Demos na
pohodu
tudi v naši
občini
Demos je imel 5. februarja 1990 svoj zbor v veliki dvorani KS Polje. Dvorana je bila polna. Temu se po 45 letnem prisilnem molku ni čuditi. Zbor je vodilo predsedstvo: predsednik Stane Zupančič (SDZ), član Andrej Korošec (SDZ) in Slava Horvat (pred-sednik SDZD).
(nadaljevanje na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
Otvoritveni govor je imel pred-sednik Demosa Moste-Polje dr. prof. Dimitrij Stiasny. Omenil je, da od leta 1918, ko je bila ustanovljena država SHS, ni bilo
v naši deželi politične strukture, ki bi naredila svojemu narodu to-liko zla, nasilja, strahu, represij, likvidacij, drugače mislečih, kot so to naredili komunisti.
Zbor so pozdravili in imeli kra-tek nagovor gosti: dr. Rajko Pir-
nat, ing. France Tomšič, Vito Šaukal mag. (zeleni), Jože Kogoj (kmet), Stane Brezovar (ZKS), Anton Tomažič (Demos Dom-žale), g. Bidermann (Švica). V di-skusijo so posegali Marjan Cerar (direktor Belinke in kandidat za republiškega poslanca), Milan Ši-frer, Milan Matos, Drago Zor-čič, Franc Vode, Drago Erčulj in Drago Gerel. Nagovor zastop-nika ZKS je bil deležen določe-nega odpora. Očitali so 45-letno represijo, 10-letno krizo, ki jo je zavestno povzročila ZK, ker ni dovolila vstopa privatnemu kapi-talu.
Ce namreč gledamo sejo CK ZKJ, vidimo privatne lastnike SFRJ. Tako delujejo in žive. Nad družbo, nad deželo. Ce pride de-žela v privatne roke, ZK nima več o ničemer odločati, ker ni nič nje-nega. Zato ZK ni dovolila privat-nega kapitala. Živela je v opoju oblasti. Ta je bila popolna. Eko-nomsko rušenje dežele je prisililo ZK k popuščanju pred privatnim kapitalom. Ta potrebuje svobodo gibanja, demokracijo. Tako je ka-pital nosilec demokracije (in ne ZK). ZK je popustila z represijo. ZK ni imela več izbire: ekonom-sko sesutje države (in tudi ZK) ali rešitev države s privatnim kapita-lom in odhodom ZK. ZK se je odločila za preobleko, moderniza-cijo, evropeizacijo itd. Postali so
naenkrat zelo radikalni in navdu-šeni za spremembe. Postati ho-čejo nosilci sprememb. Bahajo se s konvertibilnim dinarjem. Toda tega   je   naredilo   kar   ljudstvo
samo.
Obnašalo se je seveda eko-
nomsko in pridno menjavalo di-narje v valuto. To je ZK preko svojih organov preganjala. Nasto-pali so inšpektorji. Lovili so ljudi z devizami, jih plenili in sploh preganjali in sodili. Ljudstvo pa je kršilo zakone, ki jih je postavila ZK. In tako je bilo v bankah že 80% tuje valute. To je pomenilo tolike rezerve, da je Markovič (poleg drugih pogojev) lahko raz-glasil konvertibilni dinar. ZK, do zadnjega največji družbeni zavira-lec napredka, so nenadoma hoče predstaviti ljudstvu kot napredna sila. So pozabili na preteklih 45 let? In kaj bodo z Mačkom, Kra-igherjem in drugimi junaki teh 45 let? Vsa bremena je treba odkriti in popraviti, kar se da. Novi no-silci niso dolžni nositi teh bre-
men.  ......
Skleniu moramo mir med
Slovenci vseh barv, ki niso obre-menjeni, in se kultumo povezati v enoto.
Zbor se je zaključil z vpisova-njem kandidatov za razne funk-cije v naša reprezentančna telesa.
dr. prof. Dimitrij Stiasny