Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - I Grupp« Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 Trleste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i Wk Leto XII. - Štev. 39 (608) Gorica - četrtek 6. oktobra 1960 - Trst Posamezna številka L 30 OZN in narodne manjšine Iskanje sprave med narodi Kot znano, je avstrijska vlada predlo- jasno. Sedaj je namreč prvič, da se OZN Drugi teden razprav v Glavni ske države ob glasovanju zaupnice v Haagu. Segni je tudi dodal, da Kot znano, je avstrijska vlada predložila 15. zasedanju Glavne skupščine Organizacije združenih narodov vprašanje južnotirolske manjšine v Italiji. Prizadeti odbor Glavne skupščine je sprejel vpis tega vprašanja na začasni dnevni red zasedanja. Tako vse kaže, da bo zadeva verjetno prišla pred obravnavo Glavne skupščine, ki šteje sedaj že skoro 100 držav-članic. Dunajska vlada je že pred časom sprožila zadevo v Evropskem svetu, na lanskem zasedanju OZN pa je minister Krei-sky že prvič omenil južnotirolsko zadevo na plenarnem zasedanju. Za kaj pri vsem tem gre, je že splošno znano. Avstrijci zahtevajo, po prizadevanjih zastopnikov ; nemške manjšine v Južnem Tirolu, priznanje popolne avtonomije bocenski pokrajini; taka avtonomija naj dokončno Izpolni določila sporazuma Gruber-De Ga-speri iz leta 1946, po katerem je bila u-stanovljena avtonomna dežela Tridentin-ska-Gornje Poadižje s posebnim statutom, ki vsebuje določila za jezikovne pravice južnotirolskim Nemcem. S priključitvijo Tridenta novi deželi pa je italijanski element dobil večino v deželnem zboru. To pa Avstrijcem ne gre in zatrjujejo, da , je s tem kršen zgoraj omenjeni sporazum. Italija pa je po drugi strani mnenja, da 1 Je izpolnila vse določbe sporazuma, In da zato ni mogoče govoriti o zapostav-JJanju nemške manjšine. Ne bomo tu razpravljali o tem, ali so pritožbe južnotirolske manjšine upravičene ali ne. Vsaka manjšina ima namreč pravico do nemotenega razvoja in zagotovitve svojih etničnih pravic. To vemo zelo dobro tudi mi Slovenci v Italiji. Po drugi strani pa vemo, da se južnotirolskim Nemcem ne godi prav posebno slabo, saj uživajo marsikatere pravice, s katerimi se Primorski Slovenci ne moremo pobahati. Zato se moramo najprej vprašati, ali je protest avstrijske vlade v tej zadevi umesten ali ne. Čeravno ima Avstrija, kot matična država omenjene manjšine in sopodpisnica dvostranskega sporazuma, dolžnost in pravico, da se za svojo manjšino zanima, ne sme prezreti dejstva, da veljajo. v politiki In diplomaciji tudi moralna načela. In tako bomo lahko spoznali, da Avstrija nima moralne pravice sklicevati se na ZN. To pa iz enostavnega razloga, ker neka država ne more zahtevati la svoje manjšine v drugi državi tistih Pravic, ki jih sama noče nuditi manjšinam v svoji državi. Da to ni le naše mnenje, naj navedemo besede samega avstrijskega podkanclerja Pittermana, izrečene lanskega oktobra v Innsbrucku: »LE CE damo manjšinam v avstriji pravice, KI JIH ZAHTEVAMO TER JIM PRI-TlCEJO PO MIROVNI POGODBI, IMAJO MORALNO PRAVICO POTEGOVATI SE ZA JU2NI TIROL.« Prav sedaj kaže, da želi avstrijska vlada nekoliko pohiteti z izdajo zakona o Uporabi slovenščine na Koroškem po čl. 7 državne pogodbe. Zamisel je hvalevredna razveseljiva, toda... Koroški Slovenci bi bili tega najbolj veseli, če bi jih ne navdajali čudni dvomi. »Naš Tednik-Kro-Wka« piše s tem v zvezi: »Vedno smo poudarjali, da je po našem **»nenju nepravilno stališče, da se vlada ®ri pripravljanju manjšinskih zakonov ne °*lra na mnenje manjšine. Tako se je *8odllo tudi sedaj. Neobičajno naglico pri Uravnavanju zakonskega osnutka o uradnem jeziku na Koroškem pa nam osvet-•Juje vest, da bo novi zakon ob bližnji debati o Južnotirolskem vprašanju pred °ZN »dokazal”, kako je Avstrija pripravljena svojim lastnim manjšinam nuditi Primemo avtonomijo.« — že ko smo pri Avstriji, naj omenimo, da bi Imela sedaj ^goslovanska delegacija odlično prilož-"0st sprožiti pred Avstrijci vprašanje kolkih Slovencev, ki ne uživajo niti debilne pravic Južnotlrolsldh Nemcev, t>a pa pri celi vrsti nujnih svetovnih Problemov Glavna skupščina OZN ni najprimernejša tribuna za reševanje manj-^skih problemov dveh držav, je tudi jasno. Sedaj je namreč prvič, da se OZN ukvarja z neko evropsko narodno manjšino. Če je torej ustvarjen precedens, ni rečeno, da bi tudi problemi drugih nar. manjšin ne smeli pred ta svetovni forum. Mislimo pa, da bi bilo vseeno bolje omejiti evropska manjšinska vprašanja na medevropske organizacije, ki bi se lahko z večjo objektivnostjo in brez propagandnih potez s strani velesil in neevropskih držav z večjim uspehom poglobile v te še nerešene zadeve našega kontinenta. In s tem bi se le še bolj okrepila pot do tako zaželene evropske integracije. Bonn odpovedal sporazum llzh> Nemčiji Zahodnonemška vlada je v znak protesta zaradi prometnih omejitev med Berlinom in Zahodno Nemčijo sklenila s 1. januarjem odpovedati trgovinsko pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če slednja ne bo v najkrajšem času odpravila omenjene omejitve. — Trgovinski sporazum med obema Nemčijama je v veljavi že od leta 1951 ter se avtomatično podaljša vsako leto, če ga nobena stran ne odpove do 30. septembra. Te možnosti se je sedaj poslužila Zahodna Nemčija. Za letos so predvidevali izmenjavo blaga v vrednosti dveh milijard in 300 milijonov mark. Zaradi teh ukrepov bo precej prizadeto gospodarstvo Vzhodne Nemčije. Drugi teden razprav v Glavni skupščini Združenih narodov je potekal v bolj umirjenem ozračju kakor prvi. To predvsem zaradi tega, ker sta glavna predstavnika obeh nasprotujočih si taborov že prej stresla, kar sta imela na duši. Ko so tako glavni kalibri mednarodne politike izstrelili svojo mu-nicijo, je pač najhujše šlo mimo in s tem so lahko prišle do besede tudi druge države, da tudi one povedo svoje. V glavnem so se zvrstili na govorniškem odru predstavniki nevtralnih ali neopredeljenih držav med Vzhodom in Zahodom (Nasser in Nehru), vendar pa niso manjkali tudi govorniki iz držav zahodnega tabora (Die-fenbaker za Kanado, Segni za Italijo ter Macmillan za Veliko Britanijo) in tudi vzhodnega tabora (Novotny za Češkoslovaško in Go-mulka za Poljsko). Govoril je tudi avstrijski zunanji minister. Najvažnejši dogodki v okviru 15. zasedanja OZN so bili v minulem tednu vsekakor naslednji: govor Macmillana, srečanje Hru-ščev-Macmillan ter poziv petih nevtralnih držav Eisenhowerju in Hruščevu, naj se sestaneta, ter prizadevanja Sovjetske Zveze, da bi si spet pridobila tako zvani »tretji svet«, potem ko je doživela vrsto zaporednih porazov. Najbolj je namreč Sovjete prizadelo dejstvo, da so se jim afriške in azij- FRANCIJA OSAMLJENA Odkar je general De Gaulle na svoji zadnji tiskovni konferenci 5. sept. letos nekoliko bolje razložil svoje posebne načrte o politični ureditvi nove Evrope in njene vojaške obrambe, so v ostalih evropskih prestolnicah začeli biti pozorni in izražati svoje resne pomisleke v zvezi z njegovimi idejami. Nihče ni vstal v njegovo obrambo, zaradi, česar se je Francija na lepem v svojem najbolj delikatnem trenutku, ko stoji pred Združenimi narodi razprava o alžirskem problemu in bi se moralo pričeti drugo odločilno obdobje evropskih posvetovanj, znašla v neprijetni osamljenosti. — Največ preglavic dela francoski vladi še vedno nesrečno alžirsko-vprašanje, ki se ga ne more otresti. Socialisti Guy Molleta so se prav zaradi tega odločili preiti v opozicijo. Skupina več kot sto najbolj vidnih intelektualcev s Paulom Sartre-jem na čelu so podpisali manifest, v katerem pozivajo francoske nabornike, naj odklonijo vojaško službo v Alžiriji. Zaradi tega se morajo ti intelektualci sedaj zagovarjati pred sodiščem, češ da hujskajo vojaštvo k uporu in nedisciplini. Proces spremljajo z velikim hrupom v vsej Franciji in tudi izven nje. Gre namreč za težak konflikt med pravom in moralo, med vestjo in državnim zakoni. Vojaško sodišče je glavne pobornike te spomenice obsodilo na zapor do 10 let. Položaj francoske vlade ni lahek. Pretekli teden so se celo razširile govorice, ki so jih sicer takoj zanikali, da misli De Gaulle odstopiti. V prihodnjih dneh bi se morala pričeti druga faza evropskih razgovorov. V ta namen je baje francoska vlada sestavila podroben načrt o evropski konfederaciji po zamisli generala De Gaulla, ki ga misli sedaj poslati na ogled vsem prizadetim evropskim vladam. V težavnem položaju se bo tudi Francija znašla v Združenih narodih, ko se bo v prihodnjih tednih pričela razprava o Alžiriji, kakor so zahtevale afro-azijske države. Slednje zahtevajo, naj bi o bodoči politični usodi Alžira izvedli ljudsko glasovanje pod nadzorstvom Združenih narodov. — Razen tega bodo afriške države Francijo v New Yorku obtoževale tudi zaradi njenih atomskih poskusov v Sahari. Razvoj v Kongu V Kongu drži zaenkrat še oblast v rokah polkovnik Mobutu, ki je imenoval poseben odbor komisarjev, ki naj vodi začasno državne posle, dokler se politični voditelji med sabo ne spravijo in sporazumejo. Imenovani odbor komisarjev sestavljajo po večini mlajši strokovnjaki in študentje, ki so jih poklicali iz Evrope in drugod, da bi v to razrvano deželo spet uvedli vsaj nekaj miru in reda po krvavi zmedi, v katero jo je vrgel bivši ministrski predsednik Lumumba, ki je hodil po »nasvete« v sovjetsko in češkoslovaško poslaništvo. — Zaradi tega je Mobutu, ko je prišel na oblast, vse sovjetske in češkoslovaške diplomatske zastopnike in strokovnjake, ki so pa dejansko bili vojaški oficirji, izgnal iz dežele. Naj bo slučaj ali naključje, dejstvo je, da je v Kongu trenutno mnogo bolj umirjeno ozračje, odkar so komunistični agenti odšli. Tako poročajo, da je polkovnik Mobutu prepričal Lumumbo in Kasavubuja, naj se med seboj pobotata. V ta namen je sklical posebno konferenco, na katero je povabil vse kongoške voditelje, med njimi tudi Čombeja in Kalondži-ja, poleg Kasavubuja in Lumumbe, da bi uredili medsebojne spore in dosegli narodno spravo. Ali bo Mobutu uspel? ske države ob glasovanju zaupnice Hammarskjoeldu izmaknile ter se izrekle proti sovjetskim naklepom glede afriške celine. Drugi poraz je Hruščev dobil s tem, da je Ei-senhower govoril pred njim v Glavni skupščini in da je ogromna večina članic njegova izvajanja in predloge glede razorožitve, glede Afrike in glede pomoči zaostalim področjem navdušeno pozdravila. Tretji poraz, ki ga sovjetski poglavar tudi ne bo tako kmalu pozabil, pa je sprejem, ki ga je njemu in njegovim podložnikom pripravilo ameriško ljudstvo z nepretrganimi demonstracij ami. Govor Macmillana V četrtek je v Glavni skupščini govoril angleški ministrski predsednik Macmillan. Za njegov govor je vladalo veliko pričakovanje, saj so znani njegovi poskusi pa posredovanje med Ameriko in Rusijo. Tudi on se je zadržal ob razorožitvi: predlagal je sporazum o nadzorstvu nad nenadnimi napadi, s čimer bi se narodi rešili težke more. Pohvalil je govor Ei-senhowerja, branil glavnega Tajnika Hammarskjoelda in njegovo delovanje v Kongu, zavrnil predlog Hruščeva o odpravi tajništva ZN ter njegove napade na »zahodne imperialiste«. — Med govorom ga je Hruščev dvakrat prekinil in tolkel s pestmi po klopi pred sabo, da ga je moral predsednik Skupščine ostro opomniti, naj preneha z zgago. Kaj takega se v ZN še ni zgodilo. ZN in Južni Tirol Pretekli teden je v Glavni skupščini govoril tudi italijanski zunanji minister Segni, ki se je dotaknil tudi avstrijske zahteve, naj ta mednarodna organizacija o-bravnava položaj nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Kot znano, je Avstrija predložila južnotirolsko vprašanje Združenim narodom in zahtevala o njem politično razpravo. Italija pa vztraja na stališču, da se o Južnem Tirolu lahko razpravlja samo v zvezi z izvajanjem mednarodne pogodbe De Gasperi-Gruber in je v tem smislu tudi pripravljena predložiti zadevo mednarodnemu razsodišču v Haagu. Segni je tudi dodal, da ne bo Italija nikdar privolila, da se o Južnem Tirolu spet začnejo pogajanja vse od kraja. Avstrijski zunanji minister Krei-sky je zahteval za Južne Tirolce pravico do samovlade. Ali se bosta sestala Ike in Niki ta? Veliko pričakovanje je vladalo za srečanje med Macmillanom in Hruščevom, do katerega je prišlo v minulem tednu v New Yorku. Macmillan je namreč s tem želel potipati, ali bi se dalo spraviti skupaj Eisenhowerja in Hruščeva. Toda zdi se, da se je prepričal, da tega za sedaj ni mogoče izvesti. Obadva predsednika stavljata za srečanje med njima točne pogoje. Hruščev stalno napada ameriške voditelje in zahteva od Eisenho-werja, naj se opraviči za incident z letalom U-2. Eisenhower pa od svoje strani postavlja kot pogoj za srečanje s Hruščevom, da preneha z napadi na ZDA in spusti na svoboda pilota letala RB-47, ki so ga Sovjeti sestrelili v mednarodnem zračnem prostoru nad Severnim morjem. Poročajo, da bi Hruščev zelo rad dosegel sestanek z ameriškim predsednikom in da še ni izgubil upanja o tem. Sama pobuda petero nevtralnih držav (Indija, Jugoslavija, Indonezija, ZAR in Gha-na) naj bi prišla na željo in namig Sovjetov. Kot znano, so Tito, Nehru, Nasser, Sukarno in Nkru-mah predložili ZN resolucijo, v kateri pozivajo Hruščeva in Eisen-howerja, naj se sestaneta v korist mednarodnega pomirjenja. Ni še poročil, kako sta oba prizadeta predsednika reagirala na to pobudo nevtralnih držav. Vsekakor zgleda, da bi Hruščev zelo rad ta sestanek dosegel, da bi se lahko ob povratku domov propagando ponašal, da je njegovo potovanje v New York bilo nad vse koristno za svetoven mir, potem ko mu njegove spletke proti ZDA v Združenih narodih niso uspele. Hruščev bi to štel kot velik uspeh, potem ko so mu afriške ovce zbežale ter je izgubil bitko proti Hammarskjoeldu in samim Združenim narodom. Slovenci in upravne volitve Dne 6. novembra pojdemo spet na volišče. Na celem ozemljil bodo volitve za provincialni svet, v okoliških občinah tudi za občinski svet. V triaški mestni občini pa bodo ostali dosedanji upravniki še dve leti, ker so bile zadnje občinske volitve tu v letu 1958., to je takrat, ko je moral odstopiti lupan Bartoli. Pri provincialnih volitvah bosta nastopili Slov. kat. skupnost in Slov. dem. zveza na skupni »Slovenski listi«, ki ima znak lipovo vejico in helebardo. Prav tako tudi v dveh okoliških občinah, to je v Zgoniku in v Dolini. O ostalih bomo še poročali, ko bodo zaključeni dogovori. Priprave gredo hitro od rok. Podpisniki za predlolitev list so ie oddali pred notarjem svoj podpis. V okoliških občinah se bo predlagala večinska lista, za detelne je dalo doslej svoj pristanek 16 kandidatov. Opozarjamo tiste, ki so podpisali listo, da s tem še niso volili. Prave volitve bodo novembra v volilni kabini. Ne smemo pozabiti, da bodo volitve v vsakem vremenu. Ako bi bilo ob volitvah slabo vreme, nas to ne sme prestrašiti. Volilna kabina itak ne bo tako daleč in ljudje imajo danes povečini delne plašče. Mnogo volivcev je naveličanih, ker so volitve tako pogoste. Toda zavedajmo se, da je to nujno zdruteno z demokratično upravo občine in delete. Pod fašizmom ni bilo tako, a tudi takrat nam ni bilo to všeč. Kjer ni demokratičnih volitev, vlada nasilje, policija ali vojaška diktatura. Tako je pod komunizmom. Ondi določa partija cene živilom, plače delavcem, prostovoljne prispevke za partijske naprave, ve-lik del delavskega zaslulka pa odnesejo letne nagrade raznih »ravnateljev«. Seveda tudi pri nas ni vse dobro. Toda boljše je kot pod kako diktaturo. Zato pojdemo rajše na volitve, četudi nam je to nekoliko nadlelno. Glasovali bomo za slovensko listo. Tako bomo pokazali, da še livijo Slovenci na tem prostoru, četudi nas hočejo novi na-selniki izriniti. Nočemo iti v Avstralijo, ker smo tu doma. Zgodovinarji pravijo, da se je tu glasil naš jezik prav gotovo od preseljevanja narodov dalje, nekateri ve-ščaki pa celo trdijo, da še veliko prej. Zakaj bi se potem drugim umikali. Zato bomo glasovali za slovensko listo. Pa tudi zato, ker smo demokrati in nočemo postati komunisti. Nekateri so nam dali priimek »stavocomumsti«. Naj blebetajo, kar hočejo. Njihovo obrekovanje kale, da bi nas res radi napravili komuniste. Naša slovenska lista pa je dokaz, da se to ne bo zgodilo. NAS TEDEN V CERKVI 9.10.18. pobinkoštna nedelja: sv. Janez Leonard, spozn. 10.10. ponedeljek: sv. Frančišek Borgia, sp. 11.10. torek: Materinstvo Device Marije 12.10. sreda: sv. Seraf in, spozn. 13.10. četrtek: sv. Edvard, kralj 14.10. petek: sv. Kalist, p., muč. 15.10. sobota: sv. Terezija Velika, dev. SV. TEREZIJA (1515-1582) karmeličanka, spada k najbolj odličnim ženskam katoliške Cerkve. Že po naravi je bila podjetna in sposobna za odlična dela. Milost jo je še bolj usposobila. Bog jo je obsipal z mnogimi odličnimi milostmi, pa tudi ni štedil s križi in pre-skušnjami. To jo je usposobilo za izvrstno učiteljico duhovnega življenja. Po spovednikovem nalogu je spisala lastni življenjepis. Njeno geslo je bilo: »Ali trpeti ali umreti«. In: »Bog zadostuje«. Obnovilo je karmeličanski red v prvotni strogosti. Ko se je bližala smrt, je govorila: »Smrt, ne vem čemu bi se te bala? Saj si mi vrata k večnemu življenju. O življenje, sovražnik moje sreče, kaj premineš?« — Ali ne kliče Bog morda tudi tebe v samostan? ROMAN RUS Vodnik po Rimu! 18. nedelja po Binkoštih Cel mesec oktober (zlasti rožno-venska nedelja) nas opozarja na nebeško Mater Marijo in na molitev rožnega venca. Marija je Jezusova in naša Mati, ki nas ljubi, na nas misli, za nas prosi in skrbi. Ljubimo še mi to najboljšo Mater, Kraljico in Gospo! Častimo jo na dolžen način, posnemajmo in u-bogajmo! Naša nebeška Mati nam priporoča predvsem tole: 1. Ljubite Boga, ljubite Jezusa! — Vsi smo dolžni v prvi vrsti in nadvse ljubiti G. Boga. Ljubimo , Ga z vsem srcem in vsemi močmi! Naša ljubezen bodi globoka, živa, neomajna in dejavna! Velika ljubezen pripravlja veliko srečo v nebesih. Ljubezen do Stvarnika mora zajeti celo naše bitje in žit-je: dušo in telo, razum, voljo, spomin, misli, čustva, želje in hotenje, dela in žrtve. Vse mora služiti Bogu, vse mora slaviti Boga in vse Mu mora biti všeč. Nič Mu ne sme biti tuje, nič uporno, nasprotno in nevšečno. Kdor zelo ljubi Boga, tak veliko Zanj dela in veliko Zanj trpi. Po smrti pa prejme nepopisno lepo plačilo. 2. Ljubite se med seboj! — Ljudje se vse premalo zavedajo, da so si bratje in sestre. Radi se črtijo in živijo v sovraštvu. A s tem škodijo sebi in žalijo Boga. Naš skupni Kralj in najvišji Gospod nam ukazuje medsebojno ljubezen. Vse nas je ustvaril isti Bog in vse nas je odrešil isti Zveličar. Zatorej bodimo si bratje in ljubimo se med seboj! Samo kdor ljubi bližnjega, je spolnil postavo. Kdor pa sovraži bližnjega, tak je božji sovražnik. 3. Bodite dobrosrčni in popolni katoličani! — Na svetu je preveč sebičnosti in hudobije in premalo dobrote. A Bog ne mara sebičnih in hudobnih ljudi. On ljubi dobrosrčne osebe, On ljubi popolne katoličane. Sebične in hudobne čaka pekel. Dobre in plemenite pa nebesa. Varujmo se sebičnosti in hudobije! Bodimo dobrosrčni in popolni katoličani! 4. Molite sv. rožni venec, varujte se grehov in delajte pokoro zanje! Molite za mir! — Sveta Mati Marija, želi in priporoča rožni venec. Molimo ga radi vsak dan! A to še ni vse. Poleg molitve nam je potrebno še sveto življenje. Varujmo se grehov, da se ne pogubimo ! Spovedujmo se redno ! Ljubimo pogosto sv. obhajilo! Ljubimo čednosti, ljubimo lepo krščansko življenje! Živimo po božji postavi! Častimo presveto Trojico, častimo G. Jezusa in častimo Marijo ! Častimo še mogočnega sv. Jožefa in druge svetnike! Molimo za mir in molimo za naš rod! — Jezus, Marija, Jožef, pomagajte nam in rešite nas! Rešite nas za ta in za drugi svet! življenja ^er Katoliški tisk na Holandskem 4 in pol milijona holandskih katoličanov ima na razpolago 30 časopisov skupni nakladi 850.000 izvodov. Najbolj razširjen je časopis De Volkskrant, ki se tiska v 185.000 izvodih. — Skoro vsaka družina je naročena na katol. dnevnik. In pri nas? Župan gre v samostan Zupan francoskega mesta Sebourg, Eloi Legrand, je podal ostavko. Sklenil je, da bo stopil v redovno družbo; v semenišču v Tournai bo dovršil teološke študije in se podal na misijonsko delo v Južno Ameriko. Legrand je dvakratni doktor in sicer iz prava in filozofije. Za župana je bil prvič izvoljen leta 1948 s 23 leti. Takrat je bil najmlajši francoski župan. Poziv za misijonsko nedeljo Monsignor Peter Sigismondo, tajnik kongregacije za širjenje vere, je izdal poseben poziv za Misijonsko nedeljo, ki bo letos 23. oktobra. Katoličane vsega sveta prosi za skupno sodelovanje pri širjenju božjega kraljestva na zemlji. Salezijanska šola v Teheranu Zavod sv. Janeza Boška v Teheranu uživa velik ugled med tamkajšnjim prebivalstvom. V zavodu imajo osnovno, srednjo in strokovno šolo. Letos je bilo 2500 prošenj za sprejem, a v zavodu je prostora le za tisoč gojencev. Vse ostale so morali zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. Iz pokrajinskih mest prihajajo vodstvu salezijanske družbe prošnje, da bi odprli svoje zavode, a trenutno prošnjam ni mogoče ustreči. Siamska kraljeva dvojica pri sv. očetu Kako velik ugled in spoštovanje uživa poglavar sv. Cerkve v svetu, se kaže tudi v tem, da ga vedno obiskujejo visoke osebnosti tujih narodov in ver, ki prihajajo v Rim. Nihče ne bo zapustil svetega mesta, ne da bi se prej poklonil velikemu očetu vseh narodov in ljudstev. Pretekli teden se je siamska kraljevska dvojica na svojem potovanju po raznih deželah sveta ustavila tudi v Rimu, kjer so jo sprejeli z veliko simpatijo. Ob koncu bivanja v svetem mestu pa sta se kralj Bhumidol in dražestna kraljica Sirikit poklonila tudi sv. očetu Janezu XXIII. Sprejeli so jo s vsemi častmi vatikanskega ceremoniala. Sv. oče se je zadržal s kraljevo dvojico v zaupnem, očetovskem pogovoru približno 20 minut. Siamski kralj je daroval sv. očetu zlat, umetniško izdelan pisalni servis, sv. oče pa jima je daroval svojo sliko v srebrnem okviru, zlat medaljon ter izvod knjige patra D'Elia »Mappamondo cinese di Padre Metteo Ricci«. Kralj in kraljica sta zelo ganjena zapustila vatikansko mesto. Bržkone bo to eden najlepših spominov na njihovo potovanje preko evropskih dežel. Poljski škofje obtoženi sabotaže proti vladi Poljski škofje so pred kratkim izdali pastirsko pismo, v katerem protestirajo proti progresivnemu delu vlade za ukinitev krščanskega nauka po šolah. Agencija »Delavci« je zato brutalno nastopila proti škofom ter jih imenovala saboterje proti režimu in proti vladi. Ta svoj nastop zagovarja agencija z dejstvom, da je država ločena od Cerkve in se zato Cerkev ne sme vtikati v zadeve šolstva, ki spadajo v kompetenco države. Obtožuje nadalje poljske škofe, da se niso držali pogodbe med cerkveno hierarhijo in državo, po kateri naj bi tudi škofje pomagali pri obnovi države in javne morale. Agencija trdi, da so poljski škofje kršili zakone sporazuma, ne pove pa na kak način so jih kršili. Škofje so se v svojem pastirskem pismu pritožili proti vedno hujšemu pritisku vlade na cerkveno imovino, ki postaja vsevprek državna last. Za mnoge škofije je bil to edini vir dohodkov; imovina, ki jim še ostane, pa je podvržena tako visokim davkom, da jim pri vsej dobri volji ne morejo biti kos. Taktika komunizma je povsod enaka, najsibo doma v Rusiji kakor po drugih socialističnih državah. S tem naslovom je izdala v Rimu mednarodna založba »Alma Mater« slovenskega vodnika po neizmernih zakladnicah večnega mesta. Knjiga, ki obsega 207 strani, je tako, če vzamemo pojem v polnem pomenu besede, prvi slovenski vodnik po Rimu. Delo je prava »novost«, kot omenja v uvodu ravnatelj založbe dr. Maksimilijan Jezernik, in bi zaslužilo daljšo tehnično razpravo, a to prepuščam drugim. V tem članku bom povzel le na kratko njeno vsebino, namen pisatelja in označil le z nekaj besedami njegove zanimivosti in zasluge. V kratkem uvodu pisec omenja, da je hotel s knjigo zamašiti vrzel slovenskega knjižnega trga in ponuditi romarju, kakor drugi večji narodi, v domačem jeziku rimskega vodnika. Ker je snovi zelo veliko, se je omejil le na najvažnejše stvari; na to »kar mora vsak obiskovalec videti« v teku nekaj dni. Strokovnjaki bodo morali torej seči še po drugih večjih knjigah. To načelo je važno za tehtanje vrednote knjige in za ugotovitev, če je dosegla svoj namen. K omejitvi je pripomogla tudi še želja, da knjiga ne bi bila predraga. Namen knjige je silno preprost in socialen : »Da bi bila Slovencem zvesta in koristna spremljevalka na njihovem potovanju po Rimu in prijeten spomin na rim-ske dni«. V delikatnem problemu, kako razdeliti težko razčlenjivo tvarino, je sledil pisec v glavnih obrisih zgledu uradnega vodnika mesta Rima; s tem se je izognil ne-izogibljivim kritikam, ki bi preprostemu namenu le škodovale. Kratka zgodovina mesta Rima, prav od nastanka preko dobe imperija do zatona stare rimske dobe, pripravi romarja na obisk, ga loči od slovenske zemlje in uvede v pravo razumevanje večtisočletnega, edinstvenega mesta. V stari vek se vcepi krščanska doba z vsestranskim bogastvom, ki se zaključi s pridobitvami modernih časov. Na podlagi zgodovinskega okvira se začne pravi popis Rima; v glavnih obrisih sledi krajevni opredelitvi spomenikov, kar je turistu silno dobrodošlo, posebno če hodi peš; vendar je v tej naravni razčlenjenosti našel neko logično zvezo, kar spet odkriva obiskovalcu pravo duhovno opredelitev veličastnih spomenikov. V »Antičnem Rimu« je vključen v glavnem stari paganski Rim: Kapitol in razni forumi s Kolosejem; nekako ob strani se držita Beneški trg in S. Pietro in Vin-coli. Martovo polje je zelo široko opisano, starima spomenikoma kot Angelski grad in Pantheon, se pridružijo Piazza Navona, Fontana Trevi, Al Gesu in gotski spomenik Santa Maria sopra Minerva. V posrečenem in pesniško navdihnjenem naslovu; V senci bazilik, popiše središče velikih cerkva - Marije Snežne, sv. Klementa, Laterana in S. Croce in Gerusa-lemme. V dveh svetovih se družijo biseri pretekle dobe: Trinita dei Monti, očailjiva Vitla Borghese, Kvirinal in sad moderne tehnike! kolodvor Termini. Privlačni motiv Apijske ceste je lepa nitka, na katero naniza znamenitosti, ki so razpršene ob njenem teku: različne katakombe, bazilika sv. Pavla in Aventin. -Podobno se ustavi ob bregovih Tibere in opiše sv. Maria in Cosmedin, znameniti del mesta »Trastevere«, z zadaj vzpenjajočim se Gianicolom. Onstran rimskega obzidja opozori še na baziliko sv. Lovrenca, sv. Neže in na narodno galerijo modeme umetnosti. Na koncu obravnava Vatikansko državo. Popis je natančen in nudi vse, kar potrebuje, ne samo povprečni, ampak tudi zelo radovedni romar o vatikanski državi, trgu sv. Petra, o baziliki in muzejih. Kot nek dodatek naj bi bili izleti v rimsko okolico, kar brez dvoma spopol-njuje obraz večnega mesta: Castelli Romani, očarljivi Tivoli, mistični Subiaco in Avguštinova Ostia. Koristni napotki, razni naslovi, ilustracije in zemljepisna karta so znak, da pisec dobro pozna sv. mesto in istočasno tudi razume potrebe in želje slovenskega romarja. Kratek posnetek vsebine pokaže v neki meri njeno vrednost. Za celotno vrednotenje je treba še dostaviti, da je knjiga tiskana na zelo lepem papirju; nadalje vsebuje sorazmerno še precej lepo število dobro izbranih slik, ki so tiskane na bleščečem papirju; torej vse to, kar doda knjigi silno privlačnost. Platnice so iz plastificiranega papirja in ilustrirane po modernem okusu. Prelivanje rdeče barve v plavo, ki ju veže bela nit, spominja na narodne barve. Slika Apijske ceste pa ji vtisne simbolično zelo učinkovit izraz. Način pripovedovanja je preprost in pri-kupljiv; večkrat tako živ, da bo bralca prevzel in od časa do časa zaide skoraj v pesniško višino, kar pri opisovanju spomenikov večnega mesta pač ni čudno. Pesniški čut privre na dan, razen na izrazitih platnicah, še pri izbiri slik. Slika Foruma, ki napolnjuje celo stran, postavi bralca v središče starega mesta in ga za hip omami. Z istim okusom so urejene druge slike, ki uvajajo potnika v razne dobe: v stari Rim s Kolosejem, v najnovejšo dobo z razsežno postajo Termini in olimpijskim stadionom. Veličasni pogled sv-. Petra, prikupljiva Trinita dei Monti in dostojanstveni Michelangelov Mojzes, se prikažejo še enkrat v vsej svoji lepoti, kar ni navadno pri drugih vodnikih. »Izraz dveh dob«, ki bi naj povzel Michelangelovo Pieta in Laokoontovo skupino, je edina razlaga, s katero pisatelj prekine preprosto opisovanje in bi se rad, z globokim vzdihom, pridružil ogledalče-vemu občudovanju. Ob primerjavi obeh veleumetnin se pisatelj ni mogel zadržati. Marijino trpljenje na Michelangelovi u-metnini je posnetek krščanstva, katero vidi v bolečini mir, in ta se presnavlja v ljubezen. Laokoontovi junaki se borijo za obstoj in njihovo trpljenje je obup, ki se preliva v sovraštvo. Res, izraz dveh dob, ki sta iskali moč iz nasprotujočih si virov. Ravno take pesniške pritikline obogatijo »Vodnika« z lepoto, ki je drugi po navadi nimajo: temeljita vsebina v lepi obliki. V imenu vseh Slovencev prisrčna zahvala pisatelju in založbi za tako originalni za-snutek »Vodnika«, ki je prvi verjetno ne samo za Slovence, ampak celo za Slovane. Hvala tudi Goriški Mohorjevi družbi, ker je vodnik izšel na njeno pobudo; naj pride na dan še z drugimi pobudami in vzpodbudami ! K izdaji bi dodal še dve opazki: prva velja za bralca, druga pa za založbo. Pri kupčiji pazite in poglejte, če ima izvod tudi stvarno kazalo, ki je v obliki priloge. Je silno težko doumeti, zakaj ga niso tiskali skupno s knjigo. Vsekakor je dostavek zamašil to silno vrzel in prihranil enoglasno kritiko in sistematično nelogičnost. Nekaj tiskarskih napak tudi ne bo motilo bralca, kljub temu bo stran popravkov komu dobrodošla. — Naslovna stran je izvirna in za slovenskega bralca posebno lepa; človeka kar prevzame, tako da obstane in skuša prodreti, preko njene zunanje oblike, v njeno »notranjost«« Preprostemu človeku bo silno ugajala. Kot umetniški zasnutek pa je seveda podrejen kritiki posameznih okusov. Zdi se mi, da jo bo založba v prihodnji izdaji malo spo-polnila. Menim, da je zgolj iz praktičnih in tehničnih razlogov pustila trojno vodoravno razdelitev. Crnkasti prehod Vie Api-je v sinjo barvo moti nekoliko njeno učinkovitost; to še tem bolj, ker ju loči ravna črta in ne odgovarja drugemu delu platnice. Vse to je sicer dovoljeno moderni opremi, a zdi se mi, da v našem slučaju nekoliko moti splošno harmonijo. V prihodnji izdaji se bo prav gotovo Via Apija zgubljala nemoteno v sinje rimsko nebo. V nadi, da bi bil Vodnik po Rimu le začetek še drugih pripomočkov, ki bi u-vedli slovenskega človeka v mednarodni svet in mu odkrili njegovo lepoto, ter tako odkrili svetu tudi lepoto naše domovine, najprisrčnejše čestitke pisatelju in iskrena zahvala mednarodni založbi Alma Mater! Janez Kresnik L Maščevanje zloglasne “AVH„ V budimpeštanskih zaporih se bo v kratkem odigrala druga strašna žaloigra. Lansko leto je agencija Continentale objavila žalostno vest, da so v Budimpešti obsodili na smrt 150 nedolžnih otrok, saj so komaj dovršili 16. leto starosti. Letos pa je že druga skupina 67 otrok, izpolnila 18. leto in tako postala »zrela« za smrt na vešalih. To se bo zgodilo v okraju Ko-banya v budimpeštanskih zaporih. Ob času madžarske vstaje so ti otroci imeli komaj 12 ali 14 let. Po krvavi zadušitvi upora jih je komunistična rdeča policija AVH zaprla v poboljševalnico v Gily v bekeški provinci. Takrat so vsi upali, da jih bodo oblasti po prestani »politični preobrazbi« v poboljševalni« izročili znova družinam; toda z zakonom iz dne 30. junija 1957, označenim s siglo »B.H. Oe/1-12«, je bilo med drugim sklenjeno: »Lahko se izvrši smrtna kazen nad mladoletnimi, po dovršenem 18. letu starosti, ko bodo spoznali, da so s svojimi dejanji škodili demokratičnemu ljudskemu redu v državi ter hoteli vreči vlado »ljudske republike, ter dejansko podprli kakršnokoli protidržavno organizacijo.« Ta nečloveški zakon so polnomočno o-dobrili in tako morijo sedaj mladino, ki je imela ob času madžarske vstaje komaj devet, deset, enajst let. Na njihovih celicah v ječi Budimpešta-Kobanya stoji napis: »Na smrt obsojeni — pogosta kontrola«. Letos v maju, ko so ameriške oblasti obsodile na smrt zločinca Chesmana, se je ves svet dvignil proti temu »krivičnemu« ukrepu. Podlo pa je svet molčal, ko so v Budimpešti usmrtili 150 nedolžnih otrok. Prav tako bo molčal sedaj, ko se pripravlja nova tragedija in bo med nebom in zemljo umiralo ponovnih 67 otrok. Svet je krivičen in še dobri si mnogokrat zatiskajo oči, da bi ne videli in bi jim ne bilo treba povzdigniti glasu v obrambo nedolžnih. Božja sodba pa je pravična in strašna bo, ko bo padla na novodobne rdeče krvoloke. Čudimo se, da teh dejstev nihče ne vrže v obraz Kadarju in Hruščevu, ko se šopirila v Generalni skupščini ZN. — IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Iz slovenske župnije v Kanadi V slovenski župniji Marije Pomagaj imajo tudi slovensko šolo. V začetku lanskega šolskega leta se je vpisalo v slovensko šolo 112 otrok. V prvem razredu je bilo 27, v drugem 22, v tretjem 23, v četrtem 15 in v petem 5 učencev. Te številke dovolj zgovorno govorijo slovenskim staršem na Tržaškem in Goriškem, ki so izdali svojo lastno kri, ko so vpisali svoje otroke v ital. šolo. V Mariboru so dobili prvo poštno poslopje. Med vojno > so bile stare poštne stavbe porušene, \>° vojni so pa namestili pošto v zasilnih prO' štorih. Sedaj so končno zgradili moderno stavbo, ki je stala brez opreme 194 milijonov din. V poslopju bodo združili vse dejavnosti poštno-prometne službe. Med drugim ima nova pošta lasten železniški tir in pokrit peron za avtomobilski promet. Jugoslovani so zmagali v Atenah Koncem preteklega meseca so se zaključile balkanske tekme, ki so se letos vršile v Atenah. Na njih so nastopili športniki iz Grčije, Romunije, Bolgarske, Turčije in Jugoslavije. Te tekme so se letos vršile že tridesetič. Jugoslovanski tekmovalci so zasedli prvo mesto ter odnesli 153 točk, za njimi so se uvrstili Grki (106 točk), Romuni itd. — V tekmovanju žensk so si prvo mesto osvojile Romunke, ki so zbrale 106 točk, za njimi pridejo takoj Jugoslovanke s 79 točkami, nakar sledijo Bolgarke 'in druge. — Izmed Slovencev je zopet zmagal Lorger na teku 110 m z ovirami; to se je zgodilo že osmič zapovrstjo, da je na balkanskih igrah zmagal Lorger v tej vrsti športa. Iz Lokavca Pretekli torek smo pokopali najstarejšo vaščanko Gabrijelo Slokar, katero smo vsi poznali kot teto Gabrijelo od Slokarjev Učakala je visoko starost skoro 92 le Bila je dobra in verna žena, dokler je mogla je hodila redno v cerkev; Bog ji bodi dobrotljiv plačnik, preostalim naš« sožalje. Trgatev je pri nas v polnem teku, le žal« da je precej škodovala grozdju preobilica dežja, v spodnjem koncu vasi pa še toča povrhu. Odprli bodo ljubeljski predor Po sklepu jugoslovansko-avstrijske tehnične komisije bo v kratkem izročen v promet za cestna vozila ljubeljski predor na avstrijsko-jugoslovanski meji. Komisija računa, da bodo vsa dela v tem važnem predoru na poti med Tržičem v Jugoslaviji in Celovcem v Avstriji dokončana junija 1962. Promet mod Tržičem in Celovcem se sedaj razvija čez Ljubeljski pi-0-laz. v višini 1366 m, ki je znan po svoji*1 serpentinah. Predor skozi Karavanke bo dolg 1600 metrov. V Ljubljani so dobili gasilci nov sedež. Zanje so zgi"3" dili v Vojkovi ulici moderen dom, ki boU odgovarja zahtevam sodobnega gasilstva' M. K. Študijski tečaj - Verujem v edinost Cerkve - v Assisiju Celoten potek študijskega tedna je bil telo pester. Zelo posrečena je bila zamisel, tla so se vršile sv. maše v različnih obredih. Tako je bila v četrtek 25. avgusta tla Programu sv. maša v etiopskem obredu, katero je daroval škof Jacob Ghebre Jesus v baziliki sv. Frančiška. V avditoriju so se potem vrstili govorčki z različnimi temami. Msgr. R. Masi ie govoril o Edinosti v Cerkvi. Pisatelj P. Laž ima kratke noge V zvezi s preučevanjem vladnega zakonskega osnutka za slovenske šole na Strtem sestanku predstavnikov sloven-®kih političnih in kulturnih organizacij, k> je bil v sredo 28. septembra v Trstu, *1 je »Novi list« dovolil pisati med družni takole: »Predstavniki slovenske čanjšine so posamezne člene vladnega fsnutka tako popravili, kot so menili, da ustreza koristim slovenskega šol-'tva. S popravki so se strinjali zastop-Čki vseh političnih in kulturnih organizacij razen predstavnikov SDZ in HKS iz Gorice, ki so odbili predlog, da ** v popravljeno besedilo 1. člena vlad-Pega zakonskega osnutka vnese zahte-naj se ustanove slovenske šole tu-1 v videmski pokrajini.« Zraven tega je »Novi list« napisal tuli da so bili na sestanku v Trstu P^vzoči tudi predstavniki slovenskih Političnih in kulturnih organizacij »iz hdemske pokrajine«. Da to ni res, lahko potrdijo vsi številni udeleženci tržaškega sestanka. Pisanje »Novega lista« utegne koga ^Peljati v zmoto, zato je treba povedati čisto resnico, ki je sledeča. Pobudo za sestanke, da se zakonski Pačrt pregleda in da Slovenci zavzame-stališče do njega, je dala SDZ v Gorici. Se pred prvim sestankom, ki se je rš*l v Gorici, je osnutek vladnega na-a šolskega zakona pregledal goriški 'Iški odbor v prisotnosti zastopnikov S, SDZ, šolskega sindikata in Slo-ske kullumo-gospodarske zveze. Vsi ivzoči zastopniki organizacij so se njali z besedilom 1. člena v 1 a d -Nga osnutka, ki predpisuje, da ** Pouk na Goriškem in Tržaškem vr-v materinem jeziku učencev. Šele Pp drugem in tretjem sestanku so pred-hsvniki Slovenske gospodarsko-kultur-de zveze iz Trsta predlagali, da se v člen vnese tudi dostavek: »... in v teniski pokrajini«. Z njimi so potem Potegnili tudi predstavniki goriške Slo-Venske kulturno-gospodarske zveze in "ato še nekateri drugi. Predstavniki SDZ in SKS v Gorici pa lo izrazili mnenje, da je treba zahte- vi slovenske šole za videmsko provinco na drugačen način. Svoje stalile so podprli z izjavo: I) da zahteva Po spremembi v 1. členu z dodatkom ‘in v videmski pokrajini« ustvarja VeUko zaskrbljenost, da se uzakonitev 'lovenskih šol zavleče ali morda celo ^loži a nedogleden čas v veliko ško-slovenske šole, ki že sedaj močno i prav zaradi dejstva, ker še niso Gonjene; - 2) da je pri sedanjih razmah v videmski pokrajini težko računa možnost uvedbe slovenskih šol da bi to dejstvo zlonamerni elementi . 'ko spretno izrabili za dokončni po-že samega upanja na otvoritev sionskih šol, kar bi bilo zopet za vse "Vence nekoristno, oziroma celo po kPhno; - 3) da položaj, v katerem se ''"Venske šole trenutno nahajajo, nuj-^ narekuje, da se z zakonom uredijo obstoječe slovenske šole. Predstavniki SDZ in SKS so na senikih iznesli še druge tehtne in stvar- tem po Pomisleke in ugotovitve v “"du. ^feba je tudi povedati, da so pred-*tftvnlki SDZ ln SKS Iz Gorice iskali j!*6 možnosti, da se ovira glede prvega ""s premosti. So pa sicer še druge t0rne točke. , er se zdi, da so določeni krogi ho . Izrabiti vprašanje slovenske šole t voHln° borbo, sodijo predstavniki ( L in SKS v Gorici, da bi nobena ^f""ka ne smela vlačiti slovenske šole, j ke duševna last vseh Slovencev, v 6vne politične razprtije. Zato, kot jj.'0 zvedeli, se predstavniki SDZ in ' * do konca volilnega boja ne bodo ^all k temu vprašanju, seveda sa-'>OC' P°gojem, da jih kak pobalin-heodgovomi napad ne Izzove. :i FILM I Sovražnik Bargellini je v pesniškem zanosu prikazal potek Koncila, ki se je vršil leta 1439 v Firencah. V popoldanskih urah je govoril A. Pin-cherle, redni profesor zgodovine na univerzi v Rimu, in sicer o Vzhodnem razkolu. Kardinal A. G. Cicognani je izvajal temo Vzhodni bratje. V svojem temeljitem in znanstvenem govoru se je pokazal dobrega poznavalca vzhodnega vprašanja in je tako lahko orisal vzhodni svet v času prvega krščanstva in današnje razmere. Že papež Pij XI. je dejal: »Prva slava Kristusove Cerkve je krščanski vzhod.« Govor je zaključil tako: »Ako hočemo priti do združitve z Vzhodnimi brati, je naša sveta dolžnost, da se poznamo, razumemo in ljubimo.« Zvečer se je vršila v amfiteatru kulturna prireditev. Akademija dramske umetnosti je uprizorila Kristusov misterij rojstva, trpljenja in vstajenja. Delo je priredil dramaturg S. D'Amico po vzoru hvalnic iz 13. in 14. stoletja. Vmesne pevske točke je izvajala Schola Cantorum iz Assi-sija. Ko človek sledi poteku verske drame, se vedno bolj prepriča, da so taka dela tudi v modernem času močno sredstvo za pritegnitev množic k Cerkvi. V petek 26. avgusta se je vršila v cerkvi sv. Petra služba božja v rimskem obredu. Konference je ta dan otvoril kardinal G. Urbani, beneški patriarh. Dokazoval je, da je Cerkev ena, ker je en sam Kristus. Prav zaradi tega se ne more odvzeti stavbi, ki mora trajati do konca sveta, temeljni kamen. To stavbo je Kristus zidal na podlago, ki je Peter. Iz tega je razvidno, da mora imeti Peter svojega naslednika, ki je poglavar Cerkve. Msgr. C. D’Amato je govoril o velikem apostolu sv. Pavlu, katerega 20. stoletnico prihoda v Rim bo slovesno praznovala Cen kev v letu 1961. Prof. A. Ferrabino, akademik, je govoril o Enotnosti Cerkve in sv. Pavlu. E. Pon-tieri, redni profesor na univerzi v Neaplju, je pa prikazal razvoj Protestantizma v luči zgodovine. Holandec msgr. Ivan Willebrands, tajnik pri komisiji za Zedinjenje Cerkva, je v pogovoru z naslovom Razgovor s protestanti očrtal delo cerkvenih zastopnikov protestantizma na verskem polju, s posebnim poudarkom na njih misijonsko delo. Razgovor z ločenimi brati se bo moral vršiti v smislu krščanskega usmiljenja in poštenosti ter tako skupno iskati popolno resnico. Mi nismo Resnica, prava Resnica je le Bog. Pripravljeni bomo morali biti na priznanje naših napak in tudi na žrtve, ako bomo hoteli priti do pravega in resničnega Zedinjenja. Zvečer smo se zopet sešli v amfiteatru, kjer je nastopila Schola Saint-Gregoire-Le Grand iz Ženeve, s koncertom pesmi, ki so obsegale antično polifonijo, kakor P. L. Palestrina, Fr. van Berchem, Fr. Mar-tins, Gr. Aichinger, gregorijanske melodije ter moderne pesmi skladateljev G. Li-taizea, P. Carraze. Zbor, katerega je vodil Pierre Carraz, je s svojim občutenim podajanjem zelo navdušil navzoče. Sobota 27. avgusta je bila namenjena za romanje v kraje, kamor se je večkrat zatekal sv. Frančišek. Med potjo se je molilo rožni venec ter križev pot. Posamezne postaje križevega pota so razlagali laiki -prostovoljci in prostovoljke. Križ sv. Bernarda sta nosila pisatelj Bargellini ter N. Jaeger, konstitucionalni sodnik. Voditelj Pro Civitate Christiana don G. Rossi je daroval na prostem sv. mašo ter imel lep nagovor na vse zbrane tečajnike. V popoldanskih urah je kardinal G. Ler-caro označil potek priprav napovedanega Koncila ter sadove, ki bodo izvirali iz njega, ako bo prišlo do pravih in resničnih razgovorov. Svoj govor je zaključil z željo, da bi Koncil res privedel do združitve v eno Cerkev vse otroke raztresene po naši zemlji, da bi tako res zavladal en hlev in en Pastir. (se nadaljuje) DOLGA NOC 43 (La lunga notte del 43) Beneški filmski festival se je zaključil prve dni tega meseca in je končna podelitev nagrad zbudila precej hrupa in polemike med udeleženci. Zgleda, da tudi ta festival, kot že zdavnaj tisti v Cannesu, pada na svoji umetniški ravni vsako leto niže in da služi le za publiciteto in za neumne eksibicije tako zvanih zvezdic. Ali je svetovna filmska proizvodnja postala tako šibka? Ali pa morda producenti ne pošiljajo več v Benetke svojih najboljših proizvodov? »Film »Dolga noč 43« je dobil nagrado »Opera prima« in je zbudil precej pozornosti, ko so ga predvajali na festivalu. Čeprav je ta film nadpovprečen, se nam vendar zdi v nekaterih momentih precej šibek in mu ne uspe, da bi nas res ganil; kljub temu da je snov precej zanimiva in v nekem oziru tudi nova, (v filmu namreč ne nastopajo Nemci, temveč iz-kjučno fašisti!) nas pusti vseskozi precej hladne. Zdi se, da se režiser ni znal preveč poglobiti v snov. Toda morda še večja krivda leži na scenaristih, ki jim ne uspe, da nas s svojim scenarijem popolnoma prepričajo. Film prikazuje vzdušje v mestu Ferrari za časa fašizma. Glavno dejanje, po katerem nosi film tudi naslov, se dogodi v eni sami noči: 15. decembra leta 1943. Četa fašistov ujame skupino mož in jo kar na cesti ustreli brez vsakršnega določenega razloga. Seyeda počnejo vse to na skrivaj. Nobeden ne ve, kdo je dal ukaz, samo zdravnik Pino, ki je zaradi bolezni priklenjen na stol in zato ves čas skozi okno prisostvuje sramotnemu dejanju. Toda tudi on molči, morda iz strahu, morda pa tudi iz nekega ravnodušja do vsega: žena Ana ga namreč vara s svojim nekdanjim fantom Francom in mu to v sko-ro histeričnem napadu kruto izpove. Film je tako v dejanju kot v osebah pesimističen: Ana zapusti moža in se vrne k svojcem; Franco zbeži v Švico, kjer se poroči in odkoder se mnogo let po končani vojni vrne s svojo družino v Italijo, a le kot turist. Od očeta, ki so ga fašisti y tisti tragični noči ubili, ima le bežen spomin. Tisti, ki je bil odgovoren za smrt tolikih mož in ki v svoji krutosti ni poznal meja, se mirno sprehaja po Ferrari kot navaden državljan, ki nima ničesar na vesti. »Ne verjamem, da je ta človek storil komu kaj hudega!« — reče Franco svoji ženi. In s temi besedami, na videz tako nepomembnimi, a v bistvu polnimi ostre obsodbe, se film zaključi; najbolj kruti nekdanji morilci spadajo danes v isto vrsto kot tisti, ki niso v svojem življenju nikdar nič zlega napravili. Vse žrtve so bile torej zaman. Ljubezenski prizori med Ano in Francom so včasih preveč realistični in pokvarijo celoten vtis filma, ki je nositelj neke ideje in ostro obsoja fašizem. Zelo lepa je glasbena spremljava, ki zadovoljivo izraža vzdušje tistih žalostnih časov. Igra je precej dobra; zlasti Belinda Lee je pokazala, da zna ustvarjati tudi karakterne vloge, ne pa samo kakih namišljenih zgodovinskih osebnosti. V svoji celoti je torej film precej skrbno izdelan, vendar smemo reči, da bi snov lahko dala povod za veliko boljši in kvalitetnejši film. Ideja je namreč zelo dobra, le da je scenaristi niso znali dovolj razviti, tako da bi lahko res prepričala v polni meri. Moralna ocena filma je: Neprimeren (sconsigliabile). i Mira Herbert Prauss je 15 let deloval kot komunistični aktivist v vzhodnem Berlinu. Čeprav je bil navdušen za komunistično stvar, je vendar začel počasi vstajati v njem dvom o pravilnosti komunističnih načel. Morala, po kateri je vse moralno dobro, kar komunizem koristi, se mu je vedno bolj prikazovala kot nemorala. Zoprno mu je bilo gledati, kako so tovariši pri samokritiki padali v hinavščino, si pomagali z lažjo ter si tako v sebi ubijali vest. Posebno ga je osupnilo vedno novo iskanje in umetno ustvarjanje sovražnikov in s tem v zvezi ščuvanje množic k razrednemu sovraštvu. Tako je bila proglašena Cerkev za sovražnika delovnega ljudstva in njemu je bila poverjena naloga, naj to »znanstveno« dokaže. Marljivo se je lotil dela in v ta namen podrobno -študiral papeške okrožnice: kaj Cerkev uči o pravicah in zaščiti delavcev pred izkoriščanjem; kako pravi, naj delavec dobiva družinsko plačo i dr. Pri tem študiju “pa je prišel ravno do nasprotnega zaključka. Spoznal je, da je Cerkev dobrotnica človeštva, predvsem delavca, ki si v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh. Komunistična država pa da je pravzaprav tisti mogočni kapitalist, ki delavca do skrajnosti izkorišča in proti kateremu ni mogoča nobena protestna stavka. Zapustil je komunizem, se vrnil v katoliško Cerkev in popisal svoje zgrešeno Življenje v knjigi »Toda to ni bila resnica« (Herbert Prauss: »Doch es war nicht die Wahrheit«, Morus Verlag - Berlin 1960). V zadnjih 15 letih si gotovo tudi ti, dragi bralec, velikokrat slišal govoriti proti Cerkvi, češ da je nasprotna delavcem (tudi napake, ki jih zagreši kaka stranka, VPmSOJBTE - 0B60V1RJ1M0 Zakaj molče Slovenci? V četrtek, t. j. 22. septembra 1.1., je predložil »Hrovaški Narodni Komite« generalnemu tajniku ZN Hammarskjoeldu spomenico, v kateri obdolžuje Tita in njegov režim, da so 1. 1945 dovolili 150.000 razoro-ženih hrvaških vojakov pomoriti. S tem so se pregrešOi proti izjavi o človečanskih pravicah in proti postopanju z vojnimi u-jetniki. Spomenica tudi zahteva, da se u-stanovi pri ZN preiskovalna komisija, ki naj vso to zadevo preišče, a v tej komisiji ne sme biti zastopan noben Jugoslovan. — Ali 12.000 razoroženih slovenskih vojakov, ki so jih tudi Tito in njegov režim pomorili, ni vredno omeniti in zanje tako odločno nastopiti, kakor so Hrvati za svoje? J. E. P. Odgovor. Za nastop Hrvatov smo zvedeli šele iz Vašega vprašanja, kajti informacijski viri, ki so nam dostopni, niso o tem nič poročali. Neizpodbitno je dejstvo, da je bil pokol tolikih stotisočev antikomunistov v lugoslaviji maja in junija 1945 zločin zoper človečanske pravice in zoper mednarodne obveznosti o postopanju z razoroženimi ujetniki. Toda kdo naj Tita in njegov režim obsodi, ko so pa vsi sokrivi pri vračanju beguncev v Jugoslavijo? Ali naj Angleži in Amerikanci sebe obsodijo, pa Roosevelta in Churchilla? — Prav pa je, da se v mednarodnih krogih zbuja vest in spomin na zločine, ki jih hočejo vsi prizadeti pokopati v pozabo. Mislimo, da so tudi Slovenci v Ameriki tega mnenja in da zato delajo, kar se jim zdi po pameti potrebno, da dosežejo obsodbo vseh, ki so krivi pokola 12 tisoč slovenskih mož in fantov v juniju 1945. podtikajo Cerkvi). Toda če vsaj deloma poznaš, kakšno je življenje v državah pod komunistično oblastjo, in če ljubiš resnico, boš tudi ti dejal s Herbertom Praussom: »To vendar ni res!« Zlonamerno so proglasili Cerkev za sovražnico delavstva, da tako laže ščuvajo ljudi k odpadu od vere in skušajo na tak način opravičevati vse krivične besede in dejanja proti Cerkvi in njenim predstavnikom. 48 milijard cigaret so pokadili Italijani v enem letu Od 1. jul. 1959 do 30. jun. 1960 so v Italiji pokadili 48 milijard 312 milijonov cigaret. Najbolj priljubljene so Nazionali Esportazione. Pokadili so jih nad 13 milijard. Za ves tobak in cigarete, kar so jih pokadili v omenjenem času, je državni monopol dobil 468 milijard 575 milijonov lir. Ker je prebivalcev 50 milijonov, pride na vsakega prebivalca okrog 9.370 lir na leto za tobak. Vsi pa ne kadijo; recimo, da jih kadi polovica, potem je vsak kadilec potrosil 18.740 lir. To je že čedna vsota prostovoljnega davka državi, zaradi katerega noben kadilec ne toži. Radio Trst A Spored za teden od 9. do 15. oktobra 1960 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 »Bahtiarjeve prigode«, pravljica - I. del; igrajo člani RO. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu. — 14.45 Zbor »France Prešeren«. — 16.00 Beethoven: Sedma simfonija v A-duru. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi. — 21.30 Baz-zini: Godalni kvartet št. 3, op. 76. Ponedeljek: 18.00 Znani sodobniki: »Wal-ter Hallstein«. — 19.00 Znanost in tehnika: »Naftovodi po Evropi«. — 20.30 Mihael Glinka: »Ruslan in Ljudmila«, izbor iz o-pere. Torek: 18.00 Radijska univerza: Čudovitosti rastlinstva. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Tvor-nica sanj - obzornik iz filmskega sveta. — 21.30 Koncert čelista Reneja Foresta, pri klavirju Fredy Došek. — 22.00 Znamenita dela starega veka: (13) »Znamenita svetišča budistov«. Sreda: 18.00 Bizantinska Istra - Jadran Ferluga: (1) »Istra pride pod Bizanc«. — 18.30 Schumann: Simfonija št. 4 v d-molu, op. 120. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Ksantipa«, igra v treh dej.; igrajo člani RO. — 22.30 Bach: »Magnificat« v D-duru BMW 243 za soliste, zbor in orkester. četrtek: 18.00 Radijska univerza: Nekaj o kemoterapiji. — 19.00 širimo obzorja: »Početki omike« - (1) »Lončar kamene dobe«. Petek: 18.00 Etnografski zapiski: (2) »Laponci«. — 19.00 šola in vzgoja - Anton Kacin: »Površnost, nevarna bolezen«. — 21.00 Umetnost, književnost in prireditve v Trstu. — 21.20 Koncert operne glasbe. — 22.00 Obletnica tedna: »20-letnica bitke za Anglijo«. — 22.15 V spomin Alessandra Scarlattija. Sobota: 15.30 »Zet gospoda Poiriera«, veseloigra v štirih dej.; igrajo člani RO. — 18.00 Po davnih cestah: (10) »Cestni roparji«. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Slovenski oktet. — 21.00 »Neverjetno, toda res«, radijska zgodba - II. slika: »Skrivnost sedmih slik«; igrajo člani RO, nato Jugoslovanske ritmične popevke. Tito se vrača V torek se je jugoslovanski predsednik Tito vkrcal na italijansko prekooceansko ladjo Leonardo da Vinci, da ga pripelje v Evropo. Izkrcal se bo dne 13. oktobra v Genovi. Pravijo, da je precej razočaran nad uspehom v New Yorku. — Res, niso mu bile rožice postlane, saj so mu še tik pred odhodom priredili bučno demonstracijo pristaniški delavci in razni drugi ljudje. Takih stvari jugoslovanski predsednik ni več vajen, zato ni čudno, če se vrača slabe volje. Zaradi tega mu bodo pa v domovini priredili tem bolj svečan in slaven sprejem. Priprave so že v teku. Vohun iz Vatikana21 Po spisu o. Petra Leoni j a prir. Mariza Perat Mačka se Igra z miško Sodna izpraševanja so povečini imela za glavni cilj to, da so obtoženca povpraševali za podatke o raznih sumljivih osebah, da so tako laže odkrili nove »sovražnike naroda« in nove »vohune iz Vatikana«. Tako me je nekega dne sodnik vprašal, če imam v Odesi kakšnega znanca. »Da, pa še koliko,« sem odgovoril. »Saj sem vendar več kot eno leto bil tam župnik osem tisoč vernikov.« »Dobro, imenujte mi deset oseb, ki jih poznate v tistem mestu.« Pogledal sem ga: »Ker pomeni po vašem biti moj znanec, hkrati biti tudi izdajalec domovine, dovolite, da vam na to vprašanje ne odgovorim.« »Lopov!« Takoj zatem je vstopil v urad neki drug sodnik s stopnjo polkovnika. »Kako gre?« je vprašal že na vratih. »Kako?« mu je odgovoril moj izpraševalec. »Počakaj malo, boš takoj videl.« In mi je zopet zastavil prejšnje vprašanje. Bil sem že na tem, da bom tudi sedaj molčal, ko mi je hkrati padla v glavo nova misel. Obrnil sem se k sodniku in dejal: »Dobro, če hočete vam povem tistih deset imen.« Sodnik je hitro zagrabil za pero ter čakal. »Poznam Davidenka,« sem začel. »Kdo je Davidenko?« me je vprašal. »To je predsednik mestnega sovjeta v Odesi.« »Koga še poznate?« »Poznam N. N. (ime sem sedaj pozabil); to je prvi občinski tajnik v Odesi.« Sodnik je mirno pisal. »Poznam nadalje tudi škofa Sergija, če hočete, ga lahko aretirate, saj on je tako in tako eden izmed vaših.« Sodnik se je držal sila resno in kar naprej pisal. Mene pa se je začel polaščati strah, kajti bal sem se, da ne pridem do deset. Koga naj vendar še imenujem? sem si mislil. Toda potem sem se le spomnil tudi na predsednika sovjeta v svojem mestnem okraju v Odesi; tedaj pa je sodnik nenadoma vstal, prekrižal vse skupaj, kar je bil prej napisal, ter zagnal pero po mizi. »Ali sedaj vidiš, kakšnega nesramneža imam tukaj?« je dejal svojemu kolegu. »Kako naj grem naprej s takim tipom? Edina rešitev je še ta, da ga obesimo.« In bilo je nekaj časa, ko sem tudi sam mislil, da se bo z menoj v resnici tako zgodilo... Zgodilo se je tudi, da sem v uradu svojega preiskovalnega sodnika včasih naletel na visoke funkcionarje. In ker sem jih seveda imel za neke vrste veljake, sem to priložnost mnogokrat uporabil za to, da sem tudi tem povedal kakšno besedic, ki je bila pač malo ostra. Največkrat sem jim pred oči stavil dejstvo, da bodo nekoč tudi oni umrli in prišli pred sodbo večnega Sodnika. Mislim, da sem tako samega Berijo srečal; no, saj smo bili v njegovem carstvu: Berija, Stalinova desna roka, in z njih Merkulov, desna roka Berijeva. Bila je to skupina »vsemogočnih«, ki so trpinčili in mučili na milijone ljudi po ječah in taboriščih. še sedaj premišljujem, kako bi me bil Berija pogledal, če bi mu bil jaz takrat prerokoval, da bodo čez osem let on in vsi njegovi pristaši stopili pred večno sodbo, jaz sam pa bom čez enajst ali dvanajst let lahko svobodno pisal te svoje spomine. SLOVENSKIM DUHOVNIKOM IN VERNIKOM Na obletnico fatimskih prikazovanj, v četrtek 13. okt., ko bo svetovni dan molitve in pokore za mir na svetu in spreobrnjenje grešnikov, hočemo tudi mi skupno z ostalimi verniki sveta moliti in se žrtvovati v te velike namene. Zato poromamo vsi k M. B. fatimski v Dol - Palkišče. — Zbrali se bomo ob 3n popoldne v kapeli, ki se nahaja v šolskem poslopju. Tam bo skupna molitev rožnega venca, s petjem Marijinih pesmi, govorom in sv. mašo. Priložnost bo tudi za sv. obhajilo. — Iz Gorice bo peljala Ribijeva koriera, ki bo vozila po temle redu: ob 2,30 odhod iz Podgore (pri Trpinu), ob 2,35 odhod iz Gorice (pri Ribiju), ob 2,40 iz štandreža pred cerkvijo. Povratek zvečer po končani pobožnosti. Cena 200 lir iz Podgore, 180 iz Gorice, 160 iz štandreža. Otvoritev železniške proge Gorica - Nova Gorica V nededjo 2. oktobra ob 7.20 je na progi Gorica-Nova Gorica peljal prvi redni mednarodni vlak in tako otvoril to važno zvezo med obema državama. Predstavniki goriškega in tržaškega urada železnic ter goriške trgovinske zbornice pa so se ob 10. uri odpeljali s posebnim vlakom v Novo Gorico, kjer so se sestali s predstavniki jugoslovanskih železnic in predstavniki trgovinske zbornice iz Ljubljane. Predpoldne so se vsi skupaj pripeljali v Gorico, kjer jim je trgovinska zbornica priredila kosilo. Po skupnem ogledu Gorice in njenih zanimivosti so se jugoslovanski gostje ob 18. uri znova odpeljali v Jugoslavijo. Po 13 letih je tako zopet stekel vlak na tej važni progi, ki bo sedaj vezala obe državi in olajševala potniški in tovorni promet. Urnik nove železne zveze je sledeči: Iz Gorice na Svetogorsko postajo: 7.20, 14.40, 20.20; obratno pa ob 8.18, 15.8 in 21.13. Prvi kulturni večer SKPD Po poletnih počitnicah je SKPD znova začelo s svojim kulturnim delovanjem med goriškimi Slovenci. V sredo 29. septembra smo se zbrali v domu Brezmadežne na Placuti, na našem prvem sezonskem kulturnem večeru. Gospod inž. Albin Mozetič, goriški rojak, je z veseljem sprejel vabilo SKPD ter nas ta večer povedel v Indonezijo, deželo stoterih otokov, deželo rek in pestrega življenja ob njih. S prijetno besedo nam je najprej razložil zgodo- dežele, ki nam je bila še popolnoma tuja pa čeravno je v politiki marsikaj na dnevnem redu. Hvaležni SKPD in predvsem g. predavatelju inž. Albinu Mozetiču, smo se ta večer razšli z željo, da bi se kulturni večeri vrstili sedaj dovolj pogosto ter nas seznanjali z lepotami zemlje in ljudi, pesmi in besede in tako pripomogli k vedno večji izobrazbi naših ljudi. V kratkem otvoritev novega naselja pri Pevmi V tem mesecu bodo otvorili veliko novo naselje pri pevmskem mostu. 119 družin bo tako prišlo do modernih novih stanovanj na sončnem in zdravem kraju najbližje goriške okolice. V naselju bodo štiri trgovine, poštni urad in socialni center, pozneje pa bodo brez dvoma zrastle še druge trgovine. Na Tržaški cesti bodo v kratkem začeli z gradnjo še ene trinadstropne stavbe, kjer bo devet trgovin in 27 stanovanj na odkup. Za stavbo bodo potrosili 100 milijonov lir, medtem ko so za Pevmsko naselje potrosili 383 milijonov. Podgora Proti vsemu pričakovanju smo se v nedeljo nekoliko oddahnili od neprestanega deževja in poplav. Prisijalo je jesensko sončece in tako smo lahko tudi s procesijo pokazali in poudarili važnost in slavo sv. rožnega venca. Udeležba je bila precej velika. Slovesnost se je zaključila pri Marijini kapelici, kjer je daroval sv. mašo nadškofijski kancler msgr. dr. Rudolf Klinec. V lepi pridigi nam je začrtal pomen in vzvišenost molitve sv. rožnega venca. Navzoči so bili pri slovesnosti tudi številni naši sosedni dušni pastirji. Prepričani smo, da se bo zamisel rožno-venske procesije v Podgori vedno bolj o-stvarjala —kot je pač tudi izrecno želel in pisal že naš pokojni goriški nadškof Sedej v letih 1906-1908. Bog daj! S K P D v Gorici vabi na zanimivo skioptično predavanje: Miinchen, Oberammergau in še kaj z barvnimi slikami g. Vinka Zaletela. Večer bo v ponedeljek 10. okt. ob 2030 na Placuti. — Vabljeni! vino in zemljepisni značaj te čudežne dežele sredi Indonezijskega oceana, še laže smo njegovemu predavanju sledili, ko nam je s slikami potrdil vse, kar je v letih svojega bivanja v Indoneziji videl in doživel. Vse življenje, zlasti revnejših slojev, se odigrava ob obrežju rek ter na rekah samih. Hiše, postavljene na kolih od reki, ali pa na slapih, riževa polja, to je bogastvo preprostih prebivalcev Bornea. V drugem delu pa smo videli tudi bogatejše kraje, lepa mesta na Javi in na Malajskem polotoku, petrolejska polja z vrtalnimi stroji in naselja uslužbencev petrolejskih družb. Po besedah g. predavatelja in iz slik smo tako dobili bežen vtis Novi predsednik cerkvenega sodišča v Trstu Na mesto umrlega monsignorja Manega je bil imenovan za novega predsednika cerkvenega sodišča tržaške škofije msgr. Kazimir Rovis. — Čestitamo. Desetletnica tržaškega semenišča Dne 1. oktobra je tržaško semenišče praznovalo desetletnico svojega obstoja. Po drugi svetovni vojni je bilo nujno misliti na novo tržaško semenišče, potem ko je prejšnje ostalo onstran meje v Kopru. Bilo pa je tudi že neprimerno za današnji čas. 2e leta 1938 je tržaški škof Santin mislil ria novo semenišče v tržaškem mestu. Poudaril je, da to ni samo zadeva škofa, temveč škofa skupaj z vsemi duhovniki in verniki. In res je s skupnimi močmi pred desetimi leti vstalo lepo, moderno semenišče na griču Sv. Vida, ki je najprej sprejelo okrog 80 semeniščni-kov-beguncev iz Kopra in potem iz leta v leto še druge mlade fante, ki so se odločili za duhovniški stan. V desetih letih svojega življenja je tržaško semenišče dalo tržaškemu ljudstvu že nad dvajset duhovnikov, pač najlepše povračilo za njihovo pomoč pri gradnji semenišča. Letos, ob desetletnici, bodo v semenišču odprli lepo in bogato semeniško knjižnico, ki bo na razpolago tudi občinstvu. Namen te knjižnice je, da bi tržaškemu ljudstvu nudili tudi knjige filozof- Drugt preiskovalni sodnik Tisto noč so me peljali v neki drug u-rad. Pri pisalni mizi je sedel neki kapetan, po vsej verjetnosti moj drugi preiskovalni sodnik. Spomnil sem se na prejšnjega sodnika podpolkovnika. No, videti je bilo, da je bil ta premeščen, ker pač ni... zadostil svoji nalogi. Moj novi sodnik je kar takoj začel, in sicer z že znanimi osebnimi podatki. Nato me je prijazno povabil, naj odkrito izpovem vse svoje »zločine«. Toda čeprav je bil precej bolj zvit in prebrisan kot njegov prednik in čeprav me je povabil, naj mu povem imena nekaterih duhovnikov, ni imel več sreče kot prejšnji. Molčal sem ko riba. Tako se je v kratkem času ustvarilo med nama zelo napeto ozračje. Bil pa je ta sodnik izredno vnet boljševik. Neprenehoma je hvalil Stalinove vrline in njegove zasluge v korist narodu. »Brez dvoma,« sem nekoč rekel, »je to res, kajti izkazali ste vašemu narodu to-Jiko dobrot, da ljudstvo ne more pričakati, da bi vam vsem skupaj postavilo spomenik v spomin na vas.« Ko sem mu tako odgovarjal, se je sod- nik tresel od jeze in se je maščeval nad menoj s tem, da mi je na primer prepovedal, da bi gibal z rokami med govorjenjem; moral sem zato roke postaviti na kolena in jih nepremično držati. Fatimska Mati božja Neke noči se je hotel sodnik z menoj malo pozabavati. Ko so v moji pisarni v Odesi nekoč rdeči delali preiskavo, so dobili majhne listke, na katerih je bila podoba fatimske Marije in poleg slike še molitev za mir, ki jo je zložil sv. oče Pij XII. Sodnik je en tak listek potegnil iz neke miznice in dejal: »Ali vidite, kakšno propagando delate vi katoličani? Kaj so to stvari, ki naj se širijo med narodom?« Pri' tem je Mater božjo imenoval »plesalko«, čeprav je prikazana v skrajni skromnosti. S to podobo v roki se je nato začel sprehajati gor in dol po sobi. Tresel sem se od jeze. Tedaj se mi je malo približal, a jaz sem mu pri tem hipoma zgrabil iz rok malo podobico. Nato sem jo mimo raztrgal rekoč: »Bolje tako, kot da bi še dalje ostala v vaših nečistih rokah.« (Se nadaljuje) »Dobrodošli!« Vemo, da bo moral med nami marsikaj potrpeti, a skušali mu bomo po svojih močeh lajšati težave, želimo, da bi pastiroval med nami še dolgo, dolgo. V tej priliki se zahvalimo prečastitemu gospodu Germeku, ki je v vseh teh šestih letih oskrboval našo vas z nemalimi žrtvami; saj je prihajal iz oddaljenih Ricmanj, nekaj časa pa iz Doline. Otroški vrtec Letošnji prvi oktober je še posebno razveseljiv za naše mlade mamice. Po dolgih letih prošenj in moledovanja smo končno dosegli, da so tudi za Mačkovlje in Pre-beneg odprli novi otroški vrtec. Več prošenj so matere poslale na merodajna mesta. A bilo je videti vse le kot bob ob steno. Ob vizitaciji prevzvišenega g. škofa so naši možje predložili tudi to vprašanje. In g. škof je obljubil posredovati. Tako je tudi storil. Hvala njemu in vsem, ki so pripomogli, da imamo danes tudi mi tako težko pričakovani in potrebni otroški vrtec. Trenutno je vrtec nastanjen v prostorih osnovne šole, kjer služi v ta namen začasno ena učilnica. Upajmo, da bodo v kratkem dozidali še potrebni in primernejši prostor zraven šolske telovadnice Pomanjkanje vode v šoli Poleg pomanjkanja prostora je pereč vprašanje tudi pomanjkanje vode v skih prostorih. Vodovodno omrežje je naO reč pri nas tako slabo, da v dneh, I® perice perejo v pralnici, ne pride voda šolo. Ker bo pa sedaj dnevno v šoli 1 RAZNO Hruščev in Kristus Odlomek govora, ki ga je imel Hruščev ob priliki obiska rouenske katedrale: »Kristusov nauk je našemu v marsičem enak, vendar v enem ne soglašam z njim, namreč, ko pravi: če te udarijo na levo lice, ponudi jim še desno. Jaz verujem v dragi nauk: če me udarijo na levo lice, jaz vrnem z udarcem na desno in sicer s tako močjo, da napadalcu odnesem glavo. Ta SOCIETA' CATTOLICA Dl ASSICURAZIONE Ustanovljena v Veroni 1. 1896 — Kapital in rezerve 7 milijard lir * Zavarovalnica vam nudi pod najbolj šimi pogoji zavarovanje proti h*' požaru, tatvini, prometnim nesreča011' Obrnite se na Glavno agencijo v Trs*11' ulica S. Nicolb 7 - Tel. 24-136. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici