitala svojim slavljencem Ročne ure, kolekcije »floid«, Jarčev »Partizanski Rog«, šopki nageljnov in pismena priznanja za 37 delavcev in delavk, ki so že 10 let nepretrgoma v novomeški tovarni zdravil - Oktet Gallus posvetil svoj koncert KRKI -Zanimiv barvni film o novomeški tovarni zdravil Med 37 delavci, ki so že deset let v KRKI, je tudi Stane Rozman (drugi z leve). Priznanje in darila sta mu (kot vsem drugim slavljencem) izročila in mu čestitala predsednik delavskega sveta »KRKE« Marjan Šonc in generalni direktor mr. ph. Boris Andrijanič (Foto: Mirko Vesel) S koncertx>m ljubio anskega okteta Gallus je kolektiv novomeške tovarne zdravil KRKA proslavil 27. novembra dan republike. Na slavnosti, ki je bila v Domu kulture na Prešernovem trgu, so ifisročUi priznanja in darila 37 članom kolektiva, ki so v bo- Lastne sile in družbena pomoč 2. decembra je bil v No Tem mestu posvet delegatov za 'VI. kongres ZKS iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto Ul Trebnje, področnih poslancev gospodarskega zbora, predsedstva občinske skupščine Novo mesto in članov Medobčinskega sveta ZK. Govoreč o tem, kako obravnavajo teze ssa resolucijo VI. kongresa ZKS gospodarski razvoj, so ntienill, da so presplošne. Pri ocenjevanju gospodarskega razvoja morajo biti Izhodišča: materialna osnova, dosežki reforme m nove poti, ki jih narekuje sedanje stanje. Dosedanja naslondtev na lastne sile je Dolenjski največ p>oma: gala, da se j« njeno goapo-darstvo uspešno uveljavilo v reformi. V bodočem razvoju pa bi morala bita deležna tu di širše družbene pomoči! Za Dolenjsko je osredotoče nje razprav okoli t. im. »slovenskega trikota« r&to nepre- jemHivo vami že deset let. Udeleženci proslave »• »i potem ogledali barvni film »Zrno do zrna«. Ki prikazuje proizvodnjo zdravil v KRKI in bežno spregovori tudi o razvoju zdravilstva v Novem mestu. V slavnostnem govoru je predsednik delavskega sveta KRKE Marjan Sonc med drugim dejal, da je naša republika kot bratska skujmoet jugosJovanskih narodov od svojega rojstva sredi vojne vihre pred 25 letd dalje us^-no premagovala tudi največje ovire, m kar pa gre zasluga predvsem izredni volji in de- lovnemu poletu naših ljudi, ki so s« svobodni odločili graditi in živeti lepše življenje. »Današnja proslava je še zlasti slavnostna za tiste člane naše delovne skupnosti, ki so s svojim desetletnim delom prispevali velik delež razvoju naše tovarne,« je poudaril predsednik delavskega sveta. Generalni direktor tovarne mr. ph. Boris Andrijanič in predsednik delavskega sveta Marjan Sonc sta zatem čestitala slavljencem za njihovo desetletno delo v KRKI In jim iaročila priznanja in da- LIK je dobil novo žago Stara žaga je pogorela v začetku leta Kolektiv podjetja LIK Kočevje je 29. novembra praznoval dan republilke, 20-letnico podjetja in otvoritev nove žage. Ob 9. uri so imeli slavnostno skupno sejo delavskega sveta m upravnega odbora, na kateri so med drugim obdarili z urami 12 članov kolektiva, ki so v podjetju že 20 let, in sicer; Rezko Vesel, Pepco Mavrin, Toneta Palčiča, Greto Staudohar, Olgo Stečko, Rudija Mikuliča, Franca Usenika, Pavleta Debeljaka, Marijo Bevc, Francko Staudohar, Toneta Besala in Vinka Pogorelca. Nekaj po 10. uri so slavno- Nagrajeni slavljenci v »KRKI« Marija Kobe, Marija Zagorc, Marija Avbar, Zdenka Vitkovič, Frančiška Kupljenik, Janja Samida, Agata Komes, Stane Rozman, Milka Papež, Marija Krese, Štefka Mohor, Anica Berus; mr. Blanka Svoboda, mr. Vladimir Ortyinski, Stane Gregorič, Jože Hribar, Jožefa Kolenc, Jožica Skubic, Marija žveglič, Vinko Zupančič, Marica Bojane, Olga Osolnik, Krsta Novakovič, Viktor Mfed-ved; Veronika Udovč, Ivan ka Drev, Alojz Petrič, Terezija Berkopec, Antonija Gorš€k,_ Frančiška Šimic, Marija Sti-pič, Ana Grmovšek, Franc Kramarič, Jože Kobe, Jože Krese, Martina Džordževic in Tončka Kovačič. Dr. France Zadravec o „Tribuni” in „Katalogu” Literarni zgodovunar in univerzitetni profesor dr. France Zadravec je 27. novembra popoldne v Novem mestu, kamor ga je povabila komisija za delovanje komunistov na kultumo-prosvetnem področju pri konferenci ZKS, predaval o najnovejših dogajanjih v slovenski kulturi. Predavanje so razen članov ko-misdje (priTediteljdce) obiskali kulturni, prosvetni, politični in drugi javni delavoi v Novem mestu. Prof. dr. Zadravec je skoraj UTO in pol govoril o Katalogu in (itudentsiki) Tribimi, ki sta s svojim pisanjem izzvala v slovenski kulturni javnosti ne le ostro polemiko, marveč predvsem ostro kritiko ooiroma obsodbo in protest. Predavatelj je pred poslušalci raasgmdl vzroke za najnovejše pojave v slovenski kulturi in postousid prikazati dogajanja tako, kakor so videti F>od prizmo kultuime in politične presoje. Pripomnil pa je, da pojavov, kd so prišli na dan z oblito in vsebino Kataloga, raznih »od« in »manifestov kulturne revolucije« v Tribuni in oho-jev-skih edicij, še ni možno dokončno ooendti, ker se pixx:es konfliktov ta čas še nadaljuje in razčiščuje. Menil je, da pa bi mogli kljub cemu Ž8 zdaj marsikaj, kar je izšlo v prej omenjenih publikacijah, označiti kot huligansko početje skupine mladih, čeprav so v njej (žal!) tudi nekateri izredni talenti. Proslava v IMV Delovni kolektiv IMV se je prejšnji četrteik popoldne zbral v novi prodiavodni dvorana na prireditvi v čast dneva republike. Program so pripravili šenbjemejska oktet in novomeška godba na pihala, O pomenu srebrne obletnice in rojstiVB naše države je spregovoril predsednik delavskega sveta inž. Bodo Kočevar. ^ • • vv Sejmišča Novomeško sejmišče 2. decembra je bil v No. vem mestu sejem, na katerem je bilo naprodad 559 prašičkov, prodanih pa je bito 474. Mlajši pujski so veljaHi 120 do 160 din, večji pa 170 do 280 diin. Kmetijski nasveti rila (ročne ure, kolekcije »floid«, izvode Jarčevega »Partizanskega Roga«) in šopke rož. Delavski svet je za obdaritev 37 slavljencev odobril 15.000 din. S p>o«ornostjo so udeleženci proslave spremljali koncert, ki jim ga je pripravil oktet Gallus i* Ljubljane, in film »Zrno do zrna«, ki ga je letos poleti posnelo podjetje Jadran film v novomešM tovarni zdravii. Film pripoveduje predvsem o laboratorijskih delih in pripravi zdravil v KRKINIH oddeLkih. I. ZORAN Slovenski sadni izbor Svetovati pravo sorto jablane ah hruške, ki bo leta in leta stala v sadovnjaku in spominjala na napako, nikakor ni lahka reč. Pri izbiri je treba upoštevati rodo- ' vitnost, odpornost, kakovost plodov in zahteve trgovine, ki razen dobrega okusa terja še prikupno barvo, lep>o obliko in prijeten vonj. Slovenski sadjarski strokovnjaki so se vendar zedinili za okvirni sadni izbor, ki seveda ne pomeni obveznega zakona, temveč le' dobrohotno priporočilo. Določili so ga na podlagi ankete, ki je bila lani izvedena po Sloveniji ter s pomočjo najnovejših ugotovitev raziskovalnega dela. B JABLANE. Izmed desetin sort jabolk so najbolj cenjene naslednje: zlasti delišes, jonatan, zlata parmena, Priolov delišes, richared in koksoranžna renata. Ker pa v nasadu jablan ne sme rasti samo ena sorta (ki se sama ne oplojuje), temveč še dodatne oplojevalke, je potrebno : sadni izbor razširiti še za nekaj dopolnilnih sort: krivope-celj, beličnik, grafenštanjc, James Grieve, kanadko in sevko. Ko izbiramo posamezno sorto moramo vedeti, da za zaprte lege in nižine jonatan ni primeren. Koksoranžna renata Je precej občutljiva za pozebo, zahteva pa tudi skrbno nego. Zlata parmena ni za revna tla, kjer se hitro izrodi in izčrpa. Zahteven je tudi delišes. B HRUŠKE. Hruške,- ki zdržijo zimsko skladiščenje, lahko dajo sadjarstvu lepe dohodke. V poštev pridejo le žlahtne hruške, saj naše domače, stare sorte različnih moštnic, tei* in maslenic niso prave jedilne sorte in za sodobno’ sadjarstvo ne predstavljajo velike koristi. Izmed žlahtnih hrušk predvideva slovenski sadni izbor naslednje sorte: viljamovko, kleržo, - boskovko in confe* renče kot glavne sorte. ter petrovke, trevuške, passe crassane, klapovke in še nekatere druge — kot postranske sorte za različne sadne okoliše. Inž. M. L. stno odprli novo žago. Ob tej priložnosti je goste in člane kolektiva pozdravil direktor LIK Peter Junc, novo žago pa je otvoril predsednik občinske skupščine Miro Hegler. Nova žaga bo predvidoma veljala okoli 4,750.000 din (skladišče zanjo še ni dograjeno). Njena zmogljivost bo za četrtino večja, kot jo je imela stara, ki je pogorela januarja letos. Kljub temu pa bo zaposlovala skoraj polovico manj ljudi. 29. novembra so pri LIK januarja letos. Kočevie otvorili novo moderno žago. Stara je pogorela (foto: Primc) IVAN CANKAR: SKODELICA KAVE Maksim Gaspari: PODOBA rVANA CANKARJA (karikatura pisatelja z belo krizantemo v gmnbnici, objavljena prvič 9. maja 1912 v ljubljanskem političnem dnevniku DAN) O Slovencih in Jugoslo- vanih Za človeka z naturno pametjo, ki bi prav nič ne vedel, kaj je diplomacija, kaj politika in kaj državni pravd-nik, bi ne bil jugoslovanski problem kar nič kompliciran in bi sploh noben problem ne bil. Tak človek bi rekel: »če mislijo ti štirje narodi, da so si sorodni in da bi najlažje in najboljše živeli združeni, naj se zgodi po njih želji, naj si v božjem imenu zgrade zvezno republiko jugoslovansko! Koristen za vesoljno človeštvo je samo narod, ki je za-dovoljen in ki ima pogoje in prostora, da uveljavi vso svojo moč!« Ta najnaraamejša rešitev jugoslovanskega vprašanja se nam zdi doslej še utopija in je morda res. Ovire so tako sUne in mnogoštevilne, da se nam zde popolnoma nepremagljive. Utopije pa imajo to čudno lastnost, da se po navadi uresničijo. (Iz predavanja »Slovenci in Jugoslovani«) Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga jubil. Taika krivica je ka--cor greh zoper svetega duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljdva je, ne-j>ozabljiva. časilh počiva dolga leta, koikor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi veseJe ure, ali ponoči, ko se pre&i^r^-šen vzdramiš itz hudih sanj, pade v dušo težak spoanin, zaboli in zaax>eče s toliko silo, kakor da je bil ^eh šele v tistem t»Saj ni bilo tako! Le tvoja misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je Ilustracija Maksima Sedeja k odlomku iz »SKODELICE KAVE« v Slovenskem izseljenskem koledarju za 1969 IVAN CANKAR: Sultanove sandale Vsi vezirji in vse paše, vsi klečali so pred njim: »Slava ti, nebeško solnce, slava, sultan Ibrahim! Kolikor jih je sedelo na prestolu kdaj popred, do kolena ti ne seže niti prerok Mahomed. Ah, kedar te vzame Allah k sebi v sveti sedmi raj, kaj bo z nami, kaj bo z nami, s hlapci tvojimi tedaj!« In so tarnali, jokali, in še bolj in zmirom bolj; on pa sname z nog sandale, položi jih na prestbl. »Ne prestanite, otroci — meni se mudi v haršm, tukaj so sandale moje pa častite jih med tem.« In vse paše, vsi vezirji, vsi hiteli so navzkriž: »Oj sandale, naša radost, o naš bog, naš paradiž — To poskoči takrat sultan, to jim zakriči v obraz: »Oj vi tepci, vi sleparji, kaj ste rekli, da sem jaz? Ibrahim je na prestolu in je solnce, in je kralj, na prestolu so sandale in vaš kralj je par sandal. Deni jih na osle, sukenj, pa jih ženi naokrog po bazarjih: ,To so hlapci in sandale so jim bog!’« bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera!« Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodedstvom, med ubojem in umorom. Srce ve, da »23avratnež ubija s pogledom, z mečem junak«; in rajši bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi m srce katekizem, da bi razločevalo med malimi in naglavnimi grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zimanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem p<^edu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na duri, po srebanju čaja. Le mi^o grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso po-gla/vitni. Ce bi bdlo srce spovednik — dolga in strašna bi bila spoved! Odipustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati z besedo, izbrisaiti ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč je gr^, ki je ostal samo v srcu kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamna. »Ne kradel nisem, ne ubijal, ne prešuštvoval; čista je moja duša!« Lažnivec! Ali nisi kupil jabolka, ko sd šel mimo lačnega, ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da bi kradel, ubijal in jwešuštvoval! Pravična sodnik, srce, bo rajši odpustilo ubijalcu, ki je gr^oč pod vislice pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne poana malenkosti in tudi ne paragrafov ... Pred petnajstimi leti sera prišel domov in sem ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovoljen. Stanovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca. Prve noči sem spal v izbi; časih sem se ponoči vzbudil, pa sem videl v temi, da je bila mati vs>ta-la iz postelje in da je sedela za miao. Cisto mirno, kEj’icr da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo d^o zagmjeaio in ni bilo zunaj ne lune ne zvezd. Poslušal sem natanko in sem razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo tn tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje. Preselil ^em se pod streho, v sei^Q') V ta svoj dom sem splezal po strmih, polomljenih stopnicah, lestvi podobnih. Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec pa sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razglodan zid. V zli volji, v potrtosti in črnih skrbeh sem pisal takrat svoje pire zaljubljene zgodbe. SHo-la sem vodil svoje misli na bele ceste, na cvetoče travnike in dišeča polja, da ne bi videl sebe in svojega življenja. Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel; zaželel sem si je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmišljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala z velikim, plahim pogledom in ni odgovorila. Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela. »Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega sonca obžarjena, v rosi imii-ta.,.« Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v rold je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako leopa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldainsk^a sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz ^ih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smejale kakor otroku, ki prinaša vesel dar. F.a. i odf«^ar: FODOBA IVANA CAIil . a z ogljem po naravi iz leta 1914; po risbi je slikar izdelal pozneje tudi oljno podobo) Jaz pa sem se ozrl in sem reikel z zlobnim glasom: »Pustite me na miru! ... Ne m0xTam zdaj!« Ni še bila na vrhu stolpnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naiproti s hitrim korakom. »Dajte, matu« Prepozno ^je bilo; luči ni Ijiik) več v n^jene oči, smehljaja ne več na njene ustnice. Popil sem kavo, pa sem se tolažil: »Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen...« Nisem ji rekel ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu ... Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je spreletelo, zaskelelo me je v srcu tako močno, da bi bil vzkriknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti ... NAS PRVI SOCIALISTIČNI PISATELJ 11. decembra se bo napolnilo 50 let, kar je umrl v Ljubljani največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki, na klancu siromakov, kot je pozneje omenjal v svojih številnih delih. Pisateljsko pero je Cankar pri-ostroval za boj proti zaostalosti in revščini, Mgoimio pa ga je zastavljal tudi ža uvelja-' vijanje vseh človekovih pravic. Številne ideje, ki jih je širil s knjigo, so se uresničile šele dolgo po njegovi snw-ti. Cankarja štejemo za prvega slovenskega socialističnega pisatelja. Delavec, ki zavrže svoje delo, ga jtonuja brez plačila, tak delavec ne spoštuje svojega dela m res je to njegovo delo ponavadi le toliko vredno, kolikor ga ceni delavec sam. Zastonjkarji Zgodilo se je, kar jo predvidel Ivan Cankar: Ljudstvo si je napisalo sodbo samo, ni mu je pisal ne frak ne talar. Nasproti tako ImenovaRi »nacionalni politiki« starih političnih vrhov slovenske reakcije, ki je živela od hlapčevanja tujim zatiralcem, je nastopila nova nacionalna politika, ki je smatrala, da je osvoboditev slovenskega naroda mogoče doseči samo v tesni povezanosti z družbeno najnaprednejšimi silami doma in v svetu. Taka politika je smatrala, da je resnično in končno nacionalno osvoboditev slovenskega naroda mogoče doseči samo z vseljudsko revolucionarno borbo in z delavskim razredom na čelu. To politiko je čustveno in zavestno zaslutil Ivan Cankar, ki je morda prvi glasno In jasno povedal slovenskim oficialnim političnim vrhovom, da so oni ne samo sovražniki delovnega ljudstva, njegovega blagostanja in kulture, marveč tudi sovražniki nacionalne svobode slovenskega naroda in zavora njegovega kulturnega napredka. EDVARD KARDELJ fgovor na seji Ustavodajne skupščine LR Slovenije - 19. novembra 1946) ŠAHOVSKI TURNIR V NOVEM MESTU Velik uspeh Ostermana in Škerlja Rudi Osterman tretji — Tone Škerlj osvojil naslov mojstrskega kandidata — Organizacija turnirja je bila odlična Na šahovskem turnirju mojstrskih kandidatov in prvokategornikov, ki je bil odigran v Novem mestu pod pokroviteljstvom lesnega kombinata NOVOLESA iz Straže, je dobro uspel. Med najbolj uspešne šahiste lahko štejemo mojstrskega kandidata iz Ko Cevja, Rudija Osterauina in prvokategornika NovomeSčana Toneta Škerlja. Od vs^ udeležencev je najbolj presenetil Tone Škerlj, ki je dosegel normo za mojstrskega kandidata, obenem pa je bil edini neporaženi udeleženec turnirja. Zmagovalec je zasluženo postal Domžalčan Vlado Ivačič, ki je presenetil s svojo minio pozicij-^o igro. Veliko mlajši Ljubljančan Bratko veliko obeta in je zasluženo pristal na drugem mestu čeprav je imel tudi precej sreče Kočevar Osterman je imel uspešen start, proti koncu turnirja pa je nekoliko popustil in pristal na solidnem tretjem mestu, čeprav bi lahko segel celo po prvem. Uspeh Toneta Škerlja smo že omenili. Od petega do osmega mesta so se zvrstili Vavpetič iz Domžal, Mihevc iz Maribora, dr. šu-njič iz Novega mesta in Vujako-vlč iz Zagreba. Od te četverice je nekoliko več obetal na startu dr. šunjič, vendar ni vzdržal do konca zahtevnega tempa. Na devetem mestu je nekdanji novomeški šahist Nagi, ki se je kar dobro uveljavil. Na desetem je Slavko Sitar. Vskočil je v zadnjem trenutku in je nj^ova uvrstitev zadovoljiva. Na zadnjih dveh mestih sta se znašla Gornik iz Kočevja in Šporar iz Novega mesta. S svojo igro nista preveč blestela, sta pa kožo večkrat prodala prepoceni. Na zaključni svečanosti je v imenu komisije za šah pri občinski zvezi za telesno kulturo razdelil nagrade najboljšim dr. Ludvik Golež in povabil udeležence na turnir, ki bo drugo leto v enakem času v Kočevju. S. DOKL Mojstrski kandidat Tone Škerlj je na novomeškem šahovskem turnirju prijetno presenetil: osvojil je četrto mesto. Končni vrstni red Končni vrstni red: 1. Ivačič (Domžale) 8,5, 2.—3. Bratko (Ljubljana), Osterman (Kotev, je) 8, 4. Škerlj (N. m.) 6,5, 5. do 8. Vavpetič (Domžale), Mihevc (Maribor), dr. Sunjič (N. m.) in Vujakovič (Zagreb) 4,5, 10. Sitar (N. m.) 3,5 11. do 12. domik (Kočevje) inSporar (N. m.) 2,5 točki. NAŠ RAZGOVOR Strelski šport med mlade Pred kratkim sem v Črnomlju obiskal Ivana Strublja, tajnika občinskega strelnega odbora, in se z njim pogovarjal o problemih strelcev v tej belokranjski občini. Iz razgovora s tajnikom sem dobil občutek, da vodilni ljudje v strelskih organizacijah imajo veliko mero optimišna in pričakujejo, da bo strelski šix)rt napravil nesluten napredi. Tovariš Strubelj je odgovoril tudi na zastavljena vprašanja; — Koliko . aktivnih strelcev je v vaši občini? »Trenutno imamo registriranih okoli 150 strelcev, ki so vključeni v strelske druiHne Begrad, Elektro, Kanižarica in Črnomelj.« — Ste zadovoljni s .sedanjo dejavnostjo? »Razumljivo, da nismo! Pričakujemo, da bomo ob večji podpori družbe kmalu ustanovili strelske družine na vseh večjih osnovnih šolah v občini in tudi na gimnaziji. Po mojem mnenju imajo dobre pogoje za delo v Adlešičih, Črnomlju, Dragatušu in na Vinici.« — Kakšno je finančno stanje organizacije? »Vse strelske družine, ki delajo, trenutno niso v kakšni večji finančni stiski. Slabše pa je finančno staqje v občinski organizaciji, kjer smo letos dobili za dejavnost samo 200 dinarjev. Ce bi hoteli do- seči zaželjeni smoter, bi potrebovali najmai^ 4500 din.« — Kaj pa objekti? »Urejeno imamo strelišče za malokalibrsko puško in primeren objetot pr: strelišču. Ne- koliko težje pa je z dvorano za zračno puško. Potrebujemo samo material, vse ostalo bi naredili sami.« — Kje je sedaj najbolj razgibana dejavnost? »Sedaj je najbolj razgibana v Beogradu in v Črnomlju samem.« — Kako gledate na razvoj strelskega .športa nasploh? »Optimistično.« S. DOHi Izidi novomeškega turnirja Udeleženci šahovskega turnirja. Od leve proti desni: dr. Golež, šahovski delavec, Škerlj, Sitar, dr. šun^č, Nagi, Vavpetič, Šporar, Osterman, Mihevc, Vujakovič. Gornik, Bratko in Ivačič. Cepi vodja turnirja Ferdo Avsec. (foto: S. Dokl) NOGOMET Naše ekipe v vrhu Končano je jesensko nogometno tekmovanje v ljubljanski conski ligi. S startom dolenjskih ekip smo lahko zadovoljni, kljub temu da smo nekoliko več pričakovali od Bele krajine. Belokranjci so prepoceni _dali dve točki na Rakeku in tako dovolili Domžalčanom prednost štirih točk, kar jim bo verjetno zadostovalo za osvojitev prvega mesta v ligi. Novomeščani so neuspešno startali, vendar so se ob koncu tekmovanja predramili in pristali na tretjem mestu, kar je lep uspeh za mlado, obetajočo ekipo. Mirenčani so v ligi dobro začeli, na koncu tekmovanja pa se jim je nekoliko zataknilo. Preostane še spomladanski del, kjer bo borba za vsako točko M hujša. Zgubljenega ni nič! Za prvo mesto bodo kar trije kandidati. Razveseljivo je, da se bosta za prvo mesto potegovali tudi nasi dve ekip! (Bela krajina in ELAN). Šesto kolo: Vavj>^č ; Škerlj re. mi. Ostei-man : Vujakovič 1:0, dr. Svmjič : Nagi 1:0, Ivačič ; Sitar 1:0, Mihevc : Bratko 0:1, Gornik : Šporar reani. Sedmo kolo: Šporar ; Vavpetič 0:1, Bratko : Gornik 1:0, Sitar : Mihevc remi. Nagi : Ivačič 0:1, Vujakovič : .dr. Sunjič rem:, Škerlj : Osterman 1:0. Osmo kolo: Vavpetič : Osterman remi, dr. Sunjič : Škerlj 0:1, Ivačič : Vujakovič 1:0, Mihevc : Nagi 0:1, Gortiife : Sitar remi, Šporar : Bratko 0:1. Deveto kolo: Batko : Vavi)etdč remi, Siter : Šporar remi. Nagi : CJomik remi, Vujakov.č : Mihervc remi, Škerlj : Ivačič remi, (3Swrman : dr. Su-njtič 1:0. Dciseto kolo: Ivačič : O-sterman 1:0, Mihevc : Škerlj remi. Gornik : Vujakovič 0:1, Šporar : Nagi remi, Bratko : Sitar 1:0, dr. Sunjič : Vavpetič remi. Enajsto kolo: Sitar : Vavpetič 0:1, Vuja-kovifi : Si>orar remi. Nagi : Bratko 0:1, Škerlj : Gornik remi. Oster, man ; Mihevc 1:0 in dr. Simjič : Ivačič remi. ■ KRMELJ — Na hitrcpotez-nem turnirju posameznikov sta s: med 8 udeleženci delila 1. in 2. mesto .Sribar in Žitnik s 5 togami. Sledijo: Debelak in D. Perhaj 3,5. Močnik, F. Kos 2 itd. (B. D.) Domžale : Mirna 7:0 Zmaga domačinov je zaslužena, vendar je rezultat bil previsok, za kar je glavni krivec vratar Mireričanov, ki je sprejel 5 nepotrebnih zadetkov. Gostje so nastopili brez nekaterih standardnih Igfralcev, ki jih mlajši niso mogli nadomestiti. Gostje so celo zastre-Uali enajstmetrovko in zapravili dve stoodstotni priložnosti za do-^go zadetka. Posebno se je čutila odsotnost vratarja Logarja, ki ga njegov namestnik ni mogel nadomestiti. A. TRATAR Novo mesto : Induplati (Jarše) 5:0 Novomeščani so za konec jesenskega prvenstva dosegli lepo zmago nad solidno ekipo Jarš. Da ni-» imeli gostje v vratih dobr^a »TOtarja, bi otoesli iz Novega me-^ še več zadetkov. Novomeščani » z igro zadovoljili in pokazali, ^ njihova uvrstitev na tretje metu !?? '■^Predelnld ni nobeno na-Kijucje. Zadetke so dosegli: Sadik Mustafovič po 1 Je Jovičevič iz Ljubi Innr J. MRZLAK Borovnica : Bela krajina 2:4 V zadnjem kolu jesenskega dela so Črnomaljci gostovali v Borovnici tn premagali moštvo i rezul-tetom 4:2 Zmago so sl priborili šole v drugem polčasu, ko 90. do. segli dva gola, domačim pa ni uspelo 2ogo V mrežo Kmalu na začetku tekme so Črnomaljci, že nekoliko po tradiciji, dobili prvi gol. Domačini so nato še enkrat povedli z 2:1, toda to je bilo vse. Rezultat ob odmoru je bil neodločen 2:2. Bela krajina pa je bila boljša v drugem delu igre in je zasluženo zmagala. Teren je bil težak za igro, sod nik pa je sodil dobro. Strelci za Belo krajino so bili Lojze Weiss 2. Kramarič in Karin po enega. T. LATERNER Bela krajina (ml) : Tornado (Bubnjarci) 4:0 v nedeljo so na stadionu Bele krajine v Loki pri Črnomlju odigrali povratno nojpometno tekmo mladinci Bele krajine in Tornada iz Bubnjarcev na Hrvaškem. Mladi Črnomaljci so se revanžirali za poraz v gosteh in močno zmaga- li (4:0). Visoka zmaga je presenetljiva, toda gostje so bili tokrat toliko slabši, da bi bil rezultat lahko fie višji. Domačini so bUi v stalni premoči. Strelci za Belo krajino so bili: OnniraS 2, Majerle in Hančič po 1. T. LATERNER ■ VAVTA VAS — Nogometaši SSD Srobotnik so v jesenskem delu šolskega nogometnega prvenstva odigrali 5 kol. Tablica po petih kolih je taka: 1. Šolska reprezen. tanca (8 točk), 2. Rivali 8. r. (8), 3. Favorit; 6. VI. b (8), 4. Biseri VII. b 6. (6). 5. Osvalalci VII. a (5), 6. Strelci VI. a (4). 7. Golgeter V. s (1) in 8. Zmagovalci V. b (O točk). (J. P.) Marjan Somrak, namiznoteniški igralec Novega mesta, sodi med najboljše namiznoteniške igralce na Dolenjskem. (foto: S. Dokl) PRVENSTVENA NOGOMETNA RAZPREDELNICA 1. DOMŽALE 12 11 0 1 41:8 22 2. BELA KRAJINA 12 7 4 1 33:17 18 3. ELAN 12 8 1 3 33:15 17 6. MIRNA 11 5 2 4 31:38 12 V razpredelnici ni všteta : prekinjena tekma med Mimo in Us- njarjem z Vrhnike, Id je bila prekinjena pri rezultatu 2:0 za Miren-čane. Končno odločitev bo dala tekmovalna komisija. ■ KOČEVJE — Po 6. kolu mladinskega prvenstva v Kočevju vodi Podkoritnik s 6 točkami, 2. do 4. mesto si dele Doitirič, Obra-novič in Vovk s 4 točkami ;td. (I. S.) Prvenstvo v namiznem tenisu Zmagali so: Somrak (člani), Lužarjeva (članice) , Šepetave (mladinci), Jevšek (pionirji) - Med dvojicami Somrak in Uhl (N. m.) v počasititev dneva republike je bilo v telovadnici novomeške osnovne Sole organizirano občinsko prvenstvo v namiznem teirfsu. Kljub temu da so se tekmovanja udeležili samo igralci iz Šentjerneja in Novega mesta, je nastopilo kar 32 tekmovalcev. Prvo mesto je pri članih osvojil Somrak (N. m.) in s tem ponovno dokazal, da na domačih tleh nima resnega nasprotnika. Drugi je bil Miro Berger, vrstni red ostalih pa je: Uhl, Žabkar, Djuraševič, Blažon, Pezelj, Kro-šelj itd. Med moškimi pari sta občinska prvaka postala Somrak in Uhl (N. m.) na drugo mesto pa se je presenetljivo uvrstila dvojica mladincev šepetave — Blažon (N. m.), ki je v polfinalu izložila dvojico Žabkar — Berger. Med mladinci je bil najboljši Šepetave, sledijo Peeelj, Djuraševič, BlaiSon, Bartolj, Selak, Go-mizelj itd. Občinski prvak med pionirji je postal Jevšek. S svojim prvim mestom je pokazal, da se v i>jem skriva precejšen talent za belo žogico. Na cinigem mestu je Ruden, tretji in četrti 1» sta bila Penko in Bartolj. Med članicami, kjer udeležba ni bila ravno najboljša, sta si Sent-jemejčanki Lužarjeva in Metelkova razdelili vsaka po en naslov, pri članicah je zmtigala Lužarjeva, pri mladinkah pa Metelkova. P. Uhl ■ VAVTA VAS — Prvi letošnji namiznoteniški tiunir je zajel vse učence osnovne šole, ki imajo veselje do loparčka in bele žogice. Na turnirju Je sodelovalo 12 učen. cev in 4 uč^ike. S petimi zmagami sta anagaia Ravbar : B. Dular. Lepo so igi^i še M. Dular : Franko, D. Piškur : J. Saje, in med dekJetd pa J. Dular : I. Novinec. (J. P.) ■ NOVO MESTO — V občinsfc: k^jaški ligi teče jesensko tekmovanje v prvem kolu so bili dosežem naslednji izidi: PIONIR : Luknja 1124:1134, Top-lioe : Vseh devet 100:0, Železničar : Krka 1169:1100. II. kolo: Vs^ devet : PIONIR 0:100, Toplice : Zelešiičar 1005:1040, KRKA : Luknja 1124:1134. m. kodo: Luknja : Železničar 963:1004, KRKA : Vseh devet 100:0. PIONIR : Top’ice 1093:1066. V prvi Ug: je v vodstvu Železničar s 14 točkami, pred Luknjo, ki jih ima 12, PIONIRJEM (7) itd. V drugi ligi pa so bili doseženi naslednji izidi: Starih de. vet : KRKA n 995:862, Dolenjski gozdar : Vseh devet 902:953 in Dolenji gozdar : KRKA II 1041:951. V tej ligi je tekmovanje končano. Zmagala je ekipa Vseh devet z 10 točkami, pred Dolenjskim gozdarjem, ki ima enako število točk, in KRKO n, la ima 4 točke. (J. M.) ^ i P i p Od tu in tam ■ KRMELJ — Šahovska sekcija »Svobode« je v počastitev 25-let-nice rojstva republike priredila moštveni hitropotezni šahovski turnir 4-čIanskih ekip. Med tremi nastopajočkni je zmagaJa ekipa Svobode-Krmalj (Debelak, Kos, žitnik, Presekar) s petimi točkami pred Metalno in aktivom ZMS s 3,5 točkami. (B. D.) ■ TREBNJE — Občinski sindi. kalni svet je tudi letos priredil v čast dneva republiloe občinsko sdn-dikalno šahovsko p>rvenstvo, ki se je tokrat končalo z zmago ekipe osnovne šole Mokronog. Za to šolo so igrali 2utlč, F. Videčnik in Hočevar, ki so osvojUl 14 točk. Na drugo mesto se je uvrstila prva ekip>a občinske uprave v postavi Kastelic, A. Tratar in Damjanovič. Tretje mesto je zavzela EMI z Mirne, 4. Mercator, 5. 0J>. činska uprava n. in 6. Iskra Mokronog. (M. L.) ■ 2U2EMBERK — V počastitev dneva republike je TW Partizan Žužemberk organiziral dvodnevno tekmovanje posameznikov v kegljanju. Na tem telanovanju so se posebno izkazat starejši kegljači, saj so v sioipni uvrstitvi zasedli kar sedem mest med prvo deseterico. Najstarejši tekmovalec, 67-letm Smrke, pa je bi'1 celo tretji. Zmagal je Muhič s 443 podrtL mi keglji, kar je nov rekord kegljišča. Končni vrstni red: 1. Muhič 434, 2. Nose 365 , 3. Smrke 340, 4. Kosmina 339, 5. Marinč st. 338 itd. Skupno je nastopilo 25 teikmovaloev. (P. g.) ■ ČRNOMELJ — 29. novembra je bd na rokometnem igrišču turnir mladinskih ekip v malem nogometu v počastitev dneva repu. blike. Nastopite so tri ekipe: mla-dJnoi iz Semiča in Cmo^ja ter učenci PKS. Rezultati: Črnomelj : SenKč 7:2, PKS : Semič 3:1, Črnomelj : PKS 8:5. Prvo me^o je osvojila ekipa mladincev iz Cr. nomlja, drugo mesto PKS in tretje Semič. Najboljša strelca na tur-ndrju sta Kramarič in Simeo, ki sta dosegla vsak po 5 golov. (A. L.) ■ NOVO MESTO — Na kegljaškem prvenstvu Dolenjske v kategoriji 8 X 200 lučajev je gmapa.] ž©. lezničar 3 4443 podrtdmt keglji, 2. ■je KRKA In 3. PIONIR (mladinci). Člani PIONIRJA se niso udo. ležill tekmovanje, kljub temu da so bili prijavijend. (j. M.) ■ ARANDJELOVAC — Na dr. žavnem šahovskem polfinalu igrai-ta dva slovenska zastopnika: Jelen (Iz Ljubljane) in piof. Igor Penko iz Novega mesta. Start novomeškega mojstrikegja kandidata ni kaj iispešen, saj je v prvlb kolih doživel kar tri poraze. Prvo zmago je zaibelležila šele v čet]> t€tn kolu .Rezultati; Penko : Jelen 0:1, Kizov : Penko 1:0, Danov : Penko 1:0 in Penko : Ivegeš 1:0. (N. N.) ■ NOVO MESTO — Na keglja-ški reviji v čast dneva repubhke nastopa 34 keg^ljačev, tekmovunje je Se v teku. V vodstvu je Stane Vesel z 849 podrtimi keglji, pred Vinkom Rodičem (830), Slavkom Dravincem (814) itd. V vodstvu SO kar trije kegljači Železničarja. (J. M.) ■ NOVO MESTO — V nedeljo, 8. decembra, se bodo na rednem letr»em občnem zboru zbrali ribi& iz ribiške družine Novo mesto. Izvolili bodo novo vodstvo ter spre. jeli program nadaljnega dela. (N. N.) ■ NOVO MESTO — Pred dnevi so priče’i z redno vadbo v telovadnici atleti AK Novo mesto. Vadbo je prevzel znani atlet Marjan Spilar. (N, N.) ■ NOVO MESTO — Končano je tekmovanje v kegljaških parih. Prvo me-sto je osvoBla dvojica S. Vesei-Ridič s 1679 keglji, drugo 2idanek.Hren (PIONIR) (1667) in 3. Mrzlak.Barbič (1615). (J. M.) ■ NOVO MESTO — V čast dneva republike je bilo na Pionirjevem strelišču V Bršldnu tekmova, nje z zračno puško. Nastopilo je devet ekip. Zal se tdonovanja niso udeležile nekatere dobre ekipe, na primer iz NOVOTEKSA, PIONIRJA itd. Prvo mesto je osvojil PIONIR (Kos, Knap, Zibeat, Berlan) s 641 krogi. Sledijo: Žužemberk 537, 13. maj (N. m.) 511, NOVO LES (Straža) 506, IMV 452 OS Šmihel I. 420, OS Šmihel n.' 353, SKS Grm 352 tn NOVOLES (Stra. ža) — ženske 160 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Milan Knap (PIONIR) s 168 krogi, pred Marjanom Okrogličem (NOVOLES) 162, Janezom' Zibertom CP.) 161, Marjanom Kosom (P.) 157, Janezom Berlanom (P.) 155 itd. Pohvabti moramo nastop ženske ekipe NOVOLESA, ki je rastopila kar v moški kookurenoi, ker so druge ekipe odpovedale nastop, (N. N.) Ne, 32. decembra res ni na koledarju! Novi naročniki Dolenjskega lista ŠENTJERNEJ: Darinka Fister, Sola Orehovica; Alojz Pavlič, Šentjernej 61; Martin Simončič, Zapu-že 13; Martin Turk, Loka 17, in Iiado Radovan, Dobravica 32. ŠENTJANŽ: Alojz Umek, Kamen-Sko 17; Marija Bizjak, Hom 11; Jera Kovač, Hom 8, in Franc Kamenšek, Mali Cimik 17. ŠENTRUPERT: Amalija Lamov-Sek. Dol. Jesenice 14; Ignac Železnik, Puščava 20; Pavel Breznikar, Skrljevo 10; Fani Krašovec, Šentrupert 17; Slavka Steklasa, Prelesje 17. in Francka Rugelj, Šentrupert 21. ŠKOCJAN: Jože Pavšič, Zloganje 23; Alojz Tramte, Zloganje 22; Fatni Lekše, Dol. Radulje 38; Alojz Babjan, Grmovlje 20, in Peter Blatnik, Grmovlje 37. TREBNJE: Ludvik Vidmar, Jezero 19; Anton Gabrijel, Pristava 3; Slavka Kralj, motel; Franc Pod-padec, Dol. Nemška vas; Peter Urana, Stari trg, mesarija; Franc Fink, Gor. Ponikve; Cvetko Fink, Gor. Ponikve 28; Franc Kastelic, Dol. Ponikve 3; Jože Logar, Dol. Ponikve 15; Franc Zupančič, Dol. Ponikve 9; Jože Smrekar, Dol. Ponikve 27; Angelca Gradišar, Dol. Ponikve 29; Anton Godnjavec, Dol. Ponikve 23; Gerta Oven, Trebnje 14; Alojz Udovič, Cešnjevek 6; Franc Ratajc, Trebnje 60; Jože Korbar, Pluska 4; Cilka Prosenik, Cviblje 8; Pavle Jurglič, Trebnje 94; Kristan Bečaj, Trebnje 11, Herman Florjančič, Trebnje 7 a; Marija Ostanek, Dol. Medvedje selo 10; Alojz Grm, Mala Sevnica 2; Anton Vencelj, Breza 16; Franc Dovar, Kamni potok 7; Ivanka Kek, Hudeje 2; Anton Novak, Cviblje 15; Viktor Huč, Stari trg 27; Bratoljub Jurkas, Trebnje 98; Jo^ Miklič, Trebnje 109; Lado Kuknbergar, Gor. Ponikve; Krojaško podjetje Trebnje; Vera Trin-ko. Državna založba; Ivan Savrič, Trebnje; Milka Vidmar, Trebnje 81; Jožefa Vrtačnik, Stari trg 3; Fani Slavič, Stari trg 32; Lojze Vrtiovec, Trebnje, in Franc Pevec, Trebnje 104. TR2ISCE: Ivana Repovž, Trži-Sče 23; Marija Cmetič, Tržišče; Martin Zaplata, Skovec; Marjan Lin^č, Trfišče; FYanc Koren, Ga-berje 6, in Jote Lenič, Pavla vas 18. URŠNA SELA: Mirko Kulovec, Uršna sela 81; Janez Kukovec, Uršna sela 119, in Matija Zamida, Uršna sela 100. VELIKI GABER; Vinko Sepec, Šentjurje 6; Ani Skrabec, Šentjurje 5; Terezija Smole, Breg 10; Martin Završnik, Vel. Gaber 59; Milan Struna, Šentjurje 20, in Darko Starič, Šentjurje 13. VELIKA LOKA: Jože Bedenc, Trebanski vrh 4; Janez Zajc, Potok 3; Jožica Zupan, Iglenik 8-Slavka Bartol, Velika Loka 16, in Jožefa Klemenčič, Trnje 1. VINICA: Mirko Mihelič, Golek 4 a; Marija Kavšek, Vinica 27; Franc Panjan, Vmica 37; Franc Juršinič, Perudina 8; Jože Čadonič, Zilje 48 a; Franjo Grubič. Spahiči 2; Janko Kasunič, Vinica 27; David Hajredini, Pribinci 44-Ivan Barič, Sinji vrh 23; Jože Fortun, Sinji vrh 20; Peter Starešinič, Zilje 43. in Marija Knez. osnovna šola Sinji vrh. 2U2EMBERK: Anica Vidmar, Šmihel 7; Cilka Blatnik, Bodganja vas 22; Milko Mirtič, Žužemberk 44; Jože Hrovat, Reber 28, in An ton Hrovat, Reber 31. RAZNE POSTE: Lojze Jakopič, Nade Ovčakove 21 b, Ljubljana; Ivanka Vidovič, Bezjakova 3, Ptuj; Trgovsko in proizvodno podjetje Celje, sektor Laško; Marija Turk, Cilenškova 5, Ljubljana; Jožica Fajdiga, Gorenjesavska 7, Kranj; Urban Dobovšek, Ankaran 18, Bo-nifica pn Kopru; Jože Hodnik, Vaše 4 e, Medvode; Milka Cestnik, pri Antonu Novaku, Klek 9, Trbovlje; Rezka Klemenčič, Mala vas 37, Ježica pri Ljubljani; Marija Tratnik, Trg svobode 2, Litija; Vinko Salamon, Govejek 1, Medvode; Marija Velevski, Renge-nova 15, Niš; Anton Kamnikar, Stična, Ivančna gorica; Zoran Bizjak, Ustje 58, Šmartno pri Litiji. VOJNE POŠTE: Slavko Koprivc, Postojna; Pavle Drnovšek, Som-bor; Ludvik Nose, Valjevo; Janez r 08 Zato izkoristite priložnost in naročite DOLENJSKI LIST zase ali za svojce, prijatelje, znance in sosede takoj - zakaj SAMO DO 31. DECEMBRA 1968 bodo lahko naš domači pokrajinski časnik dobivali brezplačno na svoj naslovi Naročnina za 1969 ostane neizpremenjena — povečali pa bomo obseg lista in popestrili njegovo vsebino! Že zdaj bere vsak teden DOLENJSKI LIST nekaj nad 150.000 ljudi doma in po svetu, vsem pa je postal domači list OKNO V SVET — IN OKNO NA DOLENJSKO! Če našega tednika morda še ne dobivate, nam to lahko sporočite tudi sami z dopisnico: takoj Vam bomo poslali tri številke brezplačno na ogled. Poskusite, dopisnica vas stane samo 30 starih dinarjev! DOBRO OBVEŠČEN OBČAN — USPEŠEN UPRAVLJAVEC! VAŽNO OBVESTILO Ob vsaki spremembi naslova nam obvezno sporočite svoj stari in novi naslov, sicer Vam zamenjave ne moremo izpeljati in na novi riaslov Dolenjskega lista ne morete dobivati v redu. VOJAKI, ki naročate Dolenjski list: prosimo vas, sporočite hlkrati z naročilom svoj domači naslov, da vam bomo lahko pošiljali našo I. ali II. izdajo. UPRAVA LISTA Klemenčič, Beograd; Vinko Pacek, Maribor; Janez Prišelj, Knin; Franc Juršič, Umag, in Niko Pri-bošič, Sombor. INOZEMSTVO: Lojz Gorenc, GUtersloh, Nemčija; Darinka Ze-lenda, Grossheppach, Nemčija; Marjan Mozetič, Toronto, Cana-da; Dušan Vidervol, V8hrelogh, Nemčija; Mike Mikolič, Clemow, Canada; Jože Peček, Berlin, Nemčija; Josip Raje, Welaugliby USU, Avstralija; Marica 2ivič, Essen, Nemčija; Anica Godler, 85 Ntim-berg, Nemčija; Alojz Križan, New Sudbury, Canada, in Janko Moravec, Tnibingen, Nemčija. V veliki družini bralcev našega domačega pokrajinskega tednika po7-dravljamo nove naročnJce. ki so si naš časnik naročili v predzadnjem tednu: ADLEŠICI: Peter 2unič, 2uni- či 11, in Bariča VlaSič, AdJešlča 22. ARTIČE: Miško Glogovšek, Tre-bež 16; Danica Godler, Trnovo se- lo 43; Krl'itina Meserko, Sp Po-hanca 5; Vlado Medved, Glogov brod 22; Rud: Ro&nan, Treb^ 37; Anton Glogovšek, Glogov brod 8; in Anica Cerjak. Dečno selo 19. BELA CERKEV: AlojiZ Sadel, Gomila 1; Anton Hren, Družinska vas 56, in Janez Kavčič, Družinska vas 14. BIZEUSKO: Manja Gregl. Orešje 47; Meta Malus, Orešje 28; Jože Ocepek, Orešje 74; Jože Rožman, Bizeljska vas 18; Rezika Strmec- ki. Bizeljsko 104; in Ange'a Pre-melć, Drenovec BOSTANJ: Nada Sinkovič, Radna 9, In Darinka Plazar, Bo6tanj 19. BRESTANICA: Alojz Taškar, Brestanica 71. BRE21CE: Franc Ogorevc, Brezina 95; Vlado Lovše, Sentlenart 72; Pavla Bortas, Prilljie 10; Nežka Valenčič, Čatež 3<5a; Jože Prah, Čerina 21; Jože Jalovec, Čerina 15, in Ivan Zidarič, Ul. 21. maja 13. BRUSNICE: Janez Bartol j, Ra-tež 37; Rozalija KleviSar, Vel. Brusnice 9, in Jože Copdč, Brus nice. CERKIJE OB KRKI: Marija Račič, Dol. Pirošica 10; Angela Jazbec, Račja vas 28; Franc Pav- lovič, Zupeča vas 5; KareJ Andre-jaš, Hrastje 11; Alojz Dornik, Vrbovška vas 9; Franc Turšič, 2upe-ča vas 26, in Mdha Gramc, 2upeča ča vas 28, Janez Škulj, Zupeča vas 17, Franc Butora, 2upeča vas 26 in Miha Gramc, 2upeča vas 46. ČRNOMELJ: Irena Kovačič, Metliška cesta 7; Pero Malič, Vrtna 27; Tone Fabjan, Sadež 20; Peter Vidnjevič, Staneto Rozmana 12; Ivan Fundič, KanAirica 2, baraka; Marija Švajger, Veliika Lahbija 18; Janez Pirš, Na utrdbah 12, in dr Ciril Dereani, Sadež 1. DOBOVA: Anton Drugovič, Lože 17. DOLENJSKE TOPLICE: Marija Krušič, Dol. Toplice 51; Jože Rus, Meniška vas 32; Marinka Novak, Dol. Toplice 55; Jože M;helič, Podhosta 4; Alojz Makovec, Pod-turen 46, in Milka Pakar, Dol. Toplice 16. DRAG.ATUS: Janez Prijano'^, Belčji vrh 4. (iLOBOKO: Franc Zorčič, Globoko 2; Rezika Peterkovič, Mali vrh 14, in Franc Cizel, Bojsno 55 GR.ADAC: Anton Pezdirc. Kra-sinec 35; Matija Urh. Otok 16. :n Anton Origelj, Gradac 56. HINJE: Jernej Pečjak, Visejec 14; Maks Kozjek, Sela 1; Polona Zupančič, Ratje 18; Jože Tekavčič, Lazina 5; in Alojz Blatnik, Hinje 13. JESENICE NA DOL.: Gabrijela Lazanski, Ponikve 20 KOČEVJE: Ana Ožbolt (pri frizerki), Trg svobode 37; Alojzija 2ele, Salka vas 11; Ludvik Raflek, Cvišlerji 10; Antonija Bobek, Salka vas 116, in Ivan Lunder. Roška 77. KOPRIVNIK: Gojko Dvizac. Koprivnik. KOPRIVNICA: Ladko Kužner, Koprivnica; Fani Kunej, Poklek 12; Franc Petan. Križe 17; Marija Simončič, Križe 18; Toni Kunej, Kiiže 36; Cilka Javornik, Vo'sko 6; Martin Gračnar, Vojsko 35; Mpks Horvatiček, Gorjane 33; Alb;n Sotošek, Gorjane 34; Jož;fa Rostohar, Koprivnica 6; Jože Jereb, Kt^rivnica 18; Marija Ko-r'- .c Veliki do! ■ n" •' a-nič, Mali Kamen 65; Pavel O.mer-zu, Raztez 20, in Pavla Bračun, Veliki Dol 14. KRMELJ: Ivan Ržen, Krmelj; Branko Urana, Krmelj 5, in Anton Slapšak, Mali Otmik 18 KRŠKO: Anton Ivačič, Sotelsko 19; Alojz Mavsar, Strma pot 17, Anica Figar, Sremič 4; Jože Koritnik, Kremen 8; Jože Jeler, Casta 4 julija 18; JoAica Petrišič, Kolodvorska 4; Janez Lapuh, Dolenja vas 9; Am^ja Vinter, Sp Stari grad 10; Štefanija Marčen, Libna 11; Kristina Lapuh, Stari grad 38; bffe Preskrba, Krško; Aio.i.^. Koritnik, Cesta krških žrtev; Branko Levak, Cesta krških žrtev; Marija Kolenc, Zdolska 10; Marija Dular, Ilija Gregoriča 11; Anton Škafar, Cesta 4. julija 40; Anica Vene, Delavska 1; Jože Gračnar, lUja Gregoriča 16; Roza Volčanjšek, Zdolska 10; Janko Culk, Zdolska 12; Ivan Ašič, Slavke Rožanca 9; Kazimir Bratkovič, Aškerčeva 6; Marija Arh, Delavska 3; Tončka Miko’.avčič, Cesta 4. juldja 124; Martin Kink, Ravne 31; Karl Omrzo, Kostiuijek 3; Janko Petrovič, Anovec 30, in Jože Hribar, Trška gora 60. LESKOVEC: Milena Kerin, Leskovec 74; Alojz Kerin, Ve!. Vas 41; in Anton Lcivstik, Brezje 3. (Seznam bomo nadaljevali v naslednji številki!) v »KAR BOMO MOGLI, TO BOMO TUDI LETOS NA-REDIIil....M So nam pred dnevi dejali ribniški pismonoše Jože Mrhar, Boris Vanič in Ivan Kalajšič. Seveda je tekla beseda o naši akciji, o pridobivanju novih naročnikov za naš domači list. Zdi se nam, da so imeli prejšnja leta prav v Ribnici pismonoše bolj srečno roko, saj smo jim nekoč celo podelili prvo nagrado — televizijski sprejemnik. Zdaj č^amo, _da bodo uresničili dano obljubo, saj je v ribniški občini Dolenjski list sorazmerno še vedno preslabo razširjen med ljudmi. — Malči Rački, uslužbenka na pošti Nova sela (na sliki zgoraj) in poštar Matija Zdravič (ki je bil ob našem obisku na bolniški), sta doslej nabrala že 7 novih naročnikov. Obljubila sta, da se bosta oba trudila še naprej, da bi Dolenjski list res prišel v vsako hišo. — Tone Omerza, poštar iz Dolenje vasi pri Ribnici, je doslej nabral sicer le 3 nove naročnike na Dolenjski list, pravi pa, da jih bo poskušal pridobiti še več (na sliki zgoraj). Povedal je tudi, da bo to nekoliko težko, ker imajo naš list že skoraj pri vsaki hiši. (Foto: Primc) 60 let primarila dr. Iva Smrečnika Vse več radioamaterjev Primari'] dr. Ivo Smreč-nik, vodilni ftiziolog na Dolenjskem, bo slavil v petek, 6. decembra, 60-let-nico rojstva. Slavljenec se je rodil v Ljubljani. Tam je študiral in bil leta 1925, ko so ga osumili, da sodeluje v naprednem gibanju, v šolskem priporu z Marjanom Brecljem. Vojna ga je zatekla v Topolšici, nato je bil eno leto v nemškem ujetništvu in kasneje preseljen v Srbijo, kjer se je povezal s komunisti. Leta 1946 je prišel v Slovenijo in 9. januarja nastopil službo v novomeški bolnišnici. Primarija dr. Smrečnika pozna vsa Dolenjska, predvsem kot pionirja proti-tuberkulozne službe, ki je bila v povojnih letih pri nas še nezorana ledina. Prav po njegovi zaslugi pa je kasneje naredila nagel napredek. Svoje strokovno znanje je znal dr. Smrečnik koristno uporabiti na področju, ki je bi- lo precej zanemarjeno, saj je tuberkuloza kot socialna bolezen še dolgo puščala globoke rane., Pri delu ni varčeval s svojimi silami niti mu ni bilo žal za prosti čas, ker je imel pred očmi velik cilj, kako napraviti konec tej bolezni. Na Dolenjskem skoraj ni večje vasi, v kateri ne bi dr. Smrečnik nastopil kot učitelj, vzgojitelj in tolmač napredka v medicini. Njegov delež je velik tudi pri vzgoji mlajših kad- Primarij dr. Ivo Smrečnik rov in uporabi znanstvenih dosežkov s področja medicine. Udejstvoval pa se ni samo na ožjem strokovnem področju, marveč ga srečamo tudi kot vodilnega delavca v organih samoupravljanja, v organizaciji Rdečega križa in kot propagandista svojega poslanstva v dnevnem in lokalnem tisku. Zdaj, po 22 letih, ko se je protituberkulozna služba povzpela na zavidljivo raven, je primarij dr. Ivo Smrečnik našel prosti čas tudi zase. Večkrat ga srečamo ob bregovih Krke, kjer s svojo družico nabira novih moči za naporno delo. Ob pomembnem jubileju primarija dr. Iva Smrečnika Se pridružujemo čestitkam tudi mi. Spomnili pa se ga bodo tudi njegovi številni pacienti, ki jim je priljubljeni zdravnik vrnil vero v življenje. S. DOKL V Novem mestu se bo pričel nov tečaj za mlade radioamaterje - V Žužemberku nov klub? (Foto: Polde Grahek) Preteldih 14 diri so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji; Drago Brezar, Rudi Omahen, Frančiška Tomažin, Janez Gornik, .Marinka Šmalc, Jože Korasa in Jože Pakar, 61anl Krke — tovarne zdravil, Novo mesto;Jože Bašelj in Rudi Andru^iščen, kmeta iz Gornjega Kamenja;Ciril Kukman, /Uojz Zupančič in Franc Štukelj, čdani IMV Novo mesto; Andrej Zupanc, Kristina Pleško, Jože Ras-potnik, Vladimir Gvardjančič, Terezija Injac, Lado Unetič, Jože Junhart, Fraiic Gal m Anton Peterlin, člani PTT Novo mesto; Alojz Avber, član Dolenjke, Novo mesto; Franc Vidmar, 61an Novo-lesa. Straža; Vinko Kapler, mlinar iz Zavinka; Ivan Banič, kmet iz I>obruške vasi; Franc Šinkovec, delavec iz Zal^a; Minka Dretnik, Mai Va Rajer in Šteflca Knavs, go-^odlnje z Vinjega vrha; Marija Ivančič, gospodinja iz Družinske vasi; Ludvik Pirnar, Marija Pir-nar in Martin Peterlin, člani KZ Krka, Novo mesto; Jožica Kavčič, upokojenka iz Bele cerkve; Marija Hiti, gospodinja iz Be'.e cerkve; Vinko Bevc, kmet iz Bele cerkve; Janez Praznik, kmet s Pristavice; Adolf Hodnik, zidar iz Sela; Anica Šinkovec, gospodinja iz Goriške vasd; Vinko Pevec, delavec iz Hrastulj; Marjeta Jožef, delavka z Vinjega vriia; Branka Gorenc, gospodinja iz Segonij; Štefka Pucelj, gospodinja iz To-mažje vasi; Ju<0 zobeh. K zobozdravniku pa at ni upala, ko Je takšna gneča ▼ takalnici in zobarjem te denai^ povostaja« kot Je slišala ... Morda želite da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniiočiitku prijetaio razveselil delavke v upravi našega pcArajinskega toinika: vrste naax)č-nikav DOLENJSKEGA LISTA so se v tem tednu povečale 2X1 ns novih naročnikov, ki smo jdh dobdli iz naslednjih občin oz. Krajev; Is brežiške občine — 15 novih naročnikov, iz črnomaljske — 9, Iz kočevske — 35, iz krške — 28, iz mp.tHRk« — 4, iz novcHneške — 35, iz ribniške — 1, is sevniške — 15 in iz trebanjske občine — 8 novih naročnikov. Iz raznih pošt v SRS in SFRJ smo v tednu dobili 18 novih naročnikov, za svojce ▼ tnjini pa so naročili njihovi sorodniki 10 Dolenjskih listov. Če upoštevanx>, da pravzaprav poštarji 3 dni v zadnjem tednu niso mogli delati tako kot sicer, je uspefa tudi tcdcrat kar zadovoljiv. PISMONOSE so po posameznih občinah v 5 tednih nove akcije pridobili do 3. decembra opoldne naslednje število novih naročnikov: v ijevnlžki občiLnd — 12f7, v trebanjski občini — 200, v brežiški občini — 106, v krški občani — 196, v kočevski občini 58, v ribi^kj občini — 1, v metliška — 5, v črnomaljski občini — 10 in v novomeški občini 34 naročnikov. Po 5 tednih so tri najboljše pošte še vedno tiste, ki so vodile tudi v zadnjih dveh tednih: KRŠKO: 110 novih naročnikov TREBNJE: 100 novih naročnikov VINICA: 69 novih naročnikov Obljub, da bodo »v kratkem poslali precej novih naročnikov, ki so jih pravkar pridobili ali pa jih nagovarjajo«, je kar precej iz raznih krajev šiirše Dolenjske. Zvedeli smo tudi, da ponekod pismono-Se zadržujejo naročdlnloe in jih pošiljajo šele tokrat, ko v četrtkovi številki našega lista preberejo, kakšni so bili uspehi oosedov v zadnjem tednu. Ker zdaj po dogovoru s Podjetjem za PTT promet v Novem mestu do konca decembra ne bomo več pošiljali Dolenjskega lista za brezplačno razdeljevanje med nove naročniloe, nujno prosimo vodstva vseh pošt, da sproti vsak teden (vsako soboto) redno pošiljajo vse naročilnice no^ naročnikov. Le tako bodo novi naročniki lahko že prihodnji teden dobivali naš pokrajinski tednik na svoj domači naslov. Veseli bomo, če se bo vrstni red najboljših sode-davcev — pismonoš prihodnje tedne kaj spremenil ali pa če nas bodo pdsmonoše iz krške, trebanjske in viniške pošte še naprej presenečali z novimi pošiljkami! NE ZAMUDITE DECEMBRSKE UGODNOSTI! Se enkrat sporočam vsem starim naročnikom in bralcem naš^a lista, da velja posebna ugodn(»t za nove naročnike, katerim pošiljamo naš tednik do konca decembra 1968 brezplačno, samo še ta mesec! Naročite DOLENJSKI LIST tudi svojcem in sorodnikom, ki žive v dmigrih krajih Jugoslavije, kakor tudi možem, sinovom in fantom, ki so v vrstah JLA! Posebno hvaležni vam bodo za vsakotedensko »pismo od doma« tudi vsi stari in novi izseljenci oz. vaši prijatelji in znanci, ki so na stalnem ali začaaiem delu v tujini. Z Dolenjskim lirtom jim lahko pripravite izredno veselje. Vsem sodelavcem in sodelavkam v naši akciji ter novim naročnikom: lep pozdrav! DOLENJSKI LIST DESET NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD Med nove naročnike smo z žrebanjem razdelili v torek opoldne 10 knjižnih zbirk. Danes jih bodo dobili p>o pošti: Veronika Černelič, Arnovo selo 37, Artiče; Ivan 2alec, Sinji vrh 30, Vinica pri Črnomlju; Vilma Nanger, Boška 27, Kočevje; Jože Bajc, Vel. Kamen 61, Koprivnica pri Brestanici; Olga Zorn, Bočka 3, Metlika; Marija IVlirtič, Jama 3, Drvo pri Zbk.; Anton češarek, Ribnica 48 na Dol; Alojzija Žnidaršič, studenec 54; Milan Smolič, Dobrnič 31 in Ivana Rački, Grhmc 14, Vas. KAKO JE POSKUŠAL UITI POTOVRŠČAN. KI JE UKRADE! AVTO Papež je skočil 4 metre globoko Nepričakovan lov po novomeških ulicah in grožnje z nožem — Tiralica je našla Papeža v Kopru — Usodni skok skozi okno na ulico — Glavno vprašanje: kdo je ukradel ficka, sicer rešeno, preiskava pa se še nadaljuje Ko je Milena Volah, natakarica iz Dugega Sela pri Zagrebu, dala na novomeški upravi javne varnost še podrobnejši opis človeka, ki ji je 13. oktobra prodal na zagrebškem avtomobilskem sejmu fička LJ 384—27, je postalo že marsikaj jasno, bistveni dokaz za istovetnost storilca pa je le še manjkal. Prodajalec je bil po Zagreb-čankinem opisu visok približno 165 cm, star 25 do 27 let, težak okrog 60 kg, bolj suh, okroglega, vendar upad-l^^a obraza, rjavih las in počesan nazaj. Govoril je slovenski in rekel da boleha na očeh, ter ves čas mežikal. Oblečen je bil v rjavo boljšo konfekcijsko obleko in modro srajco iz velurja. Čeprav ni bilo nobenega f>o-sebnega dokaza, da je bil prodajalec iz Novega mesta, so novomeški delavci javne varnosti le poizkusili še eno možnost, da bi našli opisanega človeka na »domačem terenu«, in so prosili Volahovo, naj se prehodi po novomeških lokalih, kjer bi se utegnil zadrževati. Volahova ga je prepoznala med pivci v gostilni »Pri rotovžu«. Zunaj na pločniku sta jo čakala njen prijatelj, ki jo je pripeljal iz Zagreba, in delavec UJV. Volahova naj bi se naredila, kot da v lokalu nikogar ne pozna, odšla ven in povedala čakajočima, ali je prodajalec notri. Na žalost so ji popustili živci: skočila je v Papeža, ki je stal pri točilni mizi, in zavpila: »To je o lestvi. Se nekaj klinov ... ... in Papež se je odgnal z okna na ulico približno 4 metre globoko, kjer pa je pristal tako nerodno, da si je močno poškodoval hrbtenico. Poškodovanemu so miličniki takoj nudili pomoč in ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. V sobi so delavci javne varnosti našli 3.360,35 din in nekaj drugih predmetov, ki kažejo na to, da ima Papež za seboj tudi druga kazniva dejanja. S seboj je imel veljaven turistični potni list. V noči od 12. na 13. oktober je bilo v Novem mestu več poskusov vlomov v avtomobile. Vlomilec v rdečem puloverju je bil prepKKien v naselju Majde Sile, kjer je hotel vdreti v parkiran avtomobil. človek v rdečem puloverju je bil opazovan v kritični noči na novomeških ulicah. Prav tak rdeč pulover pa so našli tudi pri Papežu v Kopru ... Papež je povedal, da je pred kratkim ukradel v Novem mestu avtonx)bil in ga prodal v Zagrebu ženski iz Dugega sela, od kupnine pa mu je ostal le še znesek, ki so ga našli v njegovi sobi. M. MOŠKON Vzgojni jen Iz zanes rov smo z novembra gonu na nem lovu Podturnu je zajčki, le zato, ki nih izkuU ki se ga 20 lovcev-gi lovci pri s rave pogoi uspehu tei zagledajo zajko, ki še kar nap jo je hitre ko. Potern ogledali in bila stara gluha ter prav got(^ treh mladi na pogonih mati-zajklj pravega 1 cih... J %mU Potres i. v nadeli okoli 12- jj; Črnomlja M nek, ki pa j ne škode-j, preveč ustfl, 2e v pet^ lo po vsej! nomlju je A snega, venl^ ka snežni skopnela- i Nado Bigec? Okrožno sodišče v Novem mestu in celjska uprava javne varnosti iščeta Nado-Eri-ko BIGEC, rojeno Petelič 28. sept. 1949 v Glini. Kot gospodinjska pomočnica je svojemu delodajalcu v Brežicah izmaknila veliko vsoto prihra- Mirna: odtise je pustil na lepilnem traku Zloglasni Kazimir Jeraj, zja katerim je bila pred kratkim razpisaaia tiralica, je vloonil tudi v kiosk »Dela« na Mimi. To so ugotovili na podlagi prstnih odtisov. Izdalo ga je prav tisto, o čemer je mislil, da mu bo i>ri njegovem poslu pomagalo. Sipo, skozi katero je vlomil, je namreč najprej prelepil z lepilnim tralkom, da ni zažvonketala, vendar je prav na tem traku pustil tako jasne prstoie oditise, da je bilo zlahka mogoče odikriti storilca. Jeraja sumijo tudi saa vlocn v gostilno Jaivomik na Rakovniku. Na sliki so ukradeni predmeti, ki jih je mladoletni vlomilec ukradel v blagovnici Mercator-Standard na novomeškem glavnem trgu v noči med 21. in 22. novembrom. Delavci kriminalistične službe UJV v Novem mestu so že v sredo, 27. novembra, odkrili mladoletnika, ki je dejanje priznal. Pri njem so našli tudi vse ukradene predmete. Lo' Na zbori skle Upravni < Novo mest* sklical družin. N^ i leto enlcr®* slušali lovske poročilo ^ poročilo o' spodarskeifl o gojitven® čilo o 10'^ zboru pa ® nančni leto 1968(3^ bilo z del®» družin. 22 družiu> ’ 704 lovci- Zbor del« njenega denarja in zlatnino ter odpotovala v neznano. Visoka je 160 cm, vitke postave in svetlo kostanjevih gladkih las. Nazadnje je bila oblečena v svetlo rjav plašč, obuta v črne škornje in je nosila s seboj svetlo rjavo potovalko, črno žensko torbico in rdeč ženski zložljivi dežnik. Uprava javne varnosti v Celju naproša vsakogar, ki ve ks^-koli o Nadi Bigec, naj sporoči to najbližji postaji milice ali UJV v Celju. ' -s i: >1 i - .. v ' Samo pol minute zatem, ko .je fičito po hitri in nevarni voznji . bra, takole pristal na cesti pred Metliko (Foto: o zanemaril zajčki Ijivih lovskih vi-tvedeli, da so 23. na velikem po-zajce v gojitve-šču »Rog« pri padli komaj tri-mladiči, in še ti !r niso imeli boj-inj. Po pogonu, e udeležilo okoli ostov, so se trije tavbi gozdne up-'?arjali o velikem ia pogona — ko v bližini staro je kljub- trušču •rej spala. Nekdo > položil na dla-so si jo lovci ugotovili, da je zajklja slepa in da je bila to >vo mati tistih ici so padli le zato, ker jim a ni mogla dati ooduka o lov- ■ J>izkusite S ■ ..'finovec S Gorjanski gozdovi so privlačni tudi za lovce (Foto: S. Dokl) PRVI KORAKI LOVSKEGA TURIZMA NA DOLENJSKEM Čedalje več trofej za dolarje Zamejskim lovcem gredo najbolj v slast fazani, zajci in grlice v Črnomlju o. 17. novembra ire, so prebivalci utili jx>txesni su-•^i povzročil nobe-judje se tudi niso piili. je precej sneži-Dolenjćki. V Cr-upadlo okoli 10 cm je do ponedelj-odeja povsem A. LATERNER 4.189 dolarjev ali 52.368 ddn je plačalo 149 tujih lovcev za 12 srnjakov, 5 sm, 127 zajcev, 272 fazanov, 76 rac, 8 golobov, 328 grlic in 12 fcljima-čev, ki so jih minulo lovsko leto listreliili v 248 lovnih dneh. Letos je prišlo k nam na lov 335 inozemskih lovcev. Trinajst lovskih družin je sporočilo, da so lovci iz sosednjih in drugih evrcpskih držav na njihcvih lovlši^ vustire-lili 25 srnjakov, 4 sme, 163 zajcev, 416 faizanov, 27 rac, 42 golobov, 547 grldc, 13 jeretoov in 7 šnjepcv in plačali za ta plen 78.317 din. Dejanski dohodek pa ob letošnjih nepopolnih pcidatkdh seveda ni znan. Predvidevajo le, da so imele vse lovske družine na območju novomeške lovske zveze letos že več kot 100.000 din dchodika od lovskega turizma. Podartiki, čep>rav so nepopolni, dokaaTujejo, da se je v zamejstvu pKJvečala slast po dolenjski divjačmi. Letos je bilo več obdskov kot lani, pri-hodnoe leto jih pričalkiujejo več kot letos. Trofeje iz dolenjskih gozdov okrasijo vsako leto na desetine stanovanj v Trstu, Milami pa na lamaju. Nemogoče je tu našteta vsa mesta, iz katerih prihajajo možje k nam na lov. Lovske družine se dobro zavedajo, da je vsak snngak, vsak zajec, vsak fazan ali kljunač, ki ga ustrefli italijanska ali kakšna diuga tuja dvocevka, dobro plačan. Vedo, da so dolenjske lovske trofeje zelo iskane in cenjene in da se bo marsikdo, ki ne bo odšel domov prazndh rok, še vrnil k nam — seveda z novim š05>kcm deviznih bankovcev. Zato po-skušajo vse tu/je lovce kar naj'bolj zadovol'jiti, 'ci govorili o svojem delu delegatov lovskih družin LZ Novo mesto sprejeli vrsto važnih »ov - LZ Novo mesto se zavzema za poživitev lovskega turizma tlbor lovske zveze ' je 16- novembra 1 delegatov lovskih Kboru^ ta je vsako ' so delegati jx>-^ilo predsednika Pranja Bulca, pravnega odbora, Ponitiranju in go-*^črtu, razpravo n odseku in porotnem turizanu, na ^ Sprejeli tudi fi-zveze za lovsko Od 22 družin je [ati zastopanih 21 f>i»ieška zveza ima ' katerih delujejo '^tov jo prinesel zajca in pernato divjad, Avstrijci in Nemci pa predvsem za medveda. P. B. Srna je skočila pred avtomobil Anton Rotar iz Ljubljane se Je 17. novembra popoldne peljal z Bizeljskega proti Brežicam. Pri gozdu Dobrava mu je nenadoma skočila iz jarka pred avtomobil srna. Zaradi prekratke razdalje je žival zadel, da je na kraju poginila. Na vozilu je za okrog 500 din škode. predvsem pa jdm omogočiti zanesOJiv odstrel. Nedvomno so obiski tujih lovcev spodbudi'li lovske družine na Dolenjiskem, da s še večjo skrbjo gojdijo divijad, jo pominožufjejo in bogatijo z novimi vrstami. Tako so lani povečale število fazanov za 800, letos pa še za 400. Nekatere lovske družine pa kljub obetajoči možnosti, da z lovskim turiajmom dobijo v blagajne znaten dohodek, še niso odprle meja svojih lovišč za tuje lovce. Prav to so na nedavn^n zboru delegatov lovskih družin precej graj^i. Lovci sami se zavedajo, da s sedanjim razvojem lovskega turizma na Dolenjskem ne more biti nihče ^dovoljen, čeprav daije prav ta turizem vsako leto več dohodka. Na že omenjenem zboru deflega-tov so našteli dolgo vrsto p>o-manjkljivosti, ka še hudo ovirajo razvoj. Navedli so, da vodiči, ki jih lovske družiine dodelajo tujim lovcem, pogosto niti ne poznajo lovišč in da kaj malo vedo tudi o dovja-di v teh loviščih. Ob tem so poudarjali, da se bo treba še marsičesa naučiti pri tisbih, ki imajo v lovskem turizmu bogate izkušnje in se vsaj z začetnimi poniflnjtolijivastmi več ne borijo. I. Z. Lepa trofeja s Frate Vzorne brakade, ki je bila na Frati 29. novembra, se je udeQeždlo 80 lovcev z območja novomeSke lovske zveze. Ustrelili so štiri divje prašiče, težke do 150 kg, in enega zajca. 28. novembra so omeli udeleženci brakade proslavo v počastitev dneva republike. vrsto sklepov, med katerimi je tudi nekaj važnejših- Med drugim je bilo sklenjeno, da ustanove pri LD Novo mesto komisijo za pravno poravnalno pomoč za reševanje sporov v družinah, določili so ceno za odstrel fazank za inozemske lovce, če posamezna družina tak odstrel dovoli, izvršni odbor LZ Novo mesto bo po sklepu zbora delegatov določil komisijo za sestanek s predstavniki občin Novo masto, Trebnje in Sevnica za enotno reševanje raznih lovskih problemov-Novomeška lovska zveza skrbi za povezavo med lovskimi družinami, v zadnjem času pa se zavzema za lovski turizem, ki je zlasti v letošnjem letu močno zaživel- Največ inozemskih lovcev pride iz sosednje Italije. Ti se zanimajo predvsem za srnjad, Hlev s senikom pogorel 1, decembra pol ure po polnoči je začel goreti hlev s seniikoen Karoline Jakofčdč na Kraisimou. O^enj je und-ČU več sena, pcrijskih pridelkov in nelccj orodja, živiuno pa so rešili. Škodo so ocenili na 40.000 din. Vzirok požara še ni Krakovski gozd:__________________________________ podrl srno Pi«ta>£dinik Ciail Pevec je 28. novembra na slarvnasini 22^ „ovambr. popo.to Je K„. sejl oMtasto Skupščine Trebnje izročil predstamiku lovčan Ivan Benič z mercedesom Obfencvca lis^onio O pobrr.oc!i\ju m6a KJUjeoTia, Ki ze t^rck 2K nnv<>m. ’ Krakovskem Rozdu podrl smo, nekaj let gojita prijateljsko sodedovaiije. .. .Cb. novem- skočila na costo. Škodo so ^ 6 J J J (PMo- M V&sel) . * ocenili na 2.000 din. Zborovanje se je končalo ob petih zjutraj. Delegati, gostje, meščani, vojaki in oficirji so zapuščali Dom kulture. Sli so v hiše, kjer so bili nastanjeni, da si privoščijo vsaj kratek spanec. Toda mnogi izmed njih niso zaspali. Od vznemirjenja, od občutka sreče in zadovoljstva spanec nikakor ni mogel zapreta oči ob svitu tega zgodovinskega novembrskega dneva. Zdravica v rudarskem oknu Vzdolž od Plivinega slapa se dviga hrib, ki je bogat karbidne rude. Karbid je za vojno nujno potreben, saj rabi za proizvodnjo eksplozivov. Neka nemška firma je bila že prej ob tem hribu zgradila tovarno za predelavo karbidne rude. Tik ob tovarni je bil v hrib izkopan predor. Kar je bil po peti ofenzivi Vrhovni štab nastanjen v Jajcu, je Tito veliko dni preživel v tem tunelu in v miru delal. Ta zadnji novembrski dan 1943. je Tito, ki je bdi imenovan za maršala, priredil zborovalcem slavnostno kosilo. Kajpak je bilo kosilo skromno, vojno, toda nekaj se je le našlo, da so lahko nazdravili dnevom, ki so prihajali. Neka partizanska enota je dva dni pred zborovanjem zaplenila kamion piva in ga poslala delegatom v Jajce. In tako so sedaj ob kozarcu piva nazdravljali srečni prihodnosti. Zdravico je imel tovariš Tito. »Vem,« je rekel, »da ste prestali hude napore in se težko prebijali skozi sovražnikove vrste, toda naši borci zmorejo in morajo vse, zanje ni ovir na poti. Naša zgodovinska naloga je, da prenesemo velike težave, da damo velike žrtve, da bd kasnejše generacije imele boljše in srečnejše življenje.« Dvignil je kozarec in dodal, da bo tretje zasedanje Avnoja že v našem Beogradu. Slovo od velikega sina naših narodov v vojni so veliki dogodki zmeraj zgoščeni kot gosta megla, v kateri se kosmi tega zračnega testa izmenoma valijo po gorskih strminah in zdaj pa zdaj odpro pot sončnim žarkom, da zalijejo okolico z neko čudno, še nedoživeto lepoto. Dnevi priprav in zborovanja Avnoja v Jajcu so bili prav takšni. Delegati in gosti so bili pravkar končali slavnostno kosilo, potem pa so morali iti v žalosten in bolesten sprevod, ki se je v somraku razvil skozi meglene ulice mesta, da izkažejo zadnjo Božidar Jakac: JAJCE (litografska kreda, 1. decembra 1943) čast mladinskemu voditelju Lolu Ribarju. Od njegovega trupla se je v imenu Skoja poslovil mladinec Mihailo Svabič. Sprevod je molče korakal po ozkih in blatnih ulicah Jajca. Preden so Lolovo truplo njegovi tovariši odnesli v mrak in ga zagrebli naskrivaj, da ne bi fašisti odkrili, kje je pokopan, se je od svojega mrtvega sina poslovil stari Ribar. V trenutkih, ko so v očeh zastajale solze in ko besede niso mogle iz grla, je edini start Ribar imel toliko moči, da je spregovoril. . Oče se je poslavljal od dveh sinov — od Lole, ki je ležal mrtev pred njim, in od Juriče, M je bil padel mesec dni prej. »Otroka, vidva sta vzgojila očeta, vidva sta ga pripeljala v ljudsko vstajo, vaju ni več, toda vajin oče bo šel naprej...« se spominjajo prisotni teh besed starega Ribarja. Besed, ki so v tem novembrskem večeru odmevale ob Lolovi krsti kot klic na nove boje, kot klic po svobodi. Krsta z Lolovim truplom je izginila v mraku, pogrebci pa so se v skupinah vmiU v mesto. V Domu kulture je gledališče Narodne osvoboditve pripravilo Gogoljevega Revizorja. Predstavo so v znamenje žalosti za padlim Lolom sicer odpovedali, toda stari Ribar je vztrajal, da morajo igrati. In tako so pred polno dvorano partizanske publike Gogoljeve osebe oživele neki stari svet, katerega dnevi so bili šteti tudi tukaj, na jugoslovanskih tleh. RAZVOJ GOSPODARSTVA JE ŠE PREPOČASEN Skupščina se obrača na podjetja Tudi v brežiški občini nameravajo ustanoviti sidad za odpiranje novih delovnih mest - Kakšen bo odgovor samoupravljavcev skupščini? Odborniki občinske skupščine v Brežicah so na seji 27. novembra sprejeli poročilo o gospodarskih uspehih ob koncu tretjega četrtletja. Menili so, da ni razlogov za preveliko zaskrbljenost, da pa bi kazalo p^preti predvsem napore tistih delovnih organizacij, ki so se dvigmle nad občinsko povprečje. Prav te lahko omogočijo več sredstev za odpiranje novih delovnih mest. Po ustvarjemean dohodku je družbeni sefctor dosegel 73^ odst. letnega plana. Gozdarstvo in gfradbenišbvo sta najboljši p>anogi, sledita jima promet in indiistrija. Najndž-ji odstotek je dosegla obrt, komaj 64,7. V zadnjdh treh mesecih so porasli povprečni mesečni dohodki zaposlenih od 837 na 866 dinarjev. Tudi število zaposlenih se je neikoliko povečalo, čeravno ni doseglo planskih predvidevanj. V poročiki tudi tokrat našo upoštevani obrati, ki imajo matična podjetja zunaj občine. Tovariš Kambič je predlagal, da bi to morali čimprej rešiti in se dogovoriti z vo^tvi podijetij. Skupščina je sprejela pred- log za ustanovitev sklada za odpiranje delovnih mest, za kar je dala pobudo zadnja konfereovca ZKS v Brežicah. Priporočilo bodo dobile vse delovne organiaaoije in samoupravni organi bodo morali o tem čimprej ra^ravljati. Predsednik skup>ščine Vinko Junkas bo nato sklical na posvet predstartmike podjetij, da bodo povedali, kolikšna je pripravljenost za ustanova-tev sklada v delovnih kolektivih. Na seji je bilo obrazloženo, da bi v rudniku Globoko lahko zaposlili še 100 ljudi in 15 pri DEKORLESU, če bi imeld na volijo najniij-nejša finančna sredstva. Tudi razvoja obratov ne bi smeli zanemariti, zato skup- ROJSTNI KRAJ PODJETJA JE MESTO KRŠKO PREVOZ slavil 20-letnlco Na praznovanju so nagradili delavce, ki so prebili v podjetju deset ali dvajset let v soboto, 29. novembra zvečer, se je 116 članski kolektiv podjetja PREVOZ zbral v Cateških Toplicah. Proslavil je 20-letnico obstoja podjetja in 25-letnico republike. Ra.zvoj in uspehe F>odijetja sta opisala predsednik delavskega sveta Vlado Spiiler in direktor podjetja Anton Kostanjšek. Ob tem sta omenila, ^ je podjetje predvsem v zadnjih letih pričeto nadvse uspešno poslovati. PREVOZ ima zdaj že 52 tovornjakov in 25 prikolic. Od t^ je 25 avto vlakov s skupno nosUnostjo 800 ton. Proslavo so zakUjučili z razdelitvijo nagrad doJgoletnim delavcem v podjetju. Z denarnimi priznanji so nagradili pet delavcev, ki so prebili v delovni organizaci(jd 20 let; to so; Franoi 2idan, franc Kro-šelj, Anton Ravnikar, Ivan Hlebec in Anton Gramc. Petnajstim delavcem, ki so v podijey.u 10 let, so poklonili roiSne ure. Nagradili so tudd tri upokojence, ki so letos zapustili delovno organizacijo. V. P. V Cateških Toplicah dozidavajo kabine pred zin:iskim bazenom. V starih in novih slačilnicah bo prostora za 200 ljudi. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH ■ DIJAKI BREŽIŠKE GIMNAZIJE so danes teden pripravili lep kulturni prodam v počastitev srebrnega Jubileja rcpubliice. Nastopili 30 z Zupančičevo DUMO. Recital so do^lnjcvali glasbeni motivi. ■ V NEDKLJO STA BILI PRO-SI..%VI 29 novembra v Artičah in v iSentloaartu. Programe sta naštudirali kulturno-proovetni društvi. v Sentltinartu sta nastopila nuen recitatorja tud! moški in žs.nski pevski zbor, ki ju vodita Franc BaSkoviC In Elizabeta de Gloria. C Tr:r.0v.sK0 podjetje iju- DSKA POTROŠNJA bo v začetku januarja odprlo nov prodajni lokal. Zraven poslovalnice z avto-materialom bo trgovina z agro-tehnifinlml pripomočki in r«3erv-nimi deli za lunctijsko metiaiuza-cijo. Nova prodajalna bo poslovala v sodelovanju z AGROTEHNIKO iz Ljubljane. ■ OBČINSKA ZVEZA ZA TE-LESNO KULTITRO je minuli teden sklicala posvet s predstavniki vseh strelskih družin v občini. Ta dejavnost Je zadnja lota zamrla. Na posvetu so se zaradi tega odločili, da bodo ustanovili sekcijo za strelstvo. Ta bo skrbela za ureditev strelišča In organizirala tekmovanja. S tem bo poživila delo strelskih družin r občini. ■ DANi:S HR BO V OATEZKlfl TOPLICAH pričel tečaj nemiSUaRa jozlka. Za vpis jo So čas. Predavanja Je organizirala brežlSka delavska imivensa. ščina priporoča zsunanjim podjetjem, naj v svojih programih to upoštevajo. Odborniki zbora delovnih sacupnasti so v razpravi opisa- li težave delovnih organizacij, v katerih so zaposleni, in se obrnili na skup>ščino oziroma na poslance, da bi jim pomagali in se zavzeli za nekatere ukrepe bodisi v republiški, bodisi v zvezni pristojnosti. J. T. V strahu pred nomadi v vaseh ob SotU, zlasti v Dobovi, se bojiijo, da bodo tudi letos prišli s Hrvaškega sem pastirji z ovčjimi čredami iz Bosne, od koder jdh vsako leto prežene sn^. Čeravno je na Hrvaškem nomadska paša prepovedana, se ljudje bojijo, da jdm bodo uničili posevke, še bolj pa jih je strah pred tem, da bi rasaiesli bolezen. Skupščina je opozorila postajo LM, da bi čredam preprečila prehod čez Sotlo. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteklih štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile; Terezija Urbanč iz Račje vasi — Martino, Jožefa Lisec iz Laz — Miro, Albina Pirnat iz Razteza — deklico, Marija Blatnik iz Leskovca — Suzano. Stefaniia Vrtovšek iz Kr>m-polja — Franca, Ljudmila Košar iz Sevnice — Saša, Mirjana Kne-ževič iz Brežic — deklico, Ivanka Kranjc iz Ribnice — Jožeta, Anica Medvi^i i/ Trebež^i — Miro, Angela Koprivnik -z Leskovca — Borisa, Rozalija Piltaver iz Ljubljane — Antona, Kristina Benje iz Krškega — dečka, Terezija 21-vič iz Anž — Marijo, Anica De-bogov’č 'z Dnnic^a Krn K — dečka, Djurdja Jurkas iz Vel. Obreža — Jožeta, Veronika Vuger iz Skopic — Mirjano, Frančiška Tomše iz Brežic — Stai;ika, Djurdja Topol iz Vukovega sela — deklico, Persa Milojčič iz Brežic — Nika, Danica Cetin iz Brežic — dečka, Vilma Svec iz Drenja — dečka, Jožica Kvartiih iz Poštene vasi — Jožeta, Stefan* ia Kos iz Sp. Pohance — Janjo, Anica Vidmar iz Krškega — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteklih Stirmajst dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Antona Mlakarja, mizarja iz Studenca, je povozil avtomobil in mu poškodoval glavo; Kristino File j, ženo upokojenca iz Kritega, je povozil avtomobil in ji poškodoval hrbtenico: Antonija Slak, čuvajka proge iz Zakota, se je poparila s kropom po levi nogi; Franc Petan, delavec iz Volčjega, je padel po stopnicah in si poškodoval desno roko; Ivan Bartol, upokojenec iz Sevnice, je padel na poti in si zlomil desni kolk; Jože Kožuh, skladiSčnik iz Krškega, je padel po stopnicah in si poškodoval levi kolk; Stefan Popelar, avtoprevoznik iz Brežic, sl Je pri prometni nesreči poškodoval čelo in rebra; FVanc Zurko, kmet iz Kamence, si je pri delu v gozdu zlomil levo nogo; Jože VocanjSek, si je pri padcu z motorjem poškodoval desno nogo; Miha Ijapuh mesar iz Brežic, se je z nožem porezal po trebuhu. RADIO BREZICE PETEK, S. DECEMBRA: 18.00 do 18.25 — Nove ploKe RTB, obvestila in reklame. 18.25—19.30 — Glasbena oddaja: IzbiraU ste sami. NEDELJA, 8. DECEMBRA: 11.00 — Domače nanirolvoatl — Ob novem votUnefn postopku in voUIn-Ji pravilnikih — Dušan Kovačervld: Iz narodnoosvobodilnega boja vieU namskeg^, alžirskega in deSkoslo-vaSkega naroda — Vzgojno predavanje: Kako ravnanM z otrokom, ku jeclja — Za naSe kmetovalce: im. Loj2» Pirc — Obdsk pc PIK Neiretiro v Opuzani — Poskifiajte ansambed Bortta RubaVdna — Ma-gnctofonsld zapLs: BrcAlSkl delogat. Je prod odhodom na VI. kongres ZKS — Pozor. nUnaA prednostll — obvestile, reklame in ^)ored kinematografov. 13.00 — CMonl čestitaijo in pozdravljajo. TOREK, 10, DECEMBRA; 18.00 do 18.50 — Svotujamo vam — Ju-goton vam pmlstevlja — Literarni utrinki: Ivan Cankar — Iz naSe glasbeno Sole — ObveatUA, reklame in filmski predfled. 18.50 do 19.30 — Z valčki in polkami po naši (MeAl. Z ZADNJE KONFERENCE ZMS V CELULOZI KRŠKO Želje mladine niso zelo zahtevne Mladi so se zbrali sami, da bi bila razprava bolj sproščena - Zasnovali so obetajoč program dela mladinske organizacije v tovarni Mladi delavci, člani mladinske organizacije v tovami papirja, so na letni delovni konferenci 26. novembra ocenili svoje delo, hkrati pa so se domenili, s čim se bo mladinska organizacija ukvarjala v prihodnje. Na konferenoi ni bilo predstavnikov podjetja, predstavnikov samouipravoiih organov niti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Tako je predlagala mladinska organizacija, ker je želela doseči sproščeno raapravo mladih članov kolektiva. Delo mladinske organizacije so njend člaaii ocenili že pred konferenco. Vodstvo mladinskega aktiva je anketiralo vse mlade. Za mnenja, želje in predloge je svedelo iz njihovih odgovorov. Iz njih je lahko razbralo, da se mladi čutijo zapostavljene v samoupravnih organih, da niso zadovoljni zaradi slabo organizi- ranega družabnega živluenja, športnih tekmovanj in po-manj'kijivih stikov z mladinskimi organizacijami drugih delovnih kolektiivov. Program za bodoče delo so mladi v CELULOZI zasnovaili na anketnih odgovorih in na predlogih, ki so jih člani omenili v razpravi na konferenci. Opganizirald bodo več poučnih predavanj o samotaprav-nem sistemu, ekonomski poQi-tiki in poslovanju p>odjetija nasploh. Sklenili so, da bodo navezali stike z dru'gimi delovnimi organizacijami, predvsem z mladinci iz drugih tovarn papirja, z LABODOM in LISCO pa bodo skušali orga- nizirati plesne programe. Predlagali so skupno silvestrovanje mladincev in mladink iz krške občine. Do sedag tudi v športu niso delovali načrtno in oi^fandai-rano. Vsak četrtek so sMeaiiLi organizirati interna špO(rtna tekmovanja in športna srečanja z mladinci drugih organizacij. Predvsem želijo, da bd ponovno organizirali papirniške športne igre v okviru republiškega sindikalnega sveta, ki so bile 1963 ukinjene. Želje mladincev in mladink v tovami papirja torej niso prezahtevne. Zato je pričakovati, da bo novo vodstvo mladinske organizacije ob povečani priza;devnostii članstva in pomoči sindi'kalne organizacije kos nalogam, ki so jih mladi sprejeli za neislednoe delovno obdobje. P. Domov iz šole brez skrbi Šolsko varstvo v Brestanici je drago, vendar se mu starši ne bi radi odpovedali - Učni uspehi so se popravili Brestaniška osnovna šola ima varstveni oddelek vsoto dobila za štiriumo za-z 19 otroki. Starši plačajo varstvo sami. Odšteti mo- poslitev kuharice. Ta bi ku-rajo 35 dinarjev na mesec za enega otroka. Dve leti hala kosilo za tiste otroke, ki je tega, kar so sprejeli v varstvo šolarje. Starši so imajo popoldansko varstvo, izredno zadovoljni. Nič več nimajo skrbi za učni Za kosilo plačujejo šolarja uspeh svojih otrok. po 3 dinarje. Na šoli se pritožujejo, da jih temeljna izobraževalna skupnost mačeliovsko obravnava. Ravnatelj Edo Za-je’šnik je povedal, da plačuje TIS krški osnovni šoli za varstvo celega človdka, čeravno to pri njih ni še urejeno. Meni, da 5000 dinarjev zanjo ne bi bil prevelik izdatek, šoli v Brestanici bi se pa veliko poznalo, če bi bo Decembra se bo v Krškem pričel pouk v sold za kmetovalce. Prijave zbirajo krajevne orgpiizacije Socialistične zveži6, ker ljudi dobro poanajo ■&! najlaže napravijo izbor, želja delavske univerze je, da bi obiskovali zimsko šolo pretežno slušatelji, ki zares čutijo veselje do naprednega kmetovanja. Teoretični pouk bo trajal štiri zimske mesece, in sicer dve leti zaporedoma. K praktičnemu izpopolnjevanju bodo klicali slušatelje med letom, na primer ob žetvi, škropljenju, obrezovanju drevja in podobnih priložno- stih. Po drugem letu šolanja bodo tečajniki lahko napravili izpit za traktoriste. Trajktor-sikn tečaj' bo brezplačen ' za vse tiste - slušatelje, ki bodb uspešno končali 2imsko kmetijsko šolo. J,- T. Pouk imajo vsi razredi dopoldne. Potem so prosti do 14. ure, nakar se pod nadzorom učiteljev do 17. ure pripravljajo za naslednji dan. Domov odidejo lahko brez šolskih torb in bree vseh skrbi. Lani niti eden izmed varovancev ni zaostal v razredu. Učni uspeha so se pri vseh popravili. V Brestanici imajo dobro .urejeno tudi predšolsko varstvo. Ma^ialrie' 'izdatke' za vrtec morajo kriti sami, vzgojiteljico pa jim plača temeljna izobraževalna skupnost. Kaj bo s kinom? Za sredo, 4. decembra, je predsednik kultumo-prosi\'et-nega društva SVOBODA iz Krškega sklical v hotelu SREMIČ raa^širjeno sejo. Na dnevni red je dal samo obstoj kina. Društvo želi dolwti predloge širše javnosti, ker kino ni stvar, ki bi zanimala le društvo. Je v veliki finančni zagati, zato bi rado nekaj ukrenilo. Povečan nadzor nad živino Za občino Krško je minuli teden začela veljati odredba o ukrepih za varstvo živine pred slinavko in parkljevko, ki jo je izdal oddelek za gospodarstvo pri občnski skupščini. Po tej odredbi morajo vsi občani in delovne organizacije, ki imajo par-^^rje, takoj cepiti proti slinavki in parkljevki govejo iivino in ovce. Cepljenje opravlja veterinarska postaja Brestanica na stroške lastnika živine. Izpolnjevanje odloka nadzoruje občinski veterinarski inSpektor. de posebej bo poostril nadzor nad zdravstvenim stanjem živine v prometu in pri zakolu. Dokler je bila v tem poslopju še knjigama, je zgradba razpadala. Potem je kupila hišo PRESKRBA ^ uredila v pritličju prikupen gostinski lokal. Tudi pročelje so obnovili in hiša je kot nova. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE ■ rilEBIVALCI KBSKE OBCI< N£ so svečano proslavili letoi^i praznik republike. Svečanosti In kulturne prireditve so bile po vseh krajih. Osrednja proslava je bila 36. novembra v Domu svobode, na kateri so bile navzoče tudi delegacije krajevnih družbe-no-političnih organizacij. Na proslavi je , govoril predsednik občinske ^cupščine Stane Nunčič. Poudorll je, da slavimo srebrni jubilej T času, ko kropimo državnopravne akte, ki so bili spr»-jeti na tem z.godovinskem zasedanju AVNOJ n U*m, da sistematično pripravljamo ustavne spremembe. ki bodo Se bolj okrepilo dru-žbeno-ekonoraskl razvoj in razvoj samoupravljanja v na.*U druSbeni skupnosti ffl SVKCANK PROSLAVE SO BILE .*5E v Brestanici, v Kosta-njovlct in nn Senovem Kulturne programe so pripravila prosvetna druStva. ■ v CETATEK DOPOU)NE so Slavile Sole. Slovesnosti so združile s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo ■ PRAZNIKA REPUBLIKE SO SE SPOMNIU tudi v delovnih kolektivih. V podjetju SAVA .so imeli v čbtrtek občni zbor sindikalne organizacijo. Večjo proslavo ja imel tudi AGROKOMBINAT, Člani delovne skupnosti so se zbrali v Domu svobode in ob tej priložnosti na^rradlU dolgoletne delavce v podjetju. »ii \f 28. in 29. novembra so na osnovnih šolah v sevniški občini na svečan način sprejeli v pionirsko organizacijo 360 cicibanov. Pionirjem sevniške šole je pripravila pogostitev sevniška Mizarska zadruga, kar je zelo lepa poteza te delovne organizacije. Na sliki: čestitke pionirjev za občinski praznik (Foto: M. Legan) zahtevajo Da se kmetovalci zanimajo za napredek vasi, dokazuje obisk na zadnjem predavanju o trav-ni&tvu in pašništvu v sev-niškem gasilskem domu, ko je predavatelja inž. Gvida Fajdigo poslušalo kar 40 kmetov, razen njih pa tudi predsednik občinske skupščine. Obiskovalci predavanja so se navduševali za sodobna načela gospodarjenja na travnatem svetu, v isti sapi pa so zahtevali, naj se zagotovi odkup mleka tudi na šta^ jerski strani sevniške občine. Po predavanju so si r>gledali posestvo Jožeta Strnada, ki je prvi vpeljal »električnega pastirja«, inž. Fajdiga pa jim je zagotovil, da je še pripravljen priti v Sevnico. Kot nam je povedal sevniški referent za kmetijstvo, bodo pozimi priredili predavanje o siliranju in pašništvu. Kako in kje graditi? Sprejet je odlok o urbanističnem redu, ki določa, kakšen je postopek za gradnjo v vaseh Zadnia pot Štamcar-jeve mame v soboto, 30. novembra, so ob veliki udeležbi i>okopali v Gabrijelah Stamcarjevo mamo iz Zg. Mladetič. Bila je preprosta kmečka ženica, mati 12 otrok. V septembru je praznovala 85-letnico rojstva in je bila naj starejša občanka Krmeljske doline. Prestala je tudi dve vojni vihri, izgubila sina in pet otrok. Živo se je zanimala za dogodke v svetu in doma, bila je tudi zvesta bralka našega lista. B. D. Na zadnji seji je občinska skupščina sprejela odlok o urbanističnem redu, ki določa, kakšen je postopek pri gradnjah v naseljih, ki jih ne urejajo po urbanističnih ali zazidalnih načrtih. Zazidalni načrti so osnova za gradnjo v Sevnici in Krme-l|ju ter delno v Loiki pni Zidanem mostu, na Bregu, Blanci, v Logoi pri Sevnici in Gor. Boštajigu, v vseh drugih krajih pa je osnova urbanistični red. , Nadrobnejša določila so zapisana v odloku, za prebivalce občine pa je predvsem pomemibno, kaikšen je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Razen v krajih, kijer so potrebni zazidalni načrti, je potrebno pred ložiti loksicijsiko dokumentacijo tudii v nekaterih večjih krajih, za katere velja samo uTbanistični red. Ti kraji so: Kompolje, Šentjur, Tržišče, Spočne Brezovo, Šentjanž, Smarčna, Račiča, del Radne, ZabU'kovje, Mlakovec, Studenec, Orehovo in Bučka. V naseljih, ki jih obravnava urbanistični red, lahko 112 prvošolcev sprejeli v pionirsko organizacijo 28. novembra so 112 učencev prvih razredov osnovne šole v Sevnici sprejeli v pri-onirsko organizacijo. Slavnost je bila v dvorani TVD Partizan. Za nove pionirje je pripravil šolski dramatski krožek lep kulturni spored. Naj-mlajše člane pionirske organizacije je mizarska produktivna zadruga pogostila in obdarila v gasilskem domu. DOPISNISKI KROŽEK OS V SEVNICI OD LISCE DO MALKOVCA ■ SEVNICA: OBČNI ZBOR Rl-Bli^KE DRUŽINE. Z& nedeljo, 1. decembra. Je bil sklican občni zbor ribiške družine »Heroja Maroku« Ta družina se je ssdaj organizacijsko utrdila in odpravila nekatera preJSnJa notranja nesoglasja med pododbori. ■ BOSTANJ: GRADNJA TRANSFORMATORSKE POSTAJE. V tem •sroju gradijo veliko transformatorsko postajo, ki bo služila elektrifikaciji proge Ljubljana—Zagreb. ■ U)KA: PRIZADEVEN POD-MI.ADEK RK. Člani podmladka SEVNIŠKI VESTNIK RK na osnovm Soli pobirajo te dni članarino pri članih krajevne organizacije RK. Tudi sicer so pod vodstvom tov. Rože Marinkove zelo aktivni In drugim podmladkom RK za zgled. ■ SEVNICA: PREUREDITEV KL.AVNICE. Kmetijski kombinat je že naročil načrt za preureditev sevni&ke klavnice. Znano Je, da je kupnino od prodajo krmeljske klavnice novomeškemu podjetju vročil pri celjski kreditni banki, ki bo prispevala tudi nekaj posojila, da bo Sevnica dobila sodobno klavnico. PTRZIACE IN BII.ANC\: RAZVITJE PRAPORA. Za pa-aznlk republike so 2». novembra na osnovni Soli TržiSče razvili prapor pionirskega odreda, 30. novembra pa je ra>:viln prnnor tudi krnlf"'-na organizacija ZB na Blanci. Za obe slovesnosti so nrinmvfli tilrii kulturne «;pnrpHp obnavljajo stanovanjske hiše in gospodarska poslopja ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, vendar morajo bdti stanovanjske hiše na zemljiščih, ki niso primerna za kmetijsiko obdelavo, razen tega morajo ustrezati značilnostim kmečkih naselij. Izjema so objekti, ki slmiijo turdzmu in prometu. V odloku o urbanističnem redu je tudi določeno, kaj je treba predložita za pridobitev gradbenega dovoljenja in kateri so pomožna objekti, za katere sploh ni potrebno lokacijsko dovoljenje, potrebna pa je pismena prigla-siitev na občini. Inž. Pelikan -direktor kombinata Poročali smo že, da se je na raapis za darelktorja sev-niškega kmetijskega kombinata javil inž. Zvone Pelikan, direktor hmeljarskega inštituta iz Žalca. Na zadnji seji delavskega sveta kombinata so ga kot edinega kandidata že imenovali za direktorja, službo pa bo nastopil 1. februarja 1969. Začasno je delavsikii svet imenoval za namestnika direktorja Nika Pečnika, doslej vršilca dolžnosti direktorja kombinata. Akademija v Krmelju Preteku četrtek je bila v dvorani doma Svobode v Krmelju slavnostna akademija v počastitev 25-letnice rojstva republike. Pionirji krmeljske šole, to so pripravili pester kulturm program, so imeli hvaležno publiko. Na priredit- vi so zlasti ugajali z recitacijami in zbornim petjem. B. D. Samoprispevek za vodovod? v Krmelju so že neštetokrat razpravljali o potrebi po novem vodovodu. Pred vsem je potreben nov zbiralnik, ker sedanja že dolgo ne ustreza. Ker krajevna skiuip nost nima denarja, dotacija občine pa je majhna, kaže, da drugače vprašanja ne bo možno rešiti kot s samoprispevkom, o čemer pa se morajo izffeči občani. Pomoč pričakujejo tuda od novomeškega mesinoprehrambnega pod jetija, čigar klavnica v Kr-melijiu p>ore'bi največ vode. D. B Odveč je ponavljati, kakšne so posledice za otroke, ki nimajo niti osnovnošolske izobrazbe. Ne oziraje se na njihove resnične duševne sposobnosti je večina od njih že vnaprej obsojena na manj zahtevna deloM.ia mesta, več kot je potrebno, pa jih bo ostalo na kmetijah, saj nimajo možnosti, da bi si pridobili kako drugo strokovno izobrazbo. To je boleče, toda kdo je kriv za tako stanje, sprašujejo ljudje te dni na sestankih, ki so namenjeni pripravam na bližnji referendum o samoprispevku za šolstvo. Kje je zagotovilo, da se bodo učni uspehi popravili, če bodo imeli učenci boljše, sodobneje opremljene šole? Odgovor ni preprost. Prosvetni delavci, ki delajo na podeželju, že nekaj let opozarjajo, da so učni programi osnovnih šol preobsežni in preveč zahtevni. V mestih se starši ponavadi bolj posvečajo otrokom in učenci lažje zmagujejo zahteve, drugače pa je na vasi, kjer ni niti časa, oiti znanja, da bi starši lahko več pomagali otrokom. Vzrok Ea slabši učni uspeh zadnje leto je tudi poostreno ocenjevanje in še vedno marsikje neustrezna zasedba delovnih mest prosvetnih delavcev. Res pa je, da tudi v sedanjih materialnih razmerah sposoben in delu predan učitelj naredi več kot manj prizadeven stanovski tovariš. Verjetno tudi strokovnjak OB PRIPRAVAH NA REFERENDUM O SAMOPRIPPPVKU ZA ŠOlfiTVO Niti pol otrok redno ne konča šole Letos je uspešno končalo osemletko le 41,3 odst. otrok, ki so pred osmimi leti prvič sedli v šolske klopi. Drup so ostali v nižjih razredih, nekaj pa jih je odšlo s šol. Po podatkih republiške izobraževalne skupnosti je to eden najslabših učnih uspehov v Sloveniji. Poročilo o učnih uspehih kaže med drugim tudi, da je v minulem šolskem letu zaostala petina vseh učencev na območju trebanjske občine. ne bo mogel nikoli natančno reči, kolikšen je delež posameznega vpliva na slab učni uspeh, saj se vplivi pre- pletajo in so odvisni drug od drug^a. Neizpodbitno pa je, da je začetek vsega: primerna šola, šolska oprema in sodobni učni pripomočki. Iz tega se je rodila zamisel, da bi s pomočjo samoprispevka zbrali del denarja za modernizacijo šol. In tega se moramo zavedati, ko bomo 15. decembra stopili na volišče. M. L. Ukrepi proti slinavki Da bi preprečili širjenje nalezljivih živalskih bolezni slinavke in parkljevke na območju trebanjske občine, se je pred kratkim sestal občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nezgodami, ki je imenoval posebno komisijo, katere naloga je voditi preventivno službo za preprečevanje te bolezni. Po nalogu veterinarske inšpekcije je prepovedano nakupovati živino po domovih, poostren je nadzor nad razkuževanjem prometnih sredstev in odkupnih mest, prepovedan je dovoz živine iz drugih območij v klavnico, vsa živina, kupljena drugod, mora začasno v karantenski hlev, vsi lastniki parkljarjev pa marajo dati živino cepiti. Po predračunu bodo vsi stroški znašali 3000 Ndin; krila jih bo občinska skupščina iz rezervnega sklada. Danes o Tovarni šivalnih strojev v zadnji številki lista smo sporočili, da bo na današnji seji obeh zborov občinsike skupščine na dnevnem redu poročilo prisilnega upravitelja o stanju Tovarne šivalnih strojev na Mimi. Odborniki bodo obravnavali predlog, da bi prenehala prisilna uprava, podjetje pa naj bi se pripojilo IMV Novo mesto. TSS je imela v prvih letošnjih devetih mesecih že milijon starih dinarjev izgube m je treba z ukrepi pohiteti. Razen te^a bo skupščina obravnavala gospodarjenje drugih podjetij, poslušala po-ročilo o kultumo-prosvetni in telesno-vzgoijni dejavnosti ter sprejela nekatere odloke. Proslava 50-letnice Cankarjeve smrti v nedeljo, 8. decembra zvečer, bo v prosvetni dvorani v Trebnjem proslava 50-letnice Cankarjeve smrti, na kateri bodo nastopali solisti drame in opere: Stane Sever, Vilma Bukovčeva, Iva Zupančičeva in drugi. Povratek na stari delovni čas v ponedeljek so na občinski upravi v Trebnjem začeli delati tako kot določa odlok Izvršnega sveta skupščine SRS. Ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih In petkih delajo od 7. do 15 ure, ob sredah popoldne pa še od 17. do 19. ure. Vsak dan imajo ob 12. url polurni odmor. OGLAŠUJTE V DL rif.1 -'it' ŠTEVILO POŽAROV NARAŠČA. Letos je bilo v trebanjski občini že 13 požarov, ki so povzročili toliko škode, kot prej tri leta skupaj. Nujno je poostriti službo požarne varnosti, saj zdaj niti četrtina podjetij nima pravilnikov o požarni varnosti in načrtov za zavarovanje. Gasilske organizacije sicer štejejo 1144 članov, vendar tehnično niso dovolj opremljene, in kot kaže slika s požara v Hrastovici pri Mokronogu, morajo uporabljati še celo ročne brizgalne. Danes bo o požarni varnosti razpravljala tudi občinska skupščina Trebnje. (Foto: M. Legan) CENJENI POTROŠNIKI! KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE jc odprla NOVE TRGOVINE: • trgovino s Spccerijskini blagom in tekstilom y Šentrupertu in enako trgovino v Sentlovrencu. ,• v Trebnjem-je nova trgovina s sadjem in zelenjavo, prav tako pa tudi nova trgovina s stalno razstavljenim in izbranim pohištvom vseh vrst. Pa še to: va.vno pa je manjkala tudi na domu družbeno-političnlh organizacij. Tudi v Starem trgu ni bilo zastav in vpraSanje je, kdaj bi sploh obesili državne zastave, če ne na dan republike? ■OBISK CIGANOV. Ob koncu prejšnjega tedna se je pri Cvib-Ijah utaborilo več kot sto Ciganov. Pri tem kraju je namreč umrl Cigan Pudi Malovac, oče 17 otrok. Zelo številno potomstvo ga je spremilo na zadnjo pot. TREBANJSKE NOVICE HITRA ANKETA KOČEVSKIH POTROŠNIKOV Konkurenca je zelo potrebna! Vse vprašane ženske so odgovorile, da je konkurenca v trgovini potrebna in celo nujna - V občini bi tako lahko zaposlili več ljudi, pa tudi več denarja bi ostalo doma - Žele še konkurenco pri mesu Med kočevskimi potrošniki smo napravili kratko anketo o tem, ali je v Kočevju potrebna pri trgovini večja konkurenca ali ne? ■ Julka Žnidaršič: O teon sploh ni treba delati ankete. Konkurenca je patrebna, in še kako! B Martina Ožbolt: Konkurenca je potrebna. Pričakujem, da bosta potem v ti^jo-vinah boljše blago in boljša postrežba. Prijazni so najbolj v trgovini »Oskrba«. Že pro- VERICA BENCINA dajalna »Stao^dard konfekoija« iz Zagreba je pokazala, da je konkurenca koristna. Tudi pri prodaji mesa bi morala biti kodikurenca. B Jože Benčina, sodnik in nekdaj>ji načelnik oddelka za gospodarstvo piri občinski skup>š6ini; Ne čutim potrebe po konkurenci ald po kaikSni večji trgovski hiši v Kočevju. Trgovina v Kočevju je dobro organizirana in tu- i postrežba je soMdna. če v Kočevju kakšn^ blaga ne dobim ali pa z blagom, ki je v naših trgovinah na razpolago, nisem zadovolu©n, se odpeljem ponj v Loubljano, saj to zame nd probJem. Mnenja pa sem, da bi končno v Kočevju le kazalo ure-diiti solidno trgovino s pohištvom. I Boža Jaklič in Ančka Kovačič: konkurenca je potrebna predvsem pri konfekciji, metrskem blagu, sadju in zeleryavi, pohištvu ter go-spodiJ>jskih strojih in pripomočkih. Pri obutvi je konto-renca zadovoljiva, zato so tudi cene nižje in t^ljša izbira. |Lea Oražem: Konkuren ca je potrebna in zdrava. To se je pK>kazalo povsod po svetu in celo v naših sosednjih občinah. Pri nas pa smo na tem področju zelo zaostali. To se posebno pozna budi pri FK)dobi mesta, saj v zadnjih letih nismo dobila nobenega novega titovskega lokala. Izjema je le samopostrežnica, ki pa je že pre-majima. Obnavljamo le stare lokale. Interesa za investicije, pa tudi za reklamo ni, ker ni kanfcurence. Postrežba je v Kočevju do- bra. Prodajalci so prijazni. VerKiair v trgovonah le ni take izbire, kot bi bila, če bi bila večja komifeurenca. Potrošniki so vedno bolj zahtevni, zato je zanje v sedanjih prodajalnah pmnaijhna tetoira. Večja kortkurenča trgovina v Kočevju pa bi pomenila za mesto in občino tudi gospodarski napredek. V njej bi dobilo zaposlitev nekaj domačinov, pa tudi denar, ki ga zdaj nosimo v LjaibJjano, Program razvoja občine Za njegovo uresničitev se bodo morali zavzemati vsi odborniki in poslanci ter občani Na nedavnem sestanku predsednikov krajevnih organizacij SZDL občine Kočevje so analizirali dosedanje delo krajevnih organizac^ in izvršnega odbora občinske konference, razpravljali o programu dela SZDL, pripravah na konference krajevnih organizacij (kd bodo decembra in januarja), o osnutku voliLne-ga pravilnika, o delu družbe-beniih organizacij in društev (predvsem ntladine in mOa-dirvskih klubov), o sprejemu novih članov v SZDL in predvidenih sprememb republišike ustave. Seveda pa so se pogovorili tudi o pripravah na skuipščin- Seja ObS Kočevje Za danes (5. decembra) je sklicana seja občinske skupščine Kočevje, na kateri naj bd odborniki razpravljali o socialnem in mladinskem varstvu, o prometni varnosti v občini, o izvajanju odloka o komimalnih delovnih organizacijah, o osnutku zazidalnega načrta aa center mesta in drugem. Proslava dneva republike Letošnji dan republike so v Kočevju zelo lepo proslavili. Na slovesnosti, kd je bila 27. novembra ob 19. url v dvorani družbenih organizacij, je po odpeti himni, najprej spregovoril sekretar občinske konference SZDL Nace KamiCnik. V kulturnem delu sporeda Je mladinski pevski zbor ob glasbeni spremljavi učencev glasbene Sole in pod vodstvom prof. MlloSa Humeka zapel več pesmi skupina dijakov pa je izvedla več recitacij. ske volitve, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Ob tem so razpravJjaJi tudi o osnutku programa splošnega razvoja občine v naslednjih nekaj letih, kater^^a bodo morali izvajati oziroma se zavzemati za njegovo izpali>jeva-nje v svoji mandatni dobi vsi na novo izvoljeni občinski odborniki in posl?ncd. Ta program bo tak, da bo v njem našel svoje mesto tudi sleherni občan. J02E BENCINA bi ostal doma. Razen tega bi v občini ostal prometni davek, ki ga zd^’ dobe ljubljanske občine. ■ Verica BenčL.ia: čebcm dobila v Kočevju copatke ali čevije za 4-letnega otroka in ne bo treba po to obutev v Ljubljano, potem je konkurenca zdrava. V kočevskih trgovinah imajo sicer veliko blaga, vendar kljub temu ni prave izbire, zato hodim na-fcupK>vat tudi v Ljublija-no. Tako se naanreč izognem uniformiranosti. Oe bo v Kočevj.u odprta. kakšna konkurenčna trgovina, potem naj bo t2'ka kot Nama, v kateri dobiš ^'se. ■ Zofija Rovan: Konkurenca je potrebna, predvsem jo p(^ešam pri prehrambenem blagu. Od nje pričakujem boljšo kvaliteto in večjo izbiro, nižjih cen pa ne. Zdaj kupujem živila doma, ostalo pa običajno v dnozem-stvu. Najbolj pogrešam kvalitetnejše meso. J. PRIMC DPM sprejelo program Zbirajo redne in podporne člane - čimveč mladine vključiti v društva in krožke Društvo prijateljev mladine v Kočevju je ponovno oživelo šele lani. Zdaj nabirajo nove člane (zbral so jih že nad 100) in podporne člane. Vodstvo društva si prizadeva, da bi pridobilo čimveč članov ne le iz vrst prosvetnih in javnih delavcev, ampak tudi staršev. Za podporne člane pa pridobivajo de'ovne organizacije. Društvo prijateljev mladine je pred kratkim sprejelo tudi delovni program, ki med drugim predvideva, da bodo zbrali podatke o zdravstveno ogroženih otrocih, vključili čimveč otrok v razna društva in klube, zbrali podatke o socialno in vzgojno zanemarjenih otrocih in jih vključili v organizirano varstvo, se zavzemali za zgraditev vsaj dveh otroških igrišč (Kidričeva in Podgorska ulica), organiziraM praznovanje novoletne jelke, pomagali ustanoviti mladinski klub. se zavzemali za preprečevanje mladinskega kriminala vzgojno vp'tvali na mladino da bi varovala podobo me sta itd. Marsikaj iz tega programa je društvo že naredilo. Prav zdaj pa pripravljajo skupne seje TVD Partizan, KTO, vodij krožkov na šolah, občinskega komiteja mladine in drugih- Vodstva društva si namreč želi, da bi bila mladina vsepovsod delovna, podobno, kot je že v šahovskem krožku. Posebno žele obnoviti lutkovni oder, poži-viti delo v taborniški organizaciji, strelskem krožku, tehničnih krožkih in ustanoviti mladinski klub. Proslava v ITAS Na proslavi dneva republike v podjetju ITAS Kočevje so nastopili tudi gojenci glasbene šole in gimnazijski pevoki zbor. Ob tej priložno sM so nagradili z uramd čla ne kolektiva, ki so prd pod jetju že 10 let: Ivana Cmko vi&, Stefana Domjana, Jako ba Pogorelca, Marijo Tanko, Alojza Tajčmana. Franca Kluna in Joteta Kovača. Razen tega so nagradili s po 1000 din člane kolektiva, ki so šli letos v n-^kol anaiie 5,80 3..50 >n 5.60 grcadje 4,60 4.50 ja Joe (cena TU kos) 0.68 In 0,78 0.85 Na vprašanje, kako bo občinska skupščina reševala te pripombe občanov, je odgovoril najprej Franc Lapajne, načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini: »Pot med Lipovcem in Ota-vicami, kakor tudi njeno popravilo je stvar občanov, in ne občinske skupščine. Zadevo bi morali reševati obe prizadeti krajevni skuipnosti, F>omagal pa naj bi jim še koordinacijski odbor,ki usklajuje delo teh skupnosti. Ne spomnim se, da bi do mene prišla kakšna vloga, o kateri je bil govor na seji KS. Ce pa je vloga na skupščino prišla, bi moral tisti, ki jo je dobil, nanjo tvidi odgovoriti. Priključek na cesto drugega reda bi moral financirati republiški cestni sklad. Letos smo sklad na to ponov- Restavracijo grade v Kovinskem podjetju v Ribnici so se odločili, da začnejo z gradnjo prostorov za obrat družbene prehrane. Računajo, da bodo stavbo postavili pod streho še letos S tem bo zelo ustreženo članom delovnega kolektiva, ki se sedaj hranijo v go’stiščih ali pa nosijo malico s seboj. Tako bo razen podjetja INLES Ribnica dobilo še eno podjetje v Ribnici svoj obrat družbene prehrane. -r Struge: mladinski krožki 21. novembra se je mladina v Strugah prvič letos zbrala na secitanku. DogcvoriJd so se o ustanovitvi toto in strelsikega krcžka ter dramske skupine Povedali so tudi, kaj naj bi skupine delale. Menijo, da bo lahko v struški dolini zelo prijetno, 6p bo mladina naloge tudi uresničila. no opozorili, a smo dobili odgovor, da je narejen v redu m da »bd bilo njegovo preurejanje ekonomsko nerentabilno«. Luknje na asfaltni cesti skozi Prigorico in Dolenjo vas to jesen niso bile pokrpane le zaraxii neugodnih vremenskih razmer. Cesta bo popravljena, ko bo vreme dopuščalo, se pravi verjetno spomladi. Za popravilo mostu pa ni denarja; komisija za prometno varnost je ta most za promet že zaprla.« Jože Klun, referent za komunalne zadeve pri občinski skupščini, pa je (Ogovoril na vpr^anje v zvezi s Trdano-vo hišo tako: »Doslej nismo imeli navade, da bi naša komisija pritegnila k delu tudi predstavnike KS. V teh dneh pa bomo opravili ponovno komisijski ogled te hiše in povabili tudi predstavnike krajevne skupnosti. Menim tudi, da novi vhod v Trdanovo hišo in parkirani avtomobili ne bodo ovira za delo gasilcev v primeru požara.« PRIMC Nastaviti urbanista Občinska skupščina Ribnica je predlagala Stanovanjsko komunalnemu podjetju, naj sprejmejo v službo urbanista. Svoj predlog je skupščina utemeljila s tem, da bi urbanist lahko najbolj strokovno vodil urejanje, oddajanje in razparceliranje gradbenih zemljišč, sestavljal kalkulacije za zemljišča in vodil vzdrževanje stanovanjskih stavb. -r Čuden par v Ribnici v nedeljo, 24. novembra, je gostovalo v Ribnici Mestno gledališče iz Ljubljane s komedijo »Zares čuden par«. Številni gledalci so bili s prikazano igro zelo zadovoljni, igralci pa s hvaležao publiko. Uprizoritev Je bila v sklopu prosla"' v počastitev dneva republike. Prebivalci Ribnice in okolice želimo, da bi bili obiski priznanih igralskih hlS iz Ljubljane pogostejši. Kam gre najemnina? o delu hišnih svetov v Ribnici malo slišimo. Pa še takrat padajo kritične pripombe, češ, hišni svet ne dela, predsedniki hišnih svetov se ne brigajo za svoje delo itd. Prav je, da si zadevo ogledamo še z druge plati. Res je, da imajo hišni sveti premalo besede pri odloi^ju o uporabi sredstev stavbe, v kateri stanujejo. Premalo so tudi obveščeni, zakaj in kako je porabljen denar zbran z najemnino. Predsedniki hišnih svetov bi morali biti na tekočem o teh stvareh, da bi lahko stanovalcem dali odgovo re na vprašanja, ki jih zanimajo. Predvidoma v decembru bodo voljeni novi predsedniki hišnih svetov. Obte.1 priložnosti naj bi se odkrito pogovorili tudi o porabi najemnin, da bo tako odpadel vsak sum, ali se ta denar uporablja v prave namene ali ne. V bodoče bo potrebrvj tudi večje sodelovanje med hišnimi sveti in krajevno skupno stjo, ki bo lahko hišnim svetom v pomoč pri njihovem delu. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI N ■ ■ »BELE VRANE« S PEVCI SO pred kratkim razveseljevali številne ljubitelje zabavne glasbe na koncertu v Ribnici. Takih koncertov si ribniSka mladina Se želi. ■ ■ ■ 24 PROSILCEV, od tega Iz Ribnice 17, iz Sodražice pa 7, ima pri občinski skupSčlni prošnje 7a dodelitev stanovanj. Vse proSnje so nujne in terjajo hitro rešitev. V ■ ■ 13 montažnih HIS namerava v prihodnjem letu zgrabiti INLES Ribnica za svoje delavce. Vso dokimientacljo za te !ilSe ima podletje že Izdelano, ■^ndvfdeno dL»iVji iovec« v Črnomlju v soboto. 7. decembra, oodo Kostojevčani upri-sorili Divjega lovca v Črnomlju. Kdor hoče za gotovo dobiti vstopnice za to gostovanje, naj jih pravočasno nabavi v predprodaji. Konec čakanja na mrazu Na črnomaijsLem območju bodo za šolarje zgradili več zasilnih postajališč SINJI VRH: „Zahtevamo višje cene!” Na Sinj&m vrhu se je na nedavni krajevni konferenci SZDL izluščila kot osrednji problem fcraija preveMka obdavčitev kmetijstva, vključno s prispevkom za zdravstveno zavarovanje kmetov. Občani so izjavljali, da plačil ne zmorejo, vzrok temu pa so prenizke cene lesu in živini. Zahtevali so ustreznih ukrepov, posebno pa so se zavzemal'! za garantirane cene živini. >T ■ konferenci, Ri sta jo vodila načelnik oddelka za gospodarstvo ObS Črnomelj Prane Cimerman in Anton Fabjan, vodja obrata GG, so zahtevali še, naj vaška trgovina ostane. Menili so, da bi morala občina zadevo urediiti bodisi s podjetjem Dolenjka ali s kmetijsko zadrugo. Za predsednika SZDL je bil iz-vcljen Ivan šneler. Na posvetu med predstavniki čmomaLjske temeljne izobraževalne skupnosti. Socialistične zveze in osnovne šole Črnomelj so sklenili podpreti pobude nekaterih vasi, da bi za šolske otroke, ki čakajo ob cesti avtobus, zgradili zasilne čakalnice. Več let so morali otroci pozimi čakati na prevoz v šolo, in kadar je bilo dosti snega, so bile avtobusne zamude tem večje. Čakanja na mrazu, kot kaže, letos ne bo več, saj bodo že decembra postavili lesene čakalnice v Petrovi vasi, na Bezgovcu, v Tribučah in na Sinjem vrhu. Vaščani so pripravljeni prispevati nekaj gradbenega materiala in delovne sile, gradnjo pa bo pK>dprla tudi občinska skupščina. O čakalnicah za šolarje raz- mišLjajo tudi v več kragih ob cesti Črnomelj—Vinica, vendar bodo tu skušali h gradnji pritegniti še avtobusna podjetja, ki imajo na tej progi precej prometa. Na Preloki zelo dobra udeležba Na kraljevni konferenci SZDL so občani precej razpravljali o cesto Preloka— Vinica, ki je v zamskem času navadno za težja vozila neprevozna. To je nerodno predvsem za Solarje, ki se vozijo na Vinico, avtobus pa nekaterih hudih klancev ne more izpeljati. Vaščani so sklenili, da bodo skupno s Cestnim podjetjem cesto popravili. Razen tega so občani poudarjali, da so obremenitve kmetijstva prevelike, zlasti ker belokranjskih družin j® fipi»c«iek zaradi zastoja pri prodaiji zivme mnogo nianj-V počastitev dneva repuib- ši. like prirejajo lovci belokranjskih družin že več let skupen lov, letošnjega pa so imeli 24. novembra. Okoli 65 lovcev je na vzorni bra-kadi na Vimolju pri Semiču ujelo le nekaj zajcev, medtem 'lo se lisice in divji prašiči niso prikazala. Vsi udeleženci so organizacijo lolj mar di^ da se bo skupina mladih, lo poslušalcev, na kasnejša z rednimi ‘ vajami že čez ne- predavanja pa je vedfio prišlo kaj mesecev usposobila 7.1 okoli 20 Imdi, ki se na pode- noma razpadla in je bila predmet številnih . kritik ob-čianov. Ugotovili so, da mesto godbo na pihala nujno potrebuje, zato so sklenili podpreti us%:inovitev nove godbe Te dni so že začeli zbirati inštrumente bivše mladinske, rudniške in mestne godbe, ki leže zaprašeni na pvodstreš- javno nastopanje. V Cerkvišču želijo vodovod o delu krajevne organizacije SZDL so na krajev- želskih odrih ukvarjajo z dramatiko. NA SEJI OBČINSKE SKUPŠ<^IME V MFTi |KI Gospodarski barometer dobro kaže Ugotovitev; gospodarstvo je letos precej napredovalo, ne kaže pa se nad uspehi naslajati. Črn oblak nad občinskim proračunom Celotno gospodarstvo metliške občine je v III. tromesečju letos preseglo plan, po posameznih podjetjih pa so uspehi različni. Fakturirana realizacija je v primerjavi z na zahodno tržišče za 540 tisoč dolarjev bdaga. Če številke o gosi>odarje-nju strnemo v kratko oceno, lahko rečemo, da je proi^ vodnja v porastu, da se ma- lanskdm letom narasla kar za terialni stroški nižajo in da 24 odst., ptlačana pa je dose- so osebni dohodki v sldadu žena s 73 odst. in je za 9 2 ustvarjenim dohodkom, odst. bojša, kot so jo uneli Rezultat vsega tega pa so ob tem času lam. močnejši skiladi gosipodar- Razveseljivo je, da so tudi skjh organizacij, sredstva za sklade za 16 odst. planskimi pričakovanji. Malenkostno izguto jzkazu-v primerjavi z 9-mesečnim ^ kino podjetju, več- obračunom 1967 pa so sldadi J® ^ hotelu, medtem ko gro- celo za 28 odst. večji. Največ zaslug pri tem ima nedvomno bovama BETI. Se lepše podatke izkazuje izvoz, saj je letos trikrat večji, kot je bil v minulem letu. Obrat BETI v Metliki in podjetje KOMET sta prodala zi konec leta precejšnja izguba tudi kmetijsiki zadnjgi, če ne bo pri republižkem skladu skupnih rezerv dosegla odložitev plačila anuitet za posojila. Pri obravnavi stanja v zadrugi so odborniki sprejeli V okviru občinskega praznika in praznovanj ob dnevu republike so v Metliki odprli novo poslopje, v katerem je dobila postaja milice sodobne upravne prostore in mnogo Jboljše delovne pogoje. V stavbi sta tudi dve stanovanji za miličnike in garsoniera. UJV Novo mesto in postaja milice v Metliki se za pomoč in razumevanje pri gradnji lepo zahvaljujeta ol^in-ski skupščini. (Foto: R. Bačer) jih. Odbrali bodo najboljše ni konferenci v Cerkvišču in iz njih sestavili eno samo obširno poročali. Raa5>rav-godbo pod okriljem glasbene ijaii so še o notranjih in zu-šole, vodil pa jo bo Silvester nanjepolitičniii dogodkih, na- Mihelčič starejši. Ker za vzdrževanje stalne godbe občinska skupščina nima denarja, so prosili za pomoč občinski sindikalni svet, naj bi del sindikalne članarine namenil financiranju godbe Za sodelovanje v mestni godbi je posebno med delav- to pa obravnavali krajevne zadeve. Občani si zelo želijo vodovod in napeljavo industrijskega toka ter so pripravljeni zanju tudd nekaj žrtvovati. Prispevati nameravajo ali v obliki samoprispevka ali pa v materialu in delu. Na konferenci, ki jo je vodil podpredsednik ObS Rade VrUnič, so biU s sedanjim vodstvom organizacije tako zadovoljni, da so ga izvolili še za eno mandatno dobo. Proslava na črnomaljski gimnaziji V četrtek Je bila na čmo-nialjskd gimnazijd proslava v počastitev 29. novembra, dneva republike. V šolski avla so se zbrali profesorji in dijaki, Spored je obsegal reca- renči ZKS v Črnomlju niso t«acije, glasbeni del in spomine na zasedanje v Jajcu. Spo- Naknadno predlagan še Anton Fabjan Na zadnji občinsiki konfe- red je zaključU dekliški pevski zbor. A. L. NOVICE Črnomaljske KOMUNE bUd zadovoljni ob ugotovitvi, da za novi centralni komite ZKS in v stalno konferenco ZK ni predlagan nihče iz Bele krajine. V zvezi s tem so naknadno predlagaii za člana stalne konference ZKS Antona Fabjana, gozdarskega tehnika iz Črnomlja. Tovarniška razprodaja vseh vrst konfekcije Najnovejši deseni kamgarnov in diolenov Odeje z malenkostnimi tovarniškimi napakami Vse po znatno znižanih cenah pri 'OelefeUstil“ ČRNOMELJ JANEZ DULAR: Narodna čitalnica v Metliki (5) 5. aprila je Slovenski Narod objavil Ker je pristopilo v društvo v zadnjih notico, v kateri se zagrebški škof Josip letih veliko novih članov, je postala soba, Jurij Strossmayer najlepše zahvaljuje met- ki jo je imela čitalnica v najemu pri uči-liški čitalnici za čestitko, ki so mu jo po- telju Schonbrunnu, pretesna. Zato je od-slali ob rojstnem dnevu. Obenem pa škof bor sklenil pogodbo z metliškim gostilni-želi, da bi »Bog dragi blagoslovio slavnu čarjem Nikom Hranilovičem, ki je čital-čitaonicu a sve vriedne njene članove nici oastopi- štiri sobe v I. nadstropju svo-sa svakim dobrom obilno nadario«. je hiše.‘“ Po pogodbi, ki je bila sklenjena v začetku leta 1895 so bile zopet vese- za šest let, je čitalnica plačevala Hra-lice in Vodnikova svečanost, na kateri sta nilo^iču po 120 goldinarjev. 30. decembra se zbranemu občmstvu predstavila dr. Ko- istega leta je odbor izvolil bivšega pred-šenina s svojim pevskim zborom in met- sednika čitalnice Antona Navratila za svo-liška mestna godba. Posebno zbor, o ka- jega tretjega častnega člana, terem zapisnikar pravi, da »sme ponosen (Nadaljevanje sledi) biti na vbrano in precizno petje,« je vsem jako ugajal. Ker je ravno to leto pisatelj Metličan Ivan Navratil slavil na Dunaju 70-letnico rojstva, mu je metliška čitalnica kot svojemu rojaku k jubileju brzojavno čestitala. Dne 23. decembra 1895 je na občnem zboru zaradi bolehnosti odstopil tedanji dolgoletni predsednik Anton Navratil. Na predlog Vekoslava Pavvmca. župnika v čakanju, se je odbor toplo zahvalil Navratilu, ki je blizu dvajset let predsedoval metliški Narodnj čitalnici. Nato se je Navratil zahvalil in dejal, »da ne bode nikdar pozabil nesrečnih in nevarnih časov, ki so bili nastali za čitalnico Metliško 1878. leta in potem z večjimi ali manj^mi napori trajali do konca leta 1884.« Izrekel je zahvalo »onkratnim značajnim odbornikom m milim bratom Hrvatom, ki so ga dušenvo 1 gmotno podpirali. Samo na ta način se je mogla iz čistega mira nap>ade-na Narodna Metliška čitalnica vzdržati; EKJginil pa je nesrečnega in žalostnega spomina Metliški Conversationsverein kakor se to čita v Kundmachungu der Laibacher Zeitung von 8. Dezember 1884.« 23. decembra 1896 je bil na občnem zboru izvoljen za novega predsednika čital- Ivan Kapelle, ustanovitelj metliške či-nice posestnik Franjo GuStin iz Metlike. talnice priporočilo, naj se zadruga v prihodnje bavi zlasti z vinogradništvom in predelavo vina ter s pospeševanjem zasebnega kmetijstva, za vse ostale dejavnosti pa naj skrbi le mimogrede. Ker je po mnenju odix)mikov posestvo Mestni log povsem neper-^ektivno, so naročili zadrugi, naj predlaga, kaj bd s po-sestavom napravUL FohvaliU so še Komunalno podjetje in Mesno podjetje Metlika, kjer imajo letos ugodno poslovno leto, grajali pa so KOMET zaradi visokih materialnih stroškov. Na seji so obravnav.ali še stanje v občinskem proračunu m predvidevanja za leto 1969. Sedaj zaostajajo tako dohodki kot izdatki proračuna, tod.a stanje ni zaskrbljujoče, saj bodo z izterjavo davkov do konca leta položaj popravili. Hude skrbi pa si v Metliki že zdaj delajo s proračimom v letu 1969. Kaže namreč, da bodo morali iz proračuna odriniti za šolstvo 1 milijon več, dohodki pa bodo precej nižji kot letos zaradi izpada prispevkov od avtoprevozništ"ri Prav zaradi predvidenega težkega položaja proračuna v letu 1969 so r.a seji večkrat poudarili, da bi bilo zelo ^rešeno naslajati se ob sedanjih gospodairskih uspehih. Kolikor bo v proračunu maixjkalo, bo morala verjetno primakniti prav industrija, saj se od drugih dejavnosti pomoči ne morejo nadejati. SPREHOD PO METLIKI POPOLNO OMALOVAŽEVANJE OBČINSKEGA in dhSavnega pra-znrka so pokazali premnogi hišni posestniki v MetlUd, ki oba dneva niso izobesili slovenske oziroma dj&vne zastave. Te niso visele niti na nekaterih zgradbah družbenega sektorja. Trebe si bo zapom-idti te ljudi tel Jdh poimensko javno ožigosati. NA PROSLAVI OBClNSKEdA PRAZNIKA, ki je bUa letos 28. novembra v metliški kino dvorani, Je ob 25-letnici AVNOJ govoril sekreitar občinske konference SZDL inž. Ivan Kostelc. Potem so si navzoča z zanimanjem ogledali lilme o starožitnostdh, o obnovi in napredku Bele krajine v povojnih letih. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO je v dneh pred občinskim praznikom asfaltiralo vse predvidene odsdce cest in prostor okoli nove šole. Dome6e kom\malno podjedje je usrabilo priložnost, ker so bili tovornjaki z asfaltom Se v Metliki, in Je zakrpalo nekatere luknje na cestah in pločnikih. Mor. da je bil asfalt res malo grob, vendar je škoda, da se niso delavci nekoliko bolj potrudili ter novo položene povrSuie zgladili in izravnali s starim asfaltom. KOLEKTIV NOVOTEKSA V METIvIKI je v soboto, 23. novembra, proslavljal desetletnico pre. dilnice in tkalnice. Navzoči so obnovili spomine na vse težave, pa tudi na uspehe, ki so jih delavc. in vodstvo doživeli v tem desetletju. Nato so se poveselili na prisrčnem družabnem sesianku. NA .METUSKEM POKOP.ALl. SCI) Je Komunalno podjetje pričelo popravljati vzhodni oporni sid, ki se že nevarno nagiba. Dela bo^ nadaljevali, če jih ne b03ta presenetila sneg in mraz. Ko bodo pričeli kopati temelje za garaže Avtotransa Metlika, bodo z odvečno zemljo zasipali Jarek med po. kopališčem in MaleSičevem vrtom, na katerega nameravajo razš-.riti že dokaj tesno mestno pokopališče. V TOVARNI BETI so 2. decembra že drugič vse člane kolektiva oepdli proti ^pd, tretjič pa bo cepljenje 16. decembra. Tako se v podjetju tudi letos ne bo treba bati kake hujše epidemije gripe. METLIŠKI TEDNIK Iš!^aSi^[š[ilšIšlšlil£i[i[šls[s[š[š[§lsIilšIali[aS[šlšia[šlšlIiFI§1g| m 131 KAJ13 BLAGO PO ZNIŽANIH CENAH 01 vam{| . v VSEH TRGOVINAH S TEKSTILNIM BLAGOM PRODAJAMO ra |^|jQ| NEKATERE KAMGARNE IN DIOLENE ZA MOŠKE IN ŽENSKE in OBLEKE PO 30-40-ODSTOTNO ZNIŽANIH CENAH. lin ji DOLENJKA:^ g{ BSElElBlElElEiBlBlBIEligiaElElElElElBIElBjElBIBlElBlBlBlglElElSlEIBilin VSEM VINOGRADNIKOM! Obveščamo vas, da bomo tudi letos rigolali zasebne vinograde za obnovo. Na razpolago imamo dva bul-zera in rigolni plug. Z delom bomo začeli že v tem tednu. Na zalogi imamo tudi večje količine prvorazrednih trsnih cepljenk sorte: žametna črnina, modra frankinja, šentlovrenka, portugalka in kraljevina. Naročila za rigolanje in trsne cepljenke zbira Kmetijska zadruga Metlika, kjer dobite tudi vse druge informacije. KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA LOVCI IN ŠPORTNIKI! LOVSKO IN RIBIŠKO OPREMO, SMUČI, SANKE, DRSALKE IN VSE ZA ŠPORT KUPUJTE V TRGOVINI >1 n\/FP< • ^ I—w Cesta herojev 8 Avto-moto društvo BRESTANICA razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo Naročite svoj list na domači naslov . I osebnega avtomobila Zastava 750 Licitacija bo 8. 12. 1968 ob 8. uri v elektrarni. TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET Trgovska mreža, gostinci in ostali potrošniki! ŽIVO IN ZAKLANO PERUTNINO TER SVEŽA JAJCA lahko nabavite vsak dan v obratu Klavnica perutnine. Trška gora (tel. št. 21-417). PRIPOROČA SE KMETIJSKA ZADRUGA »KRKANO VO MESTO ♦ Mi iviercator NOVOLETNA DARILA boste izbrali najlažje in najbolje 1969 I CENA I DINAt>€ VSEBINSKO BOGATEJŠA PAVLIHOVA pratika 1969 naj najde mesto v vsakem slovenskem domu v nasi BLAGOVNICI v NOVEM MESTU GRADAC tel. 76-177, lok. 8 Po Konkurenčnih cenah ^zdelujemo vse vrste lagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij In vsa teracerska dela hitro in Kvalitetno. STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE razpisuje VI. JAVNO LICITACIJO za prodajo pravice uporabe stavbnih zemljišč na območju mesta Kočevje, in sicer; 1. »Za komitejem«: zemljišče za gradnjo družinske hiše in stanovanjskega dvojčka 2. »Rožna ulica«: zemljišče za gradnjo dveh individualnih hiš. Pogoji so na vpogled na oglasnih deskah občinske skupščine Kočevje in krajevne skupnosti ter v pisarni Stanovanjskega podjetja. Licitacija bo 6. januarja 1969 ob 14. uri v pisarni STANOVANJSKEGA PODJETJA, KOČEVJE, Ljubljanska 19/1. GRADITELJI! PRISKRBITE Sl PRAVOČASNO OPEČNE ZIDAKE! LJUBLJANSKE OPEKARNE izdelujejo vso zimo na svojih obratih vse vrste opečnih izdelkov. Posebno priporočamo MODULARNI BLOK in zidni blok BH 6 Zahtevajte ponudbe! Vse informacije daje PRODAJNI ODDELEK LJUBLJANSKE OPEKARNE LJUBLJANA Cesta na Vrhovce 2, telefon 61-965 in 61-805. KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Preteklih 14 dm ao darovali krt na novomeški transfuzijski posta}!: Jože Brulc in Ciril BaielJ, ftlana NMV. Novo mesto; Anton Kastelic, ćlan INIS, Novo mesto; Anton Cl< menuan, Franc Matko, Rudolf PUkur, Janez Deielan, Franc .Sašek in Roza Rajer, člani Kremena Novo mesto; Marija Bartolj, gospodinja Iz Stranske v^; Joie Tratnik, kmet 1k Irče vasi; Jože Cefuta, član Meroatorja, Novo mesto; Z Matija Pirc, Jože Fink, Dominik AvpiStin, Matfea Vidic, B Anton Senica, Ma^da Virant, Bogdan Zupančič, Peter ZbaS. s nik, Drago Bukovec, Anton Petan in Boitjan Japelj, 61ani M GO Straža; Ana JuriK, gospodinja z Do'£a; Jože Turk, Juri S Bučan In Jože Tomc, član: Novoteksa, Metlika: Jože Vide- S tič, Mariin Nemanič, Ilija RadoSevič In Jože Videtič, kmetje Iz Beroče v&si * M Zoflca Suklje, Marija Fir, Marija 2agar, Marija Stefanič M 'Ji Ivanka Miketič, goispodlnje iz Bereče vasi; Jože Govednik 1 In Jože Režek, člana Komunalnega podjetja, Metlika; Martin ž Matkovič in Jože Simec, kmeta iz GerSičev; Jože Vrvifičar, 1 S avtomehanik z Radoviče; Amon RadoS, icmet iz RadoSev; M s Ivanka RadoS, gospodinja iz RadoSev; Marta Damjanovič, M M gospodinja iz Drage; Marija KopSe In Amalija Težak, go- g J spodlnji iz Dolov; Justi Videtič, Angela Selakovič, Marija ^ g Selakovič in Marta Damjanovič, gospodinje iz Drage; Ivan 3 g Javora, delavec Iz Dola; Martin Teiak, kmet s Suhorja: ^ g Niko Reba, avtomehanik Iz Drage; Anton Klepec, član GG J = Črnomelj; Terezija Stampohar In Heda Kovačič, gospodinji = s Iz Gradca; Marta Percnčrvič, delavka iz Drage; Rezka Kralj, j ^ gospodinja Iz GerSičev; Milka Vuk in Ivanka Šavor, gospodi- S 1 nji z Radov:ce; Jožefa Govednik, gospodinja iz BiiSlnJe va- l 1 si; Anton Suklje, kmet iz BuSlnJe vasi; Mari*)a Avisufitin, 1 1 članica Beti, eMtlika: Jože Gornik, član Zavarovalnice, No- | i vo mesto; Alojzija SuMje, gospodinja Iz BuSinJe vasi; Marija s 1 Žugelj, gospodinja iz Slamne vasi; Marija GrfiiC, upokojenka 1 1 z Radoviče; Franc Avhar. član Novolesa, Straža: Jožefa g g Strle, članica splotae bolnice Novo mesto. g «ifBnniinii!iiniiiiiiraiiiiiiniiimniffliiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiniiiiiiiitfliiiiiiiiUiiniiffliniinitiiiiiiniiHiniiiiiiii"iii«iHiiiiH RADIO LJUBLJANA VSAK DAN; poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8 00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni ^ored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 6. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja s skladbami Ferda Juvanca. 9.25 Naši ansambli in vokalni solisti. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — prof. Oto Muck; Nasveti za krmljenje mlade govedi. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Majhen koncert lahke glasbe. 14.35 NaSi ^slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasebni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont. 20.00 Nastopa zbor sevemo-nem-škega okrožja in zbor Berlinskega radia. 20.30 Dobimo se ob isti uri. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 7. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Cez travnike zelene. 9.50 »Naš avto-stop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jtirij Senegačnik; O medu in vosku. 12.40 Narodne pesmi in plesi iz Makedonije. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Glasebna pravljica — M. Vodopivec; Zakaj je ostal volk brez kože. 15.20 Glasbeni in-lermezzo. 15.40 Naš podlistek — P. E. Kisozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek — Ivan Prijatelj: Domovina, glej umetnik. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert orkestralne glasbe. 21.30 Prenos proslave ob 50-letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 11. DECEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz zakladnice resne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročala — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Colnarič: Uvedba zaščitnega znaka — pečata za kvalitetna slovenska vina. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 »Mladina poje«. 14.45 »Mehurčki«. 15.40 Majhen re-cital tenorista Ervina Ognerja. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo S^. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — Od Romantičnih duš do lepe Vide — III. 22.15 Komorno glasbeni večeri. SIIMDZIIIUIIIII!IIIII[KIIM[ OD MAJA DO SEPTEMBRA Sl BOSTE LAHKO SPOSODILI NAS ŠOTOR I s indupiati m OD MAJA DO SEPTEMBRA 1969 VAM BODO NA POSODO TURISTIČNE KAMPING PRIKOLICE ADR r pciovaJnA TrarUturišt Brezplačne inlorm*eij« in reiervacije l«r brezplačno posredovanje potnih listov in vii. Petodstotni popust v vseh hotelih Transturista v Bohinju, Piranu in na Poklju Dvajsetodstotni popust na gondolski žičnici Vogel in sistemu žičnic na Voglu šubictva utica ^ LJ UBLJANA Desetodstotni popust na ceno izvršenega dela na vseh na£ih servisih. Petodstotni popust pri nakupu rezervnih delov in po trošnega materiala v naiih prodajalnah. -Brezplačna dopolnitev tn kontrola akumu latorja VESNA. Ugodnosti In popusti pri ^podjetjih 'SLOVENIJA AVTO TRANSTURIST IMV INDUPLATI, zajamčeni strol ni odmerjena Preteku teden so v novome&ld porodnišnici rodile: Marija Ko- čevar iz Petrove vasi — Andreja, Jožica Hrovat iz Osrečja — Jožico, Branka Krajačič iz Metlike — Borisa, Neža Režek iz Dolenje vasi — Jožeta, Anica Ivanetič iz' Omote — Ano, Jožefa Vavtar iz Zabrdja — Matejo, Vida JenSko-vec iz Dolnje Prekope — Tatjano, Angela Vračun iz Škocjana — Martino in Mojco, Marija Husič iz Purge — Elizabeto, Pavla Blas z Vrha — Romana, Marija Grabrijan iz Črnomlja — Srečka, Bernarda Nemanič iz Božakovega — Jožeta Marija Petrovčič iz (3o-riljeka — Jerneja, Magda Logar iz Krmelja — dečka in deplico, Jožica Luzar iz Škocjana — dečka. Malči Pust iz Dolnjih Kamene — deklico, Ivanka Stopar iz Dragovanje vasi — deklico. A-na Pene z Velikega Slatnika — dečka in Ana Brezar iz Srednjega Globodola — deklico. ČE ŽELITE odgovoi ali aaslov iz ma lib oglasov priložite vaše mu vpraSanju dopisnico ali znamko za 3U cUn. UPRAVA LISTA SLUŽBO DOBI ISCEM DEKL£ k slovenski družini. ki živi v Švici. Naslov v upravi lista (1973/68). BOGATA itaUjanaka 4-članska dru. žina potrebne biSno pomočnico, staro od 30 do 40 let — ljubiteljico otrok. Ponudbe poSljite na naslov: Vladimir Gajski, Ka- mnogorLIka 6, LjiAfljana. GOSPODINJSKO POMOCNIOO išče družaia. Hača visoka. Lukač, Dokxnktaka 15, Izubijam. STANOVANJA OPREMLJENO SOBO s centralno kurjavo in kopalnico oddam ■amsketnu moSkamu. ViiraSajte po ifi. url prt Ko>v»616u, Oesta talooT 9 ». MOTORNA VOZILA PRODAM poltovomt avto IMV Kurir. Anton Brudar, Gotna VBi At., a. Noto mesto. KUPIM POSEST PRODAM POCENI PRODAM žago. ki žaga RAZNO vodoravno na reduktorski po- _______ mik. Ivan Pu&ilk, Arclin 60. Škofja vas. PRODAM STROJ za izdolovanje stroAoa cementne opeke s 3M jeklenimi podioiki, yae v dobrem stanju. Cona ugodna. Prane l*ečnik, Brezoro, p. Sevnica. PRODAM harmonike (trojne). Tono Pe^orlln, Vinji vrti M, p. Bela oerlcav. PRODAM HLADILNIK Him* (6S U, storeogrranofoa Nevski, prt-msreM za 'okale ali večje domove, in fotonpiirat Ro^a L M čmo-bel* oU Imnm* OBVESTILO Običajne skupne strani, ki jih tiskamo hkrati s celjskim TEDNIKOM in murskosoboškim VEIST-NIKOM — 2. in 3. stran, reportažo ter bralno stran s slikanico — bomo nadaljevali prih. teden. Danes omenjena tednika nista izšla, zato smo nadaljevanje ^nipnih strani prenesli na prih. četrtek in prosimo cenjene bralce za razumevanje. UREDNIŠTVO ♦ \ S- MOTEL * « OTOČEC S J? ^ lic ^ * Beti Jurkovič Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! ^rutella MALi OGLASI CENIK: vsak ogias do deset t>esed — 9 Ndin, vsaka nadalj-nia beseda — 1 Ndin. Za naslov v unravi lista pod geslom: pribitek 3 Ndin Redni zasebm naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih ogleisib, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih m podobnih objavah 20 odstotkov popusta Objava vsakega malega oglasa mora biti plačana vnaprej osebno v upravi lista ali s postno položnico na naslov; DOLENJSKI LIST, Novo mesto, ali z gotovino, priloženo v pismu. Na parkirnem prostoru ga je zadel 28. novembra popoldne je PelScs Katič iz Mihalovoa izpeljal tovorni avtomobil s parkirnega prostora v Brežicah. Pri tem se je z zadnjim delom tvomjaka zadel v osebni avtmiobil Jožeta Radano. v^ iz Cmca in povzročil za okrog 900 din škode. Pri obračanju je zadel osebni avtomobil Franc Rajner ix Male Vodice pri Kostanjevici je 28. novembra zvečer vc^ iz Čateža proti Brezini bager nakladalmk. Pri obračanju je zadel v parkirani osebni avto-moibU Boža Laloviča iz Brežic in povzročil za okrog 300 din Škode. Rajerju so odvzeli kri za preiskavo. Nesreča na mostu v Cerkljah Motorist Jože Voljčanšek iz Okljukove gore se je 28. novembra zvečer peljal po mo>tu preko Krke v Cerkljah. Ko je srečal dva ko. lesarja, je zasenčil luč, zato nd opazil na mostu postavljenih ovir, ki so opozarjale, da je delo na cesti. Zaletel se je v ovire in padel ter se poSkodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Neprimerna hitrost Josip Mustapdč iz Zagreba se je 30. novembra dopoldne peljal z osebnim avtomobUom z Bizeljskega proti Brežicam. Zaradi n^>ri-meme hitrosti ga je na ovinku zaneslo na skrajno desno stran na p^k; od tam je zdrknil na želez, niško progo, se dvakrat prevrnil in obstal na kolesih. Voznik se n: poškodoval, na avtomobilu pa je Za okrog 10.000 din škode. Mopedist je obležal v nezavesti 1. decembra popo’.dne se Je mopedist Janez Koi^č iz CreSnJic peljal iz Krške vasi proti Cerkljam. Ko je pripeljal do hiše St. 30, 36 je zadal v Ljudmilo Jankovič iz Krške vasi, ki je šla peš po desni strani oaste, padel in obležal v nezavesti. Odpedjali so ga v brežiško bolniSnico. grafijo. Vsi aparati delujejo brezhibno in so malo rabljeni. Pojasnila od 14. do 15. ure vsak dan pri Oblaku, Glavni trg 31. PRODAM leseno Supo, primemo za garažo. Ivan Globevnlk, Škocjan. UGODNO PRODAM mlin »klad:-vani za mletje vseh vrat žit (ka. pacdteta 300 kg na uro), slamoreznico »Alfa« z verigo in puhal-nikom, nov voz (16 ool, 3 tone) in kosilnico B. C. S., najiwvejAl tip z avtomat. mei\)akt&pm. Dioied motor in snopovezalko. Kratoa, dkoojan. , da zveste: kupim dobro ohranjeni zakonski postelji brez V9ne43iic. Naslov t iq>rari lista (1986/68). PR(M)AM gradbeno parcelo v Škocjanu poleg asfaltoe oeato, to-do-zoda in elektrike. Naslov v upravi Usta (1964/68). V BIRCNI VASI prodam hA> In njivo X gozdom in vinogradom. Lahko tudi na ček. Informacije na Partizanski II. Novo mesto. PRI ZUHAVTJENJU hemoroidov (zlato žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tom ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sretdstvo za to je roga-SJd DONAT vrolec. Zahtevajte ga v avoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri HMIS-IJNIKU, STANDARDU (MER-CaATORJU) m pri DOLENJKI. TUDI PRI NAKmi se apr«rainja moda — Iz atarega vam naredi nar prstan Otmar Zidarič, cU-tar v LjubljMii, Goa^oekik S ({K»-lec Kaj vam pripravljamo? ■ NOVO LETO JE PRED DURMI In spet se vrstijo številne želje starih in novih naročnikov, ki nam svetujejo, kaj naj v listu Se izboljšamo, dopolnimo ald spremenimo. Mnogo je želja, da bd spet začeli objavljQ4;i kiakSno — Ljudsko povest: o tem že razmiSljaino in takoj prve di^ januarja vam bomo z njo postregli. — Novoletno nagradno križanko bomo tokrat podprli z lepimi nagradami, Š6 bogatejšimi kot sicer. — Zdravniški kotič^ bomo uvedli v kratkem, verjetno žo ta mesec; tuda zanj je veliko stalnih bralcev. — Stalne rubrike v listu bomo popesitrili z novimi prij«Til, skušali pa vam bomo nu±iti Se ved fo-toffrafij kot dosOfJ, saj se zavedamo, da pomeni »dobra slika več kot tisoč besed«, kot pravi star pregovor. ■ LEP STENSKI KOLEDAR bodo dobili konec moseca vsi stari in novi naro^^iiki Dolenjskega lista — bo Je naše običajno novoletno darilce. ■ NAROČNINA SE ZA 1969 ne bo spremenila; vse kaže, da bodo stroški za tiskamo, po6to in papir v plavnem ostali nespremenjeni, sicer pa je naša ostala režija izredno nizka. — V novem letu oe bo za malenkost povečala samo naročnina za inozemstvo: na željo številnih naročnikov pokljamo od novembra lelos dalje naš list v inozemstvo v vrečkah. To je nov iadatek, zato bo veljala prih. loto naročnina ra inoaemstvo 5 amer. dolarjev oz. 62,50 dinarjev. TucU pri tem nimamo nič dobička, k«r je poštnina za tujino zelo visoka. ■ POSEBNO PRESENEČENJE pripravljamo za 30.000 naročnika Dolenjskega lista, o tem pa prihodnji teden kaj večt Le^ vas poedrarlja v«iS DOLENJSKI LIST Drnovo: hudo trčenje v megli 30. novembra zjutraj je pri Drnovem na poledeneli cesti zaneslo osebni avtomobil, ki ga je vozil Alojz Smrke iz Ljubljane. Franjo žabek iz Zagreba, ki v gosti megli Smrketovega vozila ni videl, je s svojim avtomobilom zadel v bok Ljubljančanov avtomobil in ga odbil. Smrke je padel iz vozila in obležal na levi strani ceste. Nenadoma se je iz megle prikazal osebni avtomobil Beograjčana Radovana Radovanoviča. Ko je Radovanovič zagledal na cesti Smrketa, je zavil na sredino ceste, tam pa je treščil v Ljubljančanovo vozilo. Razen Sim'keta sta bila poškodovana tudi Zagrebčan Zabek in sopotnica; vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na U.500 din. Gotna vas: trikrat se je prevrnil Janez Artač ^ Ljubljane je 30. novembra vozil proti Gotni vasi osebni avto Novomeščana Jožeta Skobeto. Zaradi neprimerne hitrosti je vozilo zaneslo na nasip, kjer se je trikrat prevrnilo in obstalo na kolesih na njivi. Artač se je lažje poškodoval. Škodo so ocenili na 4.500 din Trebnje: voznik ni bil kos ovinku 29. novembra dopoldne se je med vožnjo iz Trebnjega na Gomilo prevrnil osebni avtomobil, ki ga je vozil Stefan Sanibolcc iz Ljubljane. Voznikovo ženo, ki je dobila lažje poškodbe po glavi in na nogah, so odpeljali v ljub-IJansko bolnišnico, škodo so oce-nlli na 5.000 din. Na ostrem o-vinku je voznik izgubil oblast nad krmilom. Po cikcakasti vožnji je zapeljal na nasip in na travnik, kjer se je avtomobil nekajkrat prevrnil. Podturn: prikolica zlomila konju nogo 28. novembra je Sel Mirko Pov-še s konjem in z vozom iz Podturna v Dolenjske Toplice. Na ovinku je prihajal naproti tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Nikola Oreškovič. Povše je pognal konja v obcestni jarek !n .ce ustavil. Z^di neprimerne hitrosti tovornjaka je prikolico zaneslo v konja, da mu je zlomila nogo. Povše je zaradi tega oškodovan za 4.000 din, Žabja vas: na delovišču zbil delavca 27. novembra dopoldne je Jože Klemenčič iz Smolenje vasi na cesti v Žabji vasi. kjer je hitrost vožnje omejena na 10 km na uro, zaradi prehitre voinie zadel delavca Momčila Joviča. Jovič je padel na pokrov avtomobila in si poškodoval desni kolk. Hrastje: tovornjak obstal prevrnjen na strehi Milan Demir iz Drvarja je 26. novembra popoldne s tovornjakom s prikolico pri Hrastju prehiteval koprski tovornjak v trenutku, ko je naproti prihajal Branko Hasler s tovornjakom ljubljanskega Petrola. Hasler se je umaknil na desno stran ceste, zapeljal na neutrjeno bankino, nakar se je njegovo vozilo dvakrat prevrnilo In obstalo na strehi. Voznik Hasler se je poškodov-^ in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 20.000 din. Metlika: z avtomobilom zbil dekleti Jože Molek iz Slamne vaai je 25. novembra popoldne hitro zavil na stransko cesto pri »Pionirjevi« delavnici v MeUiki, zato je osebni avtomobil zane^o sem ter tja. Avtomobilist je pri tem zbil 16-letjil Stefioo BrkM« (n DuSioo Vrban, da sta se laže poškodovali medtem ko so gmot no Škodo ocenili na 300 din Obrež: bolgarskega voznika zaneslo Aleksandr Nikolov Vasilev iz Bolgarije Je 25. novembra pri Obrežu z osebnim avtomobilom prehitel motorista. Naproti se je pripeljal avtomobilist, ki se mu Je Bolgar umaknil na desno in zapeljal s ceste. Sopotnik se je poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Škodo so o-cenili na 5.000 din. 7-letna deklica je nena> doma skočila pred to* vornjak Alojz Antolič iz Cečevja je 25. novembra popoldne vo^ tovor, njak '.z smeri Krškega proti Sevnici. Ko je pripeljal do Radne, je opazil na desni strani skupuno otrok in jo Je opozoril z zvočnim znakom. Toda prav tedaj je skočila pred tovornjak 7-letna Melita Zorc iz Loga, ker je opazila očeta, ki se je z motorj«n pnpeljal na. proti. DeOcHco je tovornjak zadel. Zaradi poškodb so jo od^Jali ▼ celjsko bolnišnico. Razdalja je bila prekratka Marjan Kozole iz Presladola se je 26. novembra peljal z osebnim avtomobilom iz Brestanice proti Krškemu. Ko je doh.tel pešca Jožeta Zakška iz Kališevca, ga je hotel vzeti v avto, zato je naglo ustavil. Tedaj pa se je v njegovo voziJo zaletel od zadaj z osebnim avtomobilom Karlo Zener iz Brestanice. Na vozilu je za okrog 6.000 din škode. Kolesar mu je zapri pot Voznik osebnega avtomobila Josip Hutinec iz Podsuseda se je 26. novembra opoldns peljal z železniške postaje Brežice proti Čatežu. Pri gostilni »Pri kinu« v Brežiaih je naproti privozil kolesar Alojz Klemenčič iz Poštene vasi. zavfl v le\'o in zaprl avtomobilistu pot. Pn trčenju je nastalo za okrog 50 din škode. Telesno ni Ml nihče poškodovan. Z avtobusom v tovornjak Voznik tovornega avtomobila Stefan Pope'ar je 26. novembra zvečer pripeljal po Milavčevi cesti v Brežicah iz ynori žeJeznlške postaje. Pri hiši štev. 16 je začel zavirati, da bd ustav:! prod svojim domtMn. Tedaj je za nj'im privozil z avtobusom Ludvik VolčanJ. Sek. ki se je pri prehitevanju premalo umaknil v levo. in zade! v zadnji del tovomj^a. PoSkorlova-nega voznika tovornjaka so odpeljali v brežiško bolniSnico. Na W zilih je za okrog 15.000 din škode. Tovornjak se je prevrnil Nikola Grčič iz Petrinja je 27. novembra dopoldne vozil tovor, ni avtomobil s prikolico iz Krško-ga proti Sevnici. Naproti nvi je pripeljal voznik osebnega avtomobila Dimitrij B*!rtonoelj iz Lenar-ta. Zaradi zelo ozke oeste Je voznik tovornega avtomobila ssapeljal na skrajni rob cestišča, ki se ,1o pod težo tovornjaka udrl in tovornjak se Je prevrnil 10 m pod cesto Pr.kolica Je drsela po nasipu m obstala nagnjena na kolesih ob Savi. Med srečanjem sta se vozili tudi oplazili. Telesnih poškodb ni bilo. Na to\’omcm avtomobilu jo škode za okrog 20.000 din. na osebnem pa za okrog 1.500 d.n. Huda prometna nesreča na Milavčevi cesti v Brežicah 28. novembra zvečer se je pripetila huda prometna nesreča na Costi bratov Milavcev v Brežicah. Od železniške postaje je pripeli^ voznik osebnega avtomobile Roman Verstovšek. Naproti ao vozila druga vozUa, zato je zasenčil lu6i. Ko je prižgal do4ge luči. Je pred seboj na sredi oeste opazil stoje, čega kolesarja Iva Oolharja iz Brežic in ga kljub zaviraixju zadel In abll po cesti. Oelhar je dobil tako hude poškodbe, da je te med prevoaom v bolnJbiioo umrl. Na vozilaih je za okrog 4.150 din škode. DOLENJSKIUSl LASTNIKI IN IZDAJATELJI: ot>ćinsKe Konteren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika Novo mesto, Ribnica. Semiča in Trebnje (JREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone GoSnik (glavni m odgovorni urednik). Ria BnCer, Slavko Dokl. MiloS Jakopec. Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc. Jožica Teppojr in Ivan Zortin. Teb-oiCni urednik: Marjan MoSkon I2:HAJA vsak četrtek — Posameaaia Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndinarjev (3200 Sdln), polletna naročnma 16 novih dinarjev (1600 Sdm); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5 000 Sdui) oz. 4 amerl&ke dolarje ali ustrezna druga v&Juta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pn podr SDK v Novem mestu S21-«-« - NASLOV QREDNISTVA IN CIPRA VE. Novo mosto, CHavni trg 3 — PoStm prodal; 33 - Telefon: