I***
dclj in
U
a»4 HsMsjrs.
TA
ITrešalikl Inupramlški pw»-
»torl: 9S87 8. LawnUal« sv.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Offlc« of publlcattoa; 2<W7 Bo. LawndaU »vo.
Tvlophua«! Lawndsl« 4«3
LETO—YEAR XI.
mtm *. a. fCHICAGO, 1LL., četrtek, 1». decembra (Dec. 1») 1918.
Snb*«rlptlM $3.00
STEV.—NUMBER 296.
<M«. M*>
_
ZEMLJINA KOMISIJA JE ODLOČILA PROTI NASELNIKOM.
ZAKLJUČEK JS V PRILOG
DRUŽBI ZA NAMAKANJE UMETNIH ZKMLJlSC.
Načelniki viole priav na tajnika aa notranje sadeve.
Denver, Oolo. — Odbor zern-ljiščnih komisarjev je »oglasno sklenil, da podaljša rok za zgradbo naprav za umetno namakanje v okrajih Moffat in Routt za dve leti.
Odbor zemljiščnjh komisarjev je nastanjen iz sledečih gospodov: John F. Vivian, Raymohd MUler in John E. Field.
Ko je odibor naznanil svoj zaključek nista bila navsoča Lafay-ette, Hughes in Lawrence C. Phipps ali kateri drugi kapitalist, ki tvorijo skupaj Great Northern kompanijo. Njim se najbrž ni zdelo vredno priti k razglasitvi zaključka, ker so bili najbrž prepričani, da odbor, vedno prijazen napram bogatinom in resen napram siromakom, odloči njim v prilog. Takemu mišljenju se ni čuditi, kajti omenjenim gospodom se ni zdelo vredno prejšnjo solboto privesti priče, ki bi podpirala njih peticijo za podaljšanje kortcesije. Poznali so odbor in vedeli eo, «e pripeljejo priče, da le tratijo čas z njimi, ker sc ni bilo bati, da bo zaključek storjen proti njim.
Akcija odbora bo mogoče zavlekla obdelovanje zemlje zopet za dve leti.
Dve sto naselnikov, ki so pri volji obde^ti z^mlio in so vtak-fcnbranjie, se
___ne too podalo kar tjeven-
dan. Preveč fculjev so «e vtaknili v zemljo, da bi držali krilem ro-ke in ne storili nič ea rszvoj tega HHH	■■Ksuiirž
by tho Act mf OctoUc g. I»ir, — «U >1 tkm Poti OttUm mt Chto«—. lUl»oto. *y	•! ihm Pr-id«at. A. S. Buri-««, Po«tw»fr Gmmmrml.
Hriri^!*ur7l0:v Act of Oct- 3. 1S1T. «ulb»rl»«d o« Jmm tA^mT^^^T^^TT^^T^^^S
NEMŠKI SPIJONAZNI SISTEM JE RAZKRIT PRED ODSEKOM.
AMERIKO JS DOSPELO 31 PROPAGIANDISTOV TIK PRED VOJNO.
Itte mi
Delo med seboj ao ai raadslili po skupinah.
Washington, D. O. r- Kapitan O. B. Lester, član armadnega detektiv nega biroja, je bil zaslišan od senatnega odseka, ki preiskuje propagando za pivo v Združenih državah. Večina njegove izpovedi ae nanaša na delovanje nemških agentov, preden so Združene države vstopile v vojno. 1
Kspitan Lester je pričal, da se je priglasilo od 300,000 do 300,-000 osel) prostovoljno, da podajo lokalnimi nemškim konzulom in nemškim agentom vsakovrstne informacije.
William Bayard Hale, šumalkt zs Hearstove liste in bivši4 predsednikov zaupni sel v Mehiki, je postal po izpovedi kapitana Lester ja šef tiska te organfeeclje. Častnik je pričal, da so vplivali na Časnike in žurnaliste, da -zagovarjajo stvsr Nemčije. Produ-cirsni so bili filmi, da aejejo nezaupanje napram Japonski, in Mehiki. Neki waehingtonakl časnikar je bil najet, da porefta vladne tajnosti nemškemu glavnemu stanu. Pošiljali so časnikarje v Nemčijo, ki so se vračali, da so hvalili stvsr kajzerjeve Nfcitfije. Po Ameriki je krožila zlktt knjiga, da zapišejo vanjo Imena ameriških državljsnov, kl so naklonjeni Nemčiji.
J. J. Diekinson, časnikar in bivši major, [ na' teJUrii da
ITALIJA NOČE ZAVREČI LONDONSKE POGODBE,
Pi poročilu Iz Pariza slnptflzlra Amerika z Jugoslovani.
SENATOR SIMMONS JE ZA TIRJATEV ODŠKODNINE OD NEMČIJE
Pariz, 18. dec. — Jugoslovsnaki zastopniki v Parizu so vznemirjeni in za to imajo nove rasloge. I-talijanski ministrski predsednik Orlsndo je dejal pred par dnevi pred poslanci v parlamentu v Rimu med drugim tudi sledoČe:
"Italija na sma demobilizirati in držati mora vaa svo) vojni ma-terijal nedotaknjen, kajti pološaj ja tek, da aa nevarnost ni zmanjšala, temveč povečala."
Jugoslovani čit^jo v teh besedah grožnjo, da bo Italija poskušala s silo osvojiti pokrajine na vzhodnem obrežju Jadrana.
Kolikor je znano, Anglija, Francija in Amerika izrašajo simpatije s Jugoslovani in pritiskajo na 1» talijo, da naj popusti nekatere svoje zahteve v londonski pogodbi, toda italijanska vlada noče od-nehati niti za las, pač pa zahteva še ve&
Ameriški delegat House je informiral Wilsona o vseh dosedanjih provisoričnih zaključkih .na zavesniških konferencah, ki so s<$ vršile pred njegovim prihodom, Povedsla mu je o pogovorih, k i jih je Imel z Lloydom Georgom. Clemeneeauom ln Orlandom.
Predsednik ae je odločil, da bo najprvo konferiral posamezno z zastopniki Anglije, Francije in I-talijo ter po potrebi s predatuvni-kl manjših saveznikov ln novih, prijataljakih driav. Wilsonova pr-va naloga menda ja, da se doseže
vojnam ln vsaka zahteva, ki bi iz-»vala nov konflikt z orožjem, mo-va biti takoj zavržena.
Ameriko ne vežejo nobene tajne pogodbe na entento niti ni podpisala londonskega dogovora, ki jloloča, da to aH oni zaveznik ne srne sklepati separatnega miru. Vsled tega ameriška delegacija lahko vsak ča« zapusti mirovno konferenco, če bi hoteli zavezniki ostati pri svojih tajnih pogodbah a\ ustvariti novo ravnotežje velesil V K v ropi,
Francoski konservativni listi ^oprenehoma priporočajo WiIao-nu, da si naj osebno ogleda opu-htošene francoske ln belgijsko 'kraje ter podrtiue niest [u vasi, predno pride do razprav o zavezniških zahtevah za odškodnino. Listi pričakujejo, da bo Wilaon potem prepričan, da je sahteva o-pravičona.
Včeraj je Wllson zopet konferiral s polkovnikom llousejem. Italijanski poslanik mu jo naananil, da jutri pride italijanski kralj v
Pariz.	S.l .....................
Ijomlon, 18. dec. — Tukajšnja '«Daily News" Je izvedela iz "aa-nealjivih virov", da bo Wilson zahteval na mirovni konferenci med drugim ligo narodov in znižanja oboroženih sil na suhem ln morju; predsednik bo podpiral pravične zahteve po odškodnini, toda on je proti tem«, da bi si za
ivezniki, predno se vse prijstelj
tervjuve z uradniki nemškemu 8ke delegacijc vsedejo k mirovni glavnemu stanu v New Yorku. I mi,i.
Diekinson se je bahal, da Ima za- Nekega dne gotovo pride na dan up ne stike s kabinetnimi člani in interesantna povest, kako so trije da mu je vstop v Belo hišo dovo- največji zavezniki sprejeli štiri
H"" vozniki kar razdelili vse bogastvo MMl Nemčije Itofikor ga
rodovitnega zemljišča.
Z'	a zak u k odbora Lester je pričal, da »spiski bka- nig0 ,prejeli i„ o tem ve največ
t ^e Ciskavo lm kakšen zujejo, da je Diekinson izročil "- povedati polkovnik House. Bilo Je SfctacZ\ izvršen upne informscije nemškemu glav- LUno v6llko pričksnja. Anglije, vsh te^nih skličejodhod naJnimu stanu.	Francjja in Italija so govorile le
selLkov in trgovcerv cfat da Po Lesterjevl izpovedl je prlče-L iyojih interesih, terltorljalna
W nemška propaganda v Berlinu Lpr^anja so bila glavna ln konč-če	za nada jno akci- Izbranih je bilo 31 zaupnikov, ki L0 bi bilo prišlo do razdor, med
jo, usUnove obramtoni «klad in Lo dobili potrrfma navodHa pre- Lntento in Ameriko, tedaj so pa zmoftnesa advokata v dan so odpotovali iz Nemčije in bili poavarjeni, da predsednik ^ffiordT^pn^aa- " razkrili PO svetu, da Isvrše WiUon predloži vse podrobnosti KShtf Unom. poverjeno nalogo. V Kodanju ^L.po^a^erlškemu kongre-
r *t71 J loUUn tnrll kai dru- je vkrcalo dne 4. avgusta 1914 m |n gt *prOa, dali hoče dovoliti, Zgodi se pa laMnMU 1» J drj	{n trldeH,t zaupnikov, ki U aBerl«ko ljudstvo nadaljuje
gega, ^^Jtzapadu sol j e	y Ameriko dne 16. av-v0jn0M angleške. francoske in 1-
precej vročekrvni in rsdt J«m-n,	AlhertL.i
l je jo pravkjo v svoje roke.
Hughes sam je namignil, ds ls
Wfl»on je za tO, da pride tudi Nemčija v ligo narodov, ampak pod posebnimi pogoji. Liga narodov mora biti Inkorporlrana v mirovni pogodbi, ne pa da bi se o »em vprašanju vršila posebna kon-fereitea pozneje kakor žele gotovi predstavniki entente.
Pariški "Keho <U Parls" plšo, da jc Izjavil maršal Hutin, da bodo formalne mirovne pogttdbe podpisane okrog 1, junija 1910.
ROVA OAVCliA PREDLOCA FARMAR S PETIMI 2E NA RAZPRAVI V SENATU. NAMI V NEZA2EUENI
KASl,
Predloga bo mogfee sprejeta koncem tednu.
| Waahington, D. 0. — Senator Simmons i* Severne KarelIne, predsednik finančnega inlseka, je Isjavll v sonat u, da naj se Nemčijo prisili, da iriača tako visoko odAKodnlno, kol jo uiore plačati.
Po senatorjevem mnenju naj hI Nemčija ne plačala le odškodnino za življenje nebojevnikov lu po-topljenih ladij, ampak tudi sa vojne troške, ikl so jfh imele Združeno drŽave.
Ko je senator Penrosc razpravljal o davtčni predlogi ca 1919 do 19*20 ,mu je senator Himmons segel v besedo in dejal, da bo vlada plačala ua eni strani veliko odškodnino za vojno koutrakte, ua drugI strani bo pa veliko prihranila, ker naročila ue bodu izvršena.
Poleg je povdarjal Simmons, da je zaveznikom 'posojenih $10,000-000,000 in da je 4o posojilo doUtro naloženo. Prešel je na odškodnino, ki aaj jo pla*a Nemčija Združenim državam ln rekel, da predsednik nikdar nI govoril besed, ki hi kazale, da Združene države zahtevajo odškodnino, vendar Je pa dršavul department napravil pro-Mu n o Izgubi, kl so Jo povzročile potapljače. Mornariški tajnik Daniels je nedavno rekel, da Združene ditsve ne itodo zahtevale odškodnine od Nemčije.
Na republikance ao Slmmonso-ve besede napravile selo ugoden vtis, ker Jih
ZADNJA ŽENA VPRAiUJB, KJE SO DRUOB ŠTIRI
Po iajavi njegova hOerke ja bUa vsak Bošič druga mama v hiši.
Ohioago, IU.—Lo*lie Snodgraas farmar is Lotosa, Ind., je na po-lleiji rešil uganko, Kftffl izgl-nUe n jogo ve žene. ' >
Hnodgrasita so aretirali v nekem člkaškem preuočevullšču na severni strani mesta na obtožbo njegove ione, Njegova soproga jo Ispovedala na policiji, da Ji je grosll s ubojem ln da je sirovo ravnal s desetletho hčerko 1 »atire no. 1
Pri Snodgrassu so nsŠH dva samokresa, testament ln dva poročna Usta. tfuodgraaa je pobegnil ls Indlano dne 101 deceinHbs, ko je Izvedel, da ga Išče policija. Mku-šal je spraviti svojo hčer v sir«.
tišnieo.
"Dejal Je, ds so mo »nebi", js hitela njegova Ž«na pripovedovati policiji, "Bala sem «e, da me ubije. Ne vem, kaj nt Je ugodilo s njegovimi prejšnjimi ženam!.'1 Snodgraas je priznal, da je i* mrl pet šen. Naštel je njih Ime-, na ln povedal, kje se js poročil s njimi. Prlsnal je, da se nI ločil od četrte ženo, ko je poročil peto.
Njegova karijera kot soprog Je pričela pred dvanajstimi leti In se je razvijala takole i Prva iona: - Udš. Lulu Htilli-_____ ______ vsn. Poročil Jo Je v Kldorsdu,
iiavdaittJo	^ m iv m3i OJ®. ko J«
gusta 1914. Dr. Helnrich Albert I tal^janske vojne ellje. To jc men-, , je isplačeval te propagaudlste. ^ pomagalo ln zavezniki so se po-Hughes sam je namignil, ds ls-	.. . m Ameri- dali — izvsemši dveh točk, radi
hko pride do bojev, kakor WtroJM M r<,wrvirall; to sts
bo družba zahtevala	J jo^t delHs v sk^	svoboda na morju ln vprašanje
S.	voim. odškodnine.
mr
Anfllj* i« »prv« »tala ns «t»IB
nuelnike talirelm. »«veo» j. » '1umreti mm,- Ju. d, ne »ne nihfe niti Crhnlll «
•. Hugh« po»bU pov«d.tl «• Jj	Jutoo A- „obodl n. m.rjih. Mi n, «Ul
bom d. ,m.	Mehiko. »verniki »ovoriH e t.kih odtkM
htereti «6 od akr». ked.r «« no	, . <UT. nlnlh, ki W bile po mnenju »m.H vajene n.prove » ume.no n.- S*^ tm.\W ^.»pnikov potrte Nemfii«
makotge remiji«.	..^u vl«U-U -toletj«. Houi^ju ee je po.^1
P**1«' "	¥ UmL	K^r Je hodilo govoriti »v«„lke, d. ».od-
nsMiniikem okraju..	!:	malo loSIII to »pralanj« ia mirovno kon-
Med naaelnfkl vi«U veliko ra«; h^L* "T?^ Tukaj » imoM ferenro In adaj faka WVmm »al« burjonje, ker »o mno«i vtaknili B?	Boved, «a. da Jih pridobi u avoje atailMe,
•voje zadnje rente v *m.ljo, od. .voJe t^ Brrnalortl^ »o^e. ^	,vobod, „. morju in
bor' ae pa nI o.iral n. njih IT^^Zrii«1odlkoduin.
® - M ® ' P \no brzojavno zvezo a brezžično Wilaon bo naredil močan pritisk THTZZrn *A ttM oostsjo v Hajrvlllu, ki je bila ao- »nižanje oboroženih sil, kl ga DENAR EA PRASlCE, ZA UCl- P'^ ^ posUjo v Uatra za prvi korak kresnične-TELJE OA NI	T -	1	• ^---1—-----
Dva soeiJaUsta na mirovni konfe-ranči.
Pariz, 18. dee. — Iz tlima poročajo neuradno, ds bo Italija za stopsns na mirovni konferenci po sledečih delegatih: VlttOrio Or-lando, ministrski pretlsednlk; baron Bldney Sonnlno, zunanji minister} Frsneesco Kaverio-Nltti, finančni minister ; Leonlda liissola-ti, vodja refomrietlčnlh soeiall: stov ln minister zs vojne pokojnine; genersl Armsndo Disz ln pod-admiral Paolo Thaon dl Hevel.
Belgijska vlads je uradno na /nanila imena svojih delegstov za mirovno konfercnco, kl soj Pau Hfmana, zunanji minister; Kmlle Vandervclde, justlčnl minister In voditelj socialistične strsnke; baron Vsn den lleuvel, belgijski jst-slanik v Vatikanu.
ino^Vat}!1, liTtfodb sshtevaM, da Nemčija plača vojno odškodnino.
Senator Penrosc je oponlral, da se sprejme v davčno predlogo za leto 1919 tudi davčni program za leto 1020.
Voditelji v senštu upajo, da ho davčna predlogs sprejeta koncem tega tednu, zato tndi hite z ras-pravamf.
Hprejet Je bil nadprofltnl davek, kl se giblje med 30 In MO. odstotki lu kl prinese v davčno blagajno $2,400,000,000. |»o pred logi, kl je bila sprejeta v dbornl cl, bi ta davek vrgal $3,200.000, 000. — '
OselHtl dohodninski dsvok Im prinesel (lil.Oift.tMiU.tKK), po ifltor fdčnem rsključku Je ps bil dolo Cen na $1,00H,000,000.
Osvojen Je idl davek ua žga nje, tovorniuo, vosnluo na šelez uleah, Iranaportacljo naravnega olja po ceveh, znižana poštnina
ItA« a^l^HHHHiMMI
ICd so bile te postavki« sprejete, »o'si nekateri senatorji pridržali prafičo, ds stsvijo spremembne predloge kssneje. To pridržanje pravke dokazuje, da mogoče ue bo sprejeta predlogs v celoti še tsko kmalu, če se oglasijo s«us torjl s qpremeflf>tfitul predlogi.
ze in pričevsnje.
iSS^SMv aru.0 OP*
Nauenu v Nemčiji. '	1 mu mini; ls tega razloga i»o vneto
lige narodov zajamčena v mirovni pogodbi. Dalje ae je Wflami Izra zli pred svojimi prijatelji, da dr iavmfld ranili driav aa mv jo aa-
| nju Wilsona ni sploh vredno, ds
--------------Amsrika prisostvuje na mirovni
kolero, medtem ko ssbsvljsmo, ee	mttjAEO ZADOLŽNIO konferenci, ako ne bo ustanovitev
je trelts dstl $10 zs blsgostan o. 14 1to I--	'----------'
trok", je izjavil dr. C. B. R^rt-I EODO son, profesor ns univerzi v PHts-
burghu, ko je govoril ns aejl ^l-i ^^^ D# 4 _ Finančni______
skih ravnateljev okraja Al eghe- wssoMm in al MAJ•*< ** ny. Razpravljal je. kaj	C »Vž gospodarji Aiovsštva ln da
lahko stori, da - odpomore	+7*SSSm M&S £Z*k*r*okoU pogod
lajamu pomsnjkanju učiteljev. kom. fij™0^ ^ ^t do do ka m mir, Id M njim prijela; čr Kam url Hamllton, okrajni šoj- mi|. rd in p^ »dolinic svo-1 bralki morajo MM sb«)ltitno na
»kl superintendent, je rekel, da	.. jaana«, kaj ramaJi**"
je Pen nsyl vsn i js druga najbolj	--1 kajti bila js ljudska vojaa ln mi
bogata država e Uniji, v šolski b-	j. VESMS. . .-Jrovni kongres
obraZM je pa Šele na šestem	^^ Mj«
.tu. ftestdeset dolarjev na me^(	Wilson moji aa stališču, ds me je premalo denarja, da se laeede *IJL/ ^^b IM« a. «.; ra biti vsem manjšim narod««,
»nSea poduk, je menil	P m ^jamčena MŠČita proti nadaljnim
- -	J
Nemški kapltalisU vabijo aaveani-ke v Nemčijo. Pari*, IH. dw. — "Journal de Oeneve" piše, ds so mnogi nemški finančniki, veletovamarjl ln isita-II velepodjetniki v silnem atraliu odkar je prUls revolucija in r*vo-luelonarjl ao Jim prišli na sled. da se skrivaj pogajajo s zavezniki zs okupacijo vse Nemčije v nad i, da hodo zadnji preprečili izgubo v*» ga njihovega kapitala.
Francoski socialisti protestirajo proti razpuščanju nemških sovje tov po francoskih vojaških poveljnikih v okupiranem delu Nemčije^ Jo, ds je general Msrchsnd daje" odbornikom dclsvsko-vojaškega sveta v Kreaznachu sledeče?
"Ooapodje, vi zastopate »»vjet, to je nered In anarhijo. Jaz vas ne pripoznam. Isgublte se Ispred mo-jih OČI In povrnite se nSšaj r#,f Namssto revolucionsmik sovje-tov so povsod prišli nazaj stari nemški žuf>sol in občlruAl ave(l.
ŽUPAN JE ODPUSTIL OONJE OASOE.
Oolorado Springi, Oolo. - U-psu Thomas j«^ odpustil vsi« og njegasce, v složbl Je prldržal le usčelniks lu poduačelulks ognj«' gaseev. Ognjegatod obvestil župana, če ne dobe povišane me u\c, da zaštrajkajo. Ta zahteva J«, ujezila župana/ da je odpusti ognjegasre iu je pričal organ I si-1 ratl prostovoljno jnižarno elHlo.
Pra«tovoljei so bill vso noč na nogah, kajti oddani so bili šte-vllnl požarni kilel ^upan je mlre-dll, da rmorajo wlaj detektivi stražitI ponoči nsprave zs odda-jo požarnih klk-ev, kajti nevar-noat js bila, da se pr«a»tovol>d inI-po\c<ls novemu poklicu, *e ne bo ponoči miru.
flgttjegsari so zshtevsll le de. aetodat* no p<»vlšanjs mesde. In radi malenkoetns zahteve ao meiU-na tadrve rsiši mc«if> nevarnosti, kl mu preti od strsni požara, če ni so pri gs«Hnem o-rorklju irveilia^,	,
.....
Droga iona. — M rs. Minn le
^srkln, ločena žena z dvema otrokoma. Poročil sa Je t njo v St. loaejtftu, M o. Imela je bogate sta-riše lu očitala mu jo, da jo ja pa*
rotili radi premoŽenja. To ga Ja ujezilo in jo Je pustil. ReaporotiB se je a njo v St. Joseph u. Tretja ima, — Udč. Buelali Mke, rdečelaska. Poročil Jo Je v \auMBs <?ltyju, Ksns. ^Ivel Ja z n jo eno leto, dokler so 11I rodil sin, Itszporočll se |e z 11J0 v Bloo-mlugtonu, 111.
Oelrta žena. - Odč, Lllllan Speckeen Iz Oatsrljs, 0a», Našel jo Je s pomočjo agent ure sa ženit -te. Kmalu po poroki mu Jr pri-znala, da ue more spolnjevati dol; An osti žene. Poslal Jo je douiov k MtariŠem.	,
lana. — M rs. Josephlna Seiilcerdlrovellne, 'slamnata vdova', je povzročila njegovo arsta* cljo. Snmlgrass pravi, da mu Je povzročila največ bridkih ur v življenju.
Dejal je, da je živel atrašno življenje, odkar Jo Je poročil. Skušala je podšgati njegovega o-troka proti nJemu.
Neka govorica pravi, da živi še šesta tone, ndka Kvelyn Kuelt-kean.
Snodgrsssevs žena Je dejala, da je mogoče, da je imel šest soprog, Njegov« hčerka Je prlpovedo-vala, da Js Imela skoraj vsak B«.
Žlč drugo "nismo."
Taki so doŠivljsjl človeka, ki ja po zskotiftklh skuŠnjsdi ve«lno gneva silil v zskon lu nI prišel k psmetl.	,
NEMŠKA SKLADIŠČA 2ENANA SAMOANSKEM
OTOČJU.
ngo.
—-Ameriške mornsriške i^Hsstl so easetfle imovino "Nemiks hsns. buršks druil»e''# kl js vredne |fto#no In Js nsjlMilJ oddaljena podružnica nemške tvrdke ml »lomečega pristana. A. Ilammanaii, ravnatelj, Ktnll lloeter in W. Ki seweter, trgovsks p<»močnlka, so bili In(ers irssi; liswiws draSka na zspadnem Mainoanskem otošju je bila od Brilov sassšena še pred dveme letoma.
t, i
PROSVET
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
I/.ha j a dnevno razen nedelj In pmrnikov.
LASTNINA* SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
_Cm oglu** po dogovor«. Rokoptoi m ao vtrn^ajo.
ZodtaJoao driavo (tzvon Chic»«o) to Conada M M {«•» li r,o so pol lota tn 7& sa tri moooco; Chicago to Inozea^vo fd.SS aa loto, $2.26 sa pol leta. $t.lt sa tri
PEOSVETA	,,	, A
________________________ln1 - =aeaacas
še nismo preskrbeli, da ne prihajajo vedno novi bolniki. Vzroki za take bolezni in zla so v socialnem redu, ki vstvarja revščino in ne nudi vsem ljudem enake prilike do prave izobrazbe. To resnico je spoznal tudi polkovnik V. C. Vaug*n in zategadel priporoča, da je treba graditi temelj novemu soctelnemU redu, v katerem prenehajajo take bolezne človeške družbe same od sebe, ker nov socialni red ustvari nove gospodarske razmere, iz njih se pfe razvijejo novi nazori o človeškem življenju in nalogah človeške družbe.	Z.
SSS7
£
kor im« »tik o
"PROSVETA"
UwmUo A«mw, Cfcicotft. Mfeofc.
-THE ENLIGHTENMENT"
OrfM mt tkm Slooooio N«H—ol ** S—Mr
Isoood datlf oscept Sonda? and EelMef»_^_|T__Ti__ Ooraod hf tho Slooo»fa Notioool B«»WU
Adverti»ing ratOS on »greement
Sobocriptlon: Uaitod flutoe (szcept Chicago) aad Canada |t »or
Chicago »nd foroiicn cou^itrig^jjLj^^
"PROSVETA"
«aS7 So. Low»dol« A«
DoHmo t oklopooj« a. »r. (Doo. Zt-tS) poU« val... . d. v.w j. • lo« dmiom potoki« aoroostoa. P« HM, do — oo« mm mHmri
ZDRAVNIKI O SOCIALNIH PROBLEMIH.
Zdravniki in znanstveniki se trudijo, da odkrijejo rane v človeški družbi in priporočajo, da se odpravijo^ Kakor človeško telo ni zdravo, če je pokrito z gnojnimi bulami in turi, ravnotako ni zdrava človeška družba, če pe na nji pokažejo rane, ki izvirajo iz slabih socialnih
razmer.
Modomi zdravnik ne bo zdravil človeškega telesa, pokritega z gnojnimi turi, z mazili, ker mu je znano, če zaceli rane na enem mestu, se odpro na drugem, kajti bolna je kri, bolan je telesni sistem. Zdravnik bo zdravil bolno kri, zavedajoč se, če ozdravi kri, da izginejo gnojn| turi s človeškega telesa in človek postane zdrav.
Zdravniki in znanstveniki so odkrili bolezni in rane na človeški družbi, ki so posledica slabih socialnih razmer
Polkovnik V. C. Vaughan, član armadnega zdravni škega štaba, meni, da so nabori pokazali take rane, da je skrajni čas, da se odpravijo. Po njegovem mnenju imajo te rane izvor v sedanjem socialnem sistemu, ki ga je treba tako spremeniti, da se take rane odpravijo.
Sodeč po njegovih nazorih smatra on ljudsko nevedo za poglavitni izrok, da je težko spremeniti socialne razmere, in za to priporoča splošno ljudsko izobrazbo. Za temelj novemu socialnemu redu priporoča, da se ustanove zvezne šole, v katere bi morali pohajati vsi mladeniči od 17. ali 18. leta naprej skozi dve leti. Glavni poduk v tak šoli naj bi bil o državljanskih pravicah in dolžnostih, postranski pa telovadba ali telesno vežbanje. Dalje priporoča splošno in brezplačno zdravniško pomoč, kajti ta naprava je p« njegovem mnenju absolutno potrebna v interesu ljudskega zdravja.
Druga taka rana na človeški družbi so ljudje, ki uživajo razne narkotične strupe: opij, kokain, morfij itfl Ljudje, ki štejejo sebe za boljše, imenujejo te žrtve narkotičnih strupov degenerirance in mislijo, da se vživanje takih strupov da ozdraviti a policijskimi odredbami. Ti reformatorji so podobni prohibicionistom, ki zdravijo no-torične pijance s prepovedjo za uživanje opojnih pijač zato tudi njih priporočila izdajo toliko kot prohibicio-niška sredstva.	f	/ V&fi |
Nedavno so zborovali v Chicagu zdravniki in znanstveniki, ki so se pečali s tem vprašanjem. Preiskave so dognale, da je posebno veliko Število teh žrtev v Chicagu in v drugih velikih mestih. Pa tudi vojaški nabori so odkrili, da je podvrženih veliko več oseb vživanju narkotičnih strupov, kot je sodila javnost.
Pravilno se je lotil tega vprašanja dr. O. E. Terry iz New Yorka, ki je avtoriteta na tem polju zdravniške vede Povdarjal je, tla to ni problem, ki naj se prepusti v rešitev policiji, ampak je stvar zdravnikov, da ga rešijo. V njegovih očeh niso taki ljudje kriminalci, ampak bolrtiki, k jih je treba zdraviti z modernimi sredstvi zdravniške vede Take ljudi je treba poslati v bolnišnico in ne v zapor, če hočemo, da ozdravijo, je rekel dr. Terry.
Njegovemu mnenju so se pridružili tudi drugi zdrav niki in rekli so, kakor se pijančevanju podvržen človek ne more odvaditi, da pije čez mero, kadafc* pride do opojne pijače, ravnotako ne more odnehati človek z vživanjem narkotičnih strupov, ki se jim je privadil.
Zdravniki ho se z zdravniškega vidika popolnoma pravilno lotili tega vprašanja. Priporočili so sredstva, k so v danih razmerah izvedljiva, če bodo v postavodajnih zborih in občinskih zastopih imeli zanje razumevanj*, da U osvoje in izvedejo.
AH arodatva, ki so jih priporočili zdravniki Iti JfcEli-stveniki za odpravo teh in drugih ran na človeški družbi, med katere spada tudi prostitucija, ne zadostujejo, da se popolnoma odpravijo. Pred vsem je treba odpraviti vzroke, ki vstvarjajo slabiče, iliterate, notorične piiance, dtru-pojede in prostitucijo, kajti s tem, fftifaMttlb bolnike,
Dopisi
Bheboygun, Wfai. — Tu je smrtno ponesrečil rojak Louis Matel-ko. Peljal se je z nekim prijateljem na motornem kolesu, ko gs je na križišču okoli i*. zvečer zgrabila lokomotivo in go vleklo kakih 50 čevljev dale*. Po 6-dnev-uem trpljenju jo preminul v bolnišnici Sv. Nlkolajo. Doma je bil iz Dula, št. 7, občino Sučka na Dolenjskem. V Ameriki je bival okoli pet let. Prišel je v to deželo ie drugič. Tu zapušča očeta io •vaka, v domovini pa dva brata, dve sestri in mater. Pokojnik ni •bil £lan ndbenega društva, Imel pa js precej lepo svoto denoflo, nekaj ohranjenego, nekaj pa posojenega pri raznih ljudeh. Imena dotlčnikov, keterim je posodil de nor, nam je povedal, ko je bil pri popolni zavesti. Prizadeti naj u-ravnojo zadevo glede zopuščenine pokojnika pri J. in P. Suši. Dru ge infofrfmacije boste izvedeli pri omenjima.
■I,	Poročevalec.
Ohieago, 111. — Pod naslovom "Kristan v New Torku" sem ii tal poročilo o shodu v New Yor-ku v 288 štev. "G. N." »koro ni-aem hotel verjeti, da vidim v o-menjenem listu toliko pohvalo Kristanu, zato a'em prečita! poročilo še enkrat, in mora} sem spo znoti, da ae ne molim. Jaz verjamem, da so ibile nekatero osebe pri newyorškem dnevniku, ki eo že preje poznale Kristanove tmož-nosti, njegova dela na lifera^em polju, njegovo aktivnost v politični javnosti itd. Vedeli so to, vedeli ps so tudi za tiste elemente, ki so moteli Kristanu polena pod noga kjer koli je bila zatrt priliko. Proti temu pa, menda valed razmer, ki op vladalo v jav nosti jugoslovanske politično a-nsrhlje v tej deiell, niso protesti* rall. Vseeno, boljšo je, do priznajo zasluge moŠo aedaj kot <pp ni* koli ln da prenehajo s blatenjem, kl pp nI *kodilo Kriatanu, pač pa tistim, ki ao rabili to orožje. Ne ročem, da so bili vsi tisti, ki ao napadali Kriatana, sami krivi za svoje napade. Jaz sem prepričan da ao Ibile velikanake gonje prot njemu v prvi vrati odgovorni ta kozvani "leoderji" v Kristanovem nasprotnem taboru. Predstavljali fo ga ljudem kokor naj-večjegs lopova, izdajalca in kaj vem kajševae. Nekaj tega blato* njo se je prijelo ljudi, k\ so go vseli za resnične trditve, pa so pričele te stvori ponavljati po naselbinah. In danes t
- Kdor zna misliti, se lahko mnogo nauči, koliko škode lahko napravijo narodu ljudje, ki se silijo v politično ospredje, dasiravno nimajo zato uiti najmanjših spo-s« »h 11 ost i. Vidijo lohko, koliko bilko škodijo ljudje, ki izdajajo pobožne marijiije pratike, oko ae da takim ljudem prilika nastopati v javnosti kakor kak reprezentant "vaegz" naroda. Zanimivo bi bilo vedeti, mnenja vladnih uradov
0	denuncljantlh, kl ao črnili Kri-Mtono. Morda pridejo kedaj take /.onlmivoatl aa dan, v poduk narodu ln v ohsodho tint itn, kateri ne poznajo poštenega boja. Sedaj so se očitanja pre resni časi, noše energije pa Je treba porabiti v druge svrhe, no pa na oporalnjs-nje spominov, kl ao tako žalostni za ljudi, kl ao ae hoteli oven&rU
1	a alzVo.
nam spoznati resnico ln pot do pravega dela. Obenem bi v njem spoznale človeka, ki ljubi ljudstvo in aa katerega se žrtvuje vse syoje živiienje. Zapeljani reveži d spoznali, da on ni taka "besti ja", za kakoitfno ga slikajo tisti, ki se boje ljudske ^robuje, ps hočejo prikazati ljudem borce za svobodo in izobrazbo kakor nekake razbojnike in vse, kar je vred nega zaničevanja. Pri tem pa ta ki ljudje pozabljajo, da sami se bi kopljejo grob, kajti ljudje pridejo prejalislej do spoznsnja, in tedaj obsodijo tiste, ki so jih zavajali in jim blatili ljudi, ki so vredni vsega spoštovanja, katerega jim ne odrekajo niti resni politični nasprotniki. Pravim, "resni" nasprotniki, ki poznajo meje dostojnega političnega bojo. Sicer pa sodijo človeka njegova dela. Ne gnojnica, in ne zlato ne more prikazati del drugače kokor po ao. To velja za vsakega iivČe kdo obliva, zasluge z gnojnico, bo slabo uspel, kajti žel bo obsodbo ljudstva, če hoče kdo prikazati napake Človeka v pozi oče nem okvifju, zato da se v njem ne bodo poznali škodljivi vplivi napak naših politikov, tudi ne bo uspel, kajti ljudje imajo oči zato, da vidijo, ušesa zato, da slišijo in um da presojajo in sodijo z njim. Masa slovenskega in tudi velik del drugega jugoslovanskega ljudstva je danes na strani politike, katero je zagovarjal Kristan za edino pravo že por let nazaj, v kolikor se tiče rešitve jugoslovanskega vprašanja. Uipam, da mu bo to ljudstvo stalo na strani tudi y bodoče in mu nudilo moralno pomoč v njegovih bojih zo princip pravičnosti in demokracije.
Frank Stonič.
bilo delo oteškočeno radi prepovedi Sborovonja, toda sedaj imamo lažje stollfcče, ker se seje zopet lahko vrše. Sporazumeli smo se e raznimi tukajšnjimi društvenimi krogi zo akliconje seje, na kateri smo izrazili svoje mnenje o i/ilijatiskib aspirocijob ter definirali naše stališče z ozirom no rešitev jugoslovanskega vprašanja. Ker cenimo demokracijo, smo seveda sklenili ostati na na-čelu republikanizma in bomo podpirali idejo jugoslovanske federativne republike povsod in ob vsa ki priliki. Organizacijo, katero smo ustanovili ob tej priliki, smo krstili "Slovenski narodih klub" in ga pridružili Slov. rep. združenju. Zavedamo ae, do bo domovina v gmotnem, moralnem in političnem oziru potrebovala pompčl ameriških *Jlovertcev. rvo naša dolžnost je boriti se za princip združenja vseh delov Jugoslavije. Najnevarnejši nasprotnik tej ide ji je vsekakor Italijo, odnosno tisti italijanski krogi, ki tako vstrajno propagirajo idejo združenja vseh tistih slovenskih in hrvatskih teritorijev z Italijo, k jih ji določa londonska pogodba To moramo preprečiti, kajti ita lijonske zahteve pomenijo smrtno obsodbo slovenskega naroda. Potem bomo morali skrbeti, do se na šeitiu ljudstvu v domovini gospodarsko pomaga, in pa da mu teh časih splošnega pomanjkunja živil inv drugih potrebščin prihi tirno na pomoč. V prvi vrsti pa mora biti noše delo osredotočeuo na to, da se Jugoslovanom pomo go zgraditi državo, ki bo obsegala vse jugoslovanske dežele in ki jo ne bodo oklepale koke Italijan ske in nobene druge klešče. Pri stopajte k naši organizaciji in nu dimo vso pomoč peorijskih Slo* vencev Slovenskemu republičan akemu zdruAmju, ki bo vo je val o boje za demokracijo in osvobodi tev Jugoslovanov kakor v prošlo-sti tudi v bodočnsti.
P. Frank.
Ako pomislimo, koliko nsps-dov jo bilo dan ss dnem nsgro-nmdenrh proti Kristsnu, in nko pomislimo, da jih je Kristan po-mllovslno ignoriral, nam prihsjs spoznanje, da je vedsl. da nora priti projsltslej do katastrofe, ki ho tiHodepolns sa njegove politične nssprotnlks. Ta doha je aedaj tukaj ln on stoji v javnosti Mat. napadalci pa ao osramočeni in
V Ameriki je še nekaj naaofthla, kjer hi Ml Kriotan v«aj aa teden dui pot rebrn in prepričan aem. da hi njegovi ot varni ln prepričevalni govori dosegli največje
Bock Island, 111. — Tukajšnje naselbine so si vzeli na piko pocestni roparji in tatovi. Kast Mo-line, Moline in Rook Island so ta-korokoč okupirali tolovaji. Vsak dan Čujemo o raznih roparskih napadih. Ob plačilnih dnevih napadajo delavce in jih olajšajo za zaslužek. Ne bi pisal tega, če ne bi bilo na stvori toliko ironije. A-ko pomislimo, da smo imelt pred vsako gostilno po par policajev, predno so osušili ta okraj,-in pre-Šali, kako bi dobili kako žrtev, Je so pomisli,> kako je vae preskrbljeno za varnost družb v slučajih sta vik, tedaj se človek nehote vpraša, zakaj se tako malo skrbi za varnost poštenega prebival-stva pred roparskimi napadi, ki mnogokrat olajšajo delavca za vse njegove prihranke ali zaslužek. Zo vpeljavanjc prohiblcije so oblasti pripravljene dati na razpolago toliko policije, kolikor se jo robi; boljše rečeno, več, kakor se j6 robi. Za st vari, ki bi pomenile osebno varnost prebivalcev se pa gospodje moralisti ne brigajo toliko. Enostavno dajo v liste poročila to ln ,to je bil oropan in potolčen na tlo na cesti, ta jc bil okroden. oni ustreljen v pretepu z roparji itd. Navadno je k takim poročilom tudi dodano, da je policijo na sledu in bodo kmalu padli v roke pravice. Potem po o-stane tiho. fiemlntja jih vlovc. po se jim ropi težko dokažejo, obls-stl po mendn ne čutijo resne volj« preganjati zločince. Tatovi, ki kažejo svojo aktivnost, so bili Izpuščeni is kaznilnice kot ijudje, ki so že napravili pokoro za svoje prejšnje grehe. Tudi en problem sa moraliste, kl ga ne bodo mogli rešiti na podlagi nazorov,-kakršne lmojo noši dobri ljudje, kl bi radi Imele some ongelje in nič slabih ljudi. S pridigami in zakoni se po tega ne da doseči .
'_Aa. Mravlje.
Paaria, IU. — Med tukajšnjimi Slovenci jo sa kake akcije, kjer je t raba sodolovsnjs vse kolonije ta teftava. da »mo ntino raztreseni. Ce bi kotel naprimer kdo obisko-vati našo rojake, U jih mojol dnevno ohioksti le kake tri valeri razdalje drug od dmgega. Vendar pa »mo storili tudi mi. v kali kor je bilo v našUt močeh, za o-brstaho pravkr jugoslovanskega
Imperial, Pa—Veselica, ki smo jo imeli na pfogrnmu za dne 2< decembra se ne bo vršila, ker so nastale nekatere zapreke pa ker odidejo mnogi ljudje na obiske Priredba se odloži do prihodnjega meseca. Kedoj se bo vršila, bomo pravočasno oaznahili.
Durštvo Prostost, št. 106 9NPJ priredi vcoelico na Silvestrov ve čer. Društvo vabi Aoje članatvo m prijatelje na mnogoštevilen po-
set. Poročevalec. « -
Kenoebz, Wis. — Tukajšnjim in mnogim drugim Slovencem dobro znani rojak Louis Rabsel, stanujoč na 460 Grand Ave., je še s avtomobilom v Milwaukee po svojega sina I^ouiaa, ki študira učiHšču Champion v Pralrie Du Chienu. Louis Rabsel ml. je na merovol iti domov na počitnice zo božične praznike in oče je še poi)(j, toda pri tem je zadela vso avtomobilsko družbo velika ne-Hrečo. Ko so se vračali proti domu, veseli vsled zopet noga snide nja, niso slutili ^nesreče, ki jim je bila tako blizo. Privozili so že ven iz milwauškega mestnega o-krožja do križišča M. S. K. žele/, niče. Te kare električne železnice imajo žarkometne luči, ki vzame jo človeku tako roko£ vid, oko gleda vanjo in tako go je vzelo zo moment tudi Rabsclnu, ki je vodil avtomobil. Moment pozneje sta že trčila skupaj na jmHH eestfp in električne želznice kara ln avtomobH. Na avtomobilu bili Louis Rabsel st.; Louis Rob sel ml.; Julijo Kafrsel, hči; John Itabsel in II. Rabsel, vnuka; John Novak, natakar v Rabselnovi gostilni J. Tcnesee, kl se je tudi vra eol domov iz šole. kakor Rabsel nu, kl je šoftrol, se ni nič zgodilo. 7-letnl Juliji Rabsel je prebilo lobanjo in s« nahaja v kritičnem fttanju v bolnišnici v tem mestu. Vsi drugi so bili v nezavesti kake pol nre. Vsled snivka je nastsl Še ogenj, katerega so prihiteli ganiti ognjegosci. Motornik kare elek-irRfne železnice je vsled snnka padel v nezsvest in so gs le s težavo obudili k življenju. Ohitelj Rabsel je nameravala preživeti praznike v veselem družinskem krogu, ta nesreča pa je prinesls vse ksj drugegs, kskor veselje.
Poročcvslec.
lažno iz inozemstva.
SOVJETSKI KONOEES V BER UNU 8E JE IZREKEL ZA NA EOD1TO SKUfiClNO
i
Amsterdam, 18. dec. Prvi kongres nemških sovjetov je včeraj sprejel z veliko veČino predlog, do ustavodajna skupščina pozi politični in gespodsrski temelj novi Neinš|j^?vT5i.:;
Spartakovci so soglasno glasovali proti predlogu, toda bili so poraženi. Neodvisni aocioliati so do zadnjega delegata glasovali z večino. Manjšina spartakovske stranke je bila oči vidno takoj ns prvi seji v pondeljek, ko so bavarski rodikalei predložili, da se porabita na zborovanje Llebkneeht n Rozo Luksenburgova, kj smeta imeti posvetovalni glas. Predlog je bil poražen. Pozneje je Mueller, predsednik izvrševalnpga odbora delavs'ko vojaškega sveta v Ber-Inu, predlagal, da kongres izvoli novo vlado, zavrže vsak načrt zo narodno skupščino in od«bri organizacijo rdeče garde. Tudi ta predlog je bil poražen z veliko ve' čino.
Včeraj popoldne se je pojavil Liebkncht na balkonu zbornične palače od koder je govoril množici delavcev na trgu pred poslop« jem. Svoj govor je zaključil s kli cem: "Doli z Bbertovo vlado!"
Ker so večinski in neodvisni socialisti na sovjetskom kongresu potrdili sklep vlade, da se vrši u-stavodojna skupščina, je zdaj gotovo, da se bo tudi vršila. Računa se, da bo na skupščini zastopanih osem političnih strank, ki se po inoČi dele tskole:
Socialistična skupščina: Veein-ci pod vodstvtfm Eberta in Schei-demanna bodo nedvomno imeli ve< čino; neodvisni socialisti pod vodstvom Haašeja in Ledeboura so najmočnejši za prvimi; spartakovci prd vodstvom Liebknechta in Roze Luksemburgovc imajo naj< manj pristašev, ali gotovo bodo razvili Ijnto agitacijo za izvolitev svojih delegatov. Večinski in ne-odvisni socialisti bodo vsekakor i' meli absolutno večino na »kupsei-
Buržoazna skupina: Nemška demokratična stranka pod vplivom Teodorja Wolffa, ki podpira repn-bliko; ljudska stranka pod ,vodstvom Streosemanna je mešanica liberalcev in raznih buržooznih re-publičanov; narodno-demokrat* sko stranka, v katero so se zatekli krščanski aocialci in klerikalci sploh iz starega centruma; potem jc stranka "rokodelcev" in končno je kmečka stranka.
Haag, 18. dee. — Iz Berlina poročajo/da je sedanja nemška vlada že izdala 400 miljonov maric za povišanje mezde vladnim uslužbencem. Vlada je v stiskah za denar in zakladniški tajnik Schiffcr je izdelal načrt za povišanje davka na profit na 80 procentov. Schiffer je dejal, da bo davek na vojna premoŽenja naraščal toliko časo, dokler ne izginejo in veliki dobičkarji morajo nositi glavno breme davkov.
ho in pomagate taki« nasolhi- ljudstva v domovini iVje jo nam in dan.
SADOVI PEOKISIOUB.
Ghejroane, Wyo. ~ Prazniki ae bližajo tn sosedna državo Colera-do jo snka. Tukajšnji trgovrl s opojnimi pijoičaml so tako preobloženi z delom, da, dola jo noč
Revolucija v bolgarski armadi je pomogla zaveznikom, da zmage na • v*.' Balkanu.
Bern, Švica. — Zadnje časo so prišle zanimive vesti iz Bolgarske, ki mečejo precej luči no dogodke v septembru, ko šo zsveŽBlki zdrobili bolgarsko fronto. •
Bolgarska armada oi bila premagana na bojišču, temveč Se jc umsknilo večjidel brez bojo, ker se ni hotelo več bojevati in ker jc hotela mir. Revolucionarni duh v bolgarski armadi je bil na dolu vse leto in že meseca julija so poveljniki opozorili krsljs Ferdinanda, da naj skuša izposlovati mir, ksj-ti čete hočejo po vzi sili zspustiii bojišče. To je povzročilo, do je podel Radoolovov s svojim kabinetom. Prišel je Malinov na čelo vlade,, ki je obljubil, da princHe mir. Malinov je v družbi več mini-otrov obiskal fronto in rotil vojake, do naj potrpc samo še nekaj čaaa ln mir bo tukaj. Vojaki ps niso hoteli potrpeti in mcscc« sv-gusts in septembra so sa vrstili v armadi resni izgredi in upori, ki ao uničili akoraj vaako disciplino; revolucionarno gibanje med vojs ki je bilo tako močno, da ni mogel i/rneralni štab uveljaviti nobenili naredb proti »j*.... Komun jfjbil° jasno rcbelnim voditeljem. <ia ef bolgsrska vlpda ne more izaebin vpliva kajserjeve Nemčije ln ds ne bo nikdar prišla v sporazum t entento, zato so isdelsll načrt za aplošao revolucijo. Tedaj je p«1šla
zavezniška ofenziva iu mnoge divizij« t° enostavno zapustile strel tke jarke in odšle domov. Prva divizij* se j« bojetala nekaj fasa, a ] i kmalu je tudi ta sledila drugim proti domu. Pet dni pozneje so i-meli revolucionarji v rokah glavni stan v Kusiegdžu ln mesta Rade »mak, Vobrico ter druge kraje 15 milj od Sofije. Dne 24. septem-bra je armada proklamirala republiko v Vida vaji in nekaj dui po zneje je Ferdinand abdiciral, dasiravno j« garnizija v Sofiji obrni la orožje pr5ti revoluciji. Vlada je podpisala premirje v času, ko revolucionarji od vseh strani oblegali Sofijo in ko so divjali krvavi boji med rebeli in lojalisti, katerim so pomagali Nemci in Avstrijci.
Poročevalec v Sofiji pi&e, .da bolgarsko ljudstvo ne bo nikdai pozabilo, kako vejikega prijatelja in zagovornika ima v ameriškem konzulu Dominiku T. Murphyju, kateremu se ima v prvi vrsti za hvaliti, da je obdržal prijateljski vezi z Ameriko ves čas vojne.
ror Biflamt
in
Ruski v jetniki — problem sa Nemčijo.
Dcrlin, 18. dec. — V Nemčiji se Se nahaja okrog 1,300,000 rutfkih vojnih vjetnikov, ki so slabo oblečeni in še sl^J>še prehranjeni. Nemčija jim ne more pomagati, bolj-ševiška Rusija pa še manj. Nemška vlada je pripravljena poslati 12,000 Rusov dnevno na rusko mejo, toda boljševiki pravijo, da jih ne morejo transportirati več kot 3000 dnevno. Vjetniki so pri volji H ti pes domov, ali Nemčija ne more tega dopustiti, ker sa boji, da bi bili Rusi velika nadloga za prebivalstvo med potjo.
Tukajšnji Rusi, pripadajoči Auržoaziji, ki so pravkar pobegnili iz Rusije, se fooje, da bodo boljševiki vtaknili povrnivše sc vjetnike v rdečo gardo in s tem povečali svojo silo, zato svetujejo, da naj vjetniki pridejo ped kontrolo entente, ki ji 1iaj prehrani in oboroži proti boljacvikom. Beguni pravijo, da jc prebivalstvo večjih mest v sovjetski Rusiji z ozirom na prehrano razdeljeno v štiri razrede: Prvi so industrijalni delav-ci, ki prejmejo po 200 gramov <*i, ki prejmejo po 200 gramov kruha dnevno, potem so duševni delavci, ki prejmejo po 100 granato so lioljšcviiki uradni
mov.
ki, ki dobe po 50 gramov in končno buržoazija, ki ne dobi nič drugega razen dveh slanikov na dan.
Poljska deluje x& vsevlovansko zvezo.
Kodanjt 18. dec. — Poljska vlada je predložila načrt za alijaneo h Oehoslovakijo in Jugoslavijo, Načrt je izdelal Grabslfi, poljski narodni demokrat.' Glavni pogoji ulijance bi? bili vojaški, železniški iu trgovski dogovori.
Iz Varšave poročajo o splošnem begu poljskih plemičev in veleposestnikov iz Litve, Ukrajine in Bele Rusije. Plemiči se pritožujejo, da so jim kmetje v omenjenih deželah ne sumo zaplenili vsa posestva, temveč so j Cm tudi zagrozili s mu rt jo, če hitro ne odidejo.
—	Več ženskih organizacij v Franciji je izdalo manifest, a katerim zahtevajo žensko volilno pravico takoj pri prvih generalnih volitvah.
• Japonski listi v Tokiju pre-rokujejo, da se bo vršila bodoča gospodarska vojna na Pacifiku Japonska bo osamljena napram a merijfto-britiski zvezi.
—	Filip Seheidemann, nemški večinaki socialisti, je dejal te dni v pogovoru z danskim pisateljem Svenom Poulsenom, da sedanja nemška vlada noče imeti nobenih stikov z ruskimi boljševiki. Schei-demaiin je tudi rekel, da pričakuje padec ruske sovjetske vlade v par tednih.
—	Po uradnem poročilu so veli ki nemški topovi, ki so metali granate v Pariz, ubili 196 in rani li 417 oseb v desetih mesecih voj ne. Istočasno so nemški letalci, ki «o metali bombe na Pftriz,-ubili 206 in ranili 392 oseb. Leta 1914 je padlo na Pariz 45 bomb, 70 bonvb 1915, 61 v letu 1916; 14 v lotu 1917 in 396 leta 1918.
—	Iz Kodanja poročajo, da Je občinski svet v Karlsbadu (Kar' lovi Vari na Češkem) apeliral na predsednika Wilsona, da naj mirovna konferenca pripozna Karls-bad za neodvisno republiko.
—	Policisti v Torontu (Kanada) so zaštrajkali, ko je policijska komisija odslovila trinajBt članov policijske unije.
SLIKA CIVILIZACIJE.
Ameriške vesli.
morilOevo izpoved priOa.
kujejo.
Ohicago, HI. — S preiskavo proti Milo H. Piperju, ki se nahaja v zaporu v Muskegonu, Micb., ker je obtožen, da je umoril gdč. Frieda Weichmanovo, se nadaljuje. Obtoženi Piper je premožen mešetar, ki je poročil Weichmanovo v Crown Pointu leta 1916," drisiravno je i-mel ženo in dva otroka V Muskegonu.
Afera jc vzbudila pozornost po vseh ^Zdrtižcnih državah. Umorjeno Pipcrjevo so našli v letu 1917 v grobu kakih dvanajst milj od Muskcgona. Pred desetimi dnevi je njena teta mrs. F. W. Klinke, ki je povsod iskala dekleta, spoznala njeno obleko.
Weichmanova je stanovala pri voji teti, preden se je omožila.
V splošnem sodijo, da je Piper izvršil umor, da pbkrije bigamijo pred svojo prvo ženo. '
Oblasti v Muskegonu, katerim je Pipcr natvCzll razne povesti, pričakujejo, da napravi izpoved, dasiravno molči, odkat- so ga vtaknili v zapor.
MutasUf priča proti Piperju je avtomobil, v katerem se je vozil s svojo nevesto P medenih tednih po poroki. Avtomobil so našli na
Now York, N. Y. — Mrs. W. N Brewster, prednica metodistovske sirotišnice v Hinkvi na Kitajskem, pripoveduje,, da tam prodajajo o troke kot navadno blago. Vzroke za ta pojav je iakati v mizernih so-cialnih in gospodarskih razmerah. .Milijonarji ao pokupili več otrok, da ne pridejo v roke gobovcem.
4'Krošnjarji z otroci noaijo svoje blago, otroke v koših, na ulicah, ki jim vise ob rami," pravi iurs.3rcwster.44Njih najboljši odjemalci so stauovnlki v koloniji gofcavcev zunaj mesta. Otroci kmalu dobe bolezen. Nedavno sem rešila čudovito lepo deta iz rok gobavcev.
"Dva dolarja sta navadna cena za otroka, dasiravno potujoče glu maške družbe plačajo včasi več za ze\o brihtne otroke. Vlada Ima skrbeti za slepe in pohabljene o-troke, toda fakt je, da uradniki prodajo take otroke beračem.
"Ogrožajoča lakota je pritirala nekatere ljudi v tak obup, da izpostavijo otroke v gorah divjim živalim, ali jih pa pokopljejo ži ve. Neko dete, ki se nahaja v siro tišniei .so našli vrh hriba, drugo slepo dete je bilo rešeno iz odprtega groba."
PREKLIC PLINSKE ODREDBE iafcA LETA 1017.
Chicago, DI. — Občinski svetovalec Edward Cullerton je izdelal predlog, ki preklicu je plinsko odredbo izza leta 1917. Predlog mu je izdelal mestni pravni zastopnik Ettelaon.
Predlog pravi, da se prekliče plinska odredba z dne 25. junija 1917, po kateri je bilo plinski dru-, :*bi dovoljeno dajati konzumen-tom plin slabcjše kakovosti, ker se je zavedala, da ga bo oddajala konzumentom po nižji ceni. Ker se družba ni ravnala po pogodbi in je povišala ceno, sc ta odredba prekliče, kakor da nI bila nikdar pravomočna in stopi stara odredba v veljavo, po kateri mora družba dajati plin boljše kakovosti.
CSEKVBKA LUČ V SMOLI.
Denvor, Oolo. — A. B. Hiuket, vodja koralnega zbora in cerkvena luč v edgevvatcrski cerkvi, je juatUni ubežnik. Obtožnica mu o$ta, da je člane certvObe občino osmukal za $20,000. Zdaj ga iščeta dve detektivski posredovalnici
Hinkett je umetnik in je imel avojo piaarno v poslopju Central Savings banke. Stanoval je v Kd-gewaterju, od kjer je izginil brez slovesa pri svojih prijateljih in gnaaatt* Med žrtvami je tudi "fa-ther" Mark W. Lappau, tfupnik v katoliški fari sv. Duha v Den-verju.
Po izjavi šefa De Lueve detektivske posredovalnice je Hinkett
jJbU s Šotorom, ki »t. gs rahiia za I -	Ko *
prenočevanje na potovanju.
—	Iz Aten poročajo o kritičnem položaju v turškem mestu Smirni na obali Male Azije. . Mladoturki n« prišli nayskriž z zavezniki in pričeli so mobilizirati svojo gardo. To je povzročilo, dp so zavezniške l»<»jnc ladje bombardirale meato.
—-Posedujoči razred na Iloland-skem je prišel na svojo pest organizirati "civilno gardo", ker «e hoji civilne vojne. V holandski nrmadi ae pojavljajo upori in med '•astniki ter prostaki je'žc nekaj »'asa odprto sovraštvo.
—	V Odesi so bili v četrtek.veliki nemiri. Izgredniki so napadli mestno ječo in izpustili kakih 800 jetnikov ter zažgali poslopje. Pet •►seb je bilo pobit fh v boju.
—	Iz Kodanja poročajo, da je nemški maršal Maekensen interni ran na Ograkem.
Iz liondona javljajo, da je Umnšnjl italijanski poslanik re I el, da poročilo iz Ljubljane, ki se Klasi, da so Američani okupirali 1 ilj. ni resnično.
—	Iz nclaingforsa poročajo, da finska zbornica izvolMa genera
Is Manncrhciina regentom Finske.
—	Brzojavka iz Lisabone se gl»-da ja portugalski parlament iz
^olil admirala Canta rtaatra pro-i/orifuim predsednikom Portu kt prevratne mesto ttOH»rje "K* predsednika Paeaa.
—	V Nemčiji je nastalo veliko I"»msnjkaajo dolavetv odkar m* odšli vojni vjetniki. Večje tovor-•»e poslujejo la pet ur dnevno.
Piper taji, da jc umoril dekleta. Ravnotako trdi, da je ni poročil. On,trdi. da je neki Ooldberg, ki jc z njim zapustil Chicago, poročil dekleta. Datum, ki ga on navaja, ne soglaša z dnevom, na katerega je bila izvršena ceremonija v Crown Pointu.
Itcv. K. W. Strcckcr, metodi-stovski župnrk, je na. podlagi za-piakov v poročni knjigi podal Iz -javo, ki soglaša s pismi dekleta. On pravi, da je rtjegov prednik rev. Paul C. Curntck pororil Milo H. Piperja z gdč. Frida A. Waich-mauovo. Oba sU naznanila, da sta stara 28 let.
Mrs. W. F. Klinke, njena teta, jo je Iskala dve leti. Po poroki je redno prejemala pisma, naenkrat ao pa izostala in na svoja vpraša -nja ni dobila odgovora. V svojem obupu se je obrnila na poštarja v Muskegonu In po dolgem posedovanju jc izvedela, da tam živi Piper.
Spomladi leta 1917 je izvedela teta, da so našli umorjenega de -kleta v skritem grobu ob Orarid Tfunk žfleznid, kakih dvanajst milj od Muskcgona. Bluza je bils raztrgana in njene kose ao našli fta bližnjem grmovju. Vsa »name nja kažejo, da se je vršil hud boj.
Mrliški oglednik Jemea Balbir-ne Iz Muakagona ni odkril ns truplu zlomljenih kosti. Po njegovem mnenju je bila dekle zadavljena b najbrž še živa pokopana
Pipcr je s svojo ženo hi dvems otrokom* živel v Maakegonu in nihče ni sumil da je on izvršil zločin.
v Edgewater, si je kmalu pridobil srca prominentuih faranov, pri-povedajoč jim, da bo zastonj preslikal cerkev., H sabo je pripeljal soprogo in trinajstletnega sina. Njegova soproga je umrla v avgustu, sin je pa pohajal v šolo srca Jezusovega pod Imenom Kr-nest Kuccrt. Sin je foginil z njim.
BOLEZEN, PODOBNA DfFLU ENGI* MORI SIVINO.
Highland Laka, Oolo — Tukaj pogJhja živina za neko boleznijo, ki jo živinozdravniki Še niso dognali iu jo Imenujejo influenco, kar nimajo boljšega imena in so nekateri simptomi .podobni iuflit-enal, ki napada ljudi.
Farmar A. Johnson je izgubil v dveh dueh šast glav živine, Drugi farmsrji poročajo, da h-gube na dan po eno ali do dvoja živinfet.
PBJSI8KU&NJA Z BACILI IN-PLUENCE.
Boston, Mass. —Mornariški de-
partjuent je v mornar lik i bol niš niči na otoku Gallupa pod vse I preiskušnjo, da dožene, v koliko so bucHi influeiire škodljivi človeškemu organizmu, <če dajo človeku baeile v nos, usto in če jih vživa s hrano. Prijavilo ae je sto prostovoljcev, ki ao vlivali bdei-le s hrano in katerim ao jih dajali v nosnico iu v grlo, ali so jih jim pa vcepili s serumom. In posledice!
Do sedaj so vsi adravl in pri nobenem se ni razvila bolezen, o-pazili so pa pri njih ve<\jo slast do jedi in trdno zdravje. •
200,000 POMORŠČAKOV POTREBUJEJO ZA PRIHOD-NJE LETO.
Waahington, D. 0. Kapitan U. Lan ing, Šef biroja za navigacijo, je proračunskemu odseku priporočil, da dovoli $12,000,000 za kritje transportnih troškov in iadatkov pri novačenju.
Po prvem juliju prihod njega leta Ibodo potrebovali »50,000 mož v mornarici. V regularni mornarici je aedaj 210,000 mol in od teh jih je vatopil? v mornarico 165,000, odkar je pričela vojna. Ti ae dele »opet takole j 120,-000 mož je vatopllo za štiri leta in 45,000 mož pa le kh toliko časa. dokler traja vojna, Nad 60 odstotkov vojnih novinvev je vipra-šalo, da jih odpuste is službe.
Iz teh številk sledi, da bodo v prihodnjem letu potrebovali 200,-000 mož, da bo mornarica Štela polno moč.
PERSHINO JE DOLOČIL VEČ ČET ZA POVRATEK DOMOV.
Waihington, D. O. — General Pershing je obvestil vojni depart« ment, da je določil sedem In dvajseti ženljskl polki ln šest ln štirideseti poljski artilerijski polk, da ae vrneta domov.
^Polcg teb polkov ao cjoločeul za povratok še aledočl škvadroni letalcev: 135, 482, 491, 97 in 102.
Divizija, aestavljena iz zamorcev, ne prida kmalu domov.
PO TREH MINUTAH NA DELU JE PONEVERIL $90,000.
New Tork, N. T. — 18-letni Kdvin Hunter je vstopil v alnžbo pri tvrdki Richard Whltney k Co. TH minute kasneje ga je poklical šef, da odnese za $10,000 zadolš-nic svobode na banko. MladenM se je priklonil ln izginil z zadoli-nicami. Z njitni nI šel na banko, ampak jih je Izmenjal hi se odpeljal v Maeon, Ga., kjer so ga prijeli.
SENAT JE USTAVIL GRADNJO DELAVSKIH Kil.
Washington, D. O, — Henat je sprejel resolucijo, Ki vstavi na-daljno gradnjo delavakUi hiš, katerih ja že zgradenih 75 odstotkov.
Senator Lcnroot je dbtožll sts v-Masko tvrdko 'George Fuller Construction to. v N«w Yorku, da je napravila izredno velik pro-flt.
LETALO OBTIČALO V BLATU.
UTFLUENOA SE VRA0A.
Ohicago, IU. — Influenca se je zopet prfcčela širiti v mast Hi na obali Mirhtgsnskftga jezera, severno od (Itieaga. ftolski svet je zaprl Šote v (Manroa, v Kvanslonu so zaprte cerkve. V Wllinettii lil Kenllurorthu so ravnotako razmere.
Oolumbus, O. — Pokvarjena
cev je priailila polkovnika A. W. W«ylA»insa in majorja M. L. Klu-ga, da sta se spustila z letalom na tla v pšenfcčnem strnUbču. letalo se je lako globoko zarilo v blato, da ga ne dvignejo, dokler zemlja ne zmrzne. Caatnika sts pustila tam stražo in ata ae vrnila po vestni železnici v Indiauapo-lis.	»	, ^
PROHIBICION1STI POGORELI V BOSTONU.
Prohlbtrjonhtl so prf splošnem glasovanja doživeli strahovit pora« Za pn>bH»U eijo ja Mlo oddanih 11.glaaov, proti nji pa 30^90.
1,000 topov NA MESEC.
WaahiagtoB, D. C. - Vojni podtajnlk in rnunicijski ravnatelj Crovell ja Izjavil, da so Združene države smatrale zaveznike za pr
va obrambno črto, ko je Amerika vstopila v vojno. Načrti za iside bivanje munHj* so bili izdelani tako, da niso posegsll v munlcij ske pogodU* Francije ia Velike Britanije.
Mnogo ameriških topov so poslali prek oecana v Veliko Britanijo in pošiljat ve franeosklarma-dl ao dosegle en tisoč topov na
Slmitkt Narodna
Uetaaevtjoaa i. aprila 1904.
Pilporu didifta
Iaker: v Ara.
1»0T
Q LAVNI tTAKi M0T—W BO. LAWNDALB A VB., OHIOAOO, ILLINOUL
UPRAVNIODBOlt Pradsaiatkt Jaha Vegrl«, bos SOO, La Balls, IIL L Pešprodaodnlk t J. Bratkovl«, B. F. D. 4, Bos M, Glmrd, Kaas. IL Pedprsdaodntk > Jolof Kahotj, 9313 Kvlaf At«, Bo. Ohleaffo, IIL Tajatki John Vavdarbar, 1708 Bo. Lawadal« Ava., Ohlaag«, IU. Blagajalkt A.to. J. Terbovo, P. a Bos i, Olooro, IIL Eaplaaikari Jaha Molak, 400« W. list 8t., Ohlaaga, HL
NADZORNI ODBBKi Jela AaibroU«, Bas 181, Canonaburg, Pa.
Paal Bavger, 8888 Bo. Karlov Ats., Ohloago, IU.	'
POROTNI ODBBKi Anton Eraat, Bos 140, Oaaoaabarg, Pa.
Jela Radllok, Bos 488, Bmtthtoa, Pa.	• « . •
Rudolf Pteterlok, Bos 488, BrldfavUla, Pa.	1 ^
Jakob MlkUv«U, L. Bos 8, Wmoak, Pa. M. Patra vlak, 14818 Hala Ava., Golila wood, a
URBDNLK PROBV1TBi Jele lavartalR.	. • "H
VRHOVNI ZDRAVNIK t	^
P. J. Kara, M. D., «808 BL Olalr Ava., (RavalaaA, Okle. vil DBNABNB ZADEVI IN BTVARI, ki m Utaja gl. spravaa|a odbora ia K N. P. J. aaj ae poliljajo aa aaalovi
JOHN TBBD^RBAR, 8007—88 Bo. Lawsdal« Ava., Ohlaag«, OL PRITOŽBI OL4BD1 ORNIRALNBOA POSLOV A« JA ae polUjajo aa aaslov JOŽI AMBBOilO, Bos 881, Oaaoaaburg, Pa.	^
Ptttalba prepirljive vaablaa, ki rta jih ralUl prva la iraga laltaaaa oo poilljaje aa aaalovi
ANTON HRA.BT, Boz 148, Oaaoaabarg, Pa.
Y» POPISI, raaprava, Uaakl, aaaaaalla Itd. aa "Prgarata" h poilljaje na aadevi
URIDNiftTVO "PROSVSTS", 8087—00 Se. Uarsdala Ava^ Ohlaag«, IR VBB UPBAVNlftKB BTVARI, naročnina, oglati, aa pollljaja aa aaalovi UPBAVNISTVO "PROBVMT1", 8087-80 Bo. Unadala Ara., Chlcago, HL V korospoadoaal • iajniAtvom B. N. P. J., nradnlitvon la upravulltvoa "Prosvete" aa rabita laiaa uradnikov, aarve« sapiAlU aaalov, ki ja ta aavalaa, ako lelite, la bo vsaka stvar hitro nbn
aedaj Zdru|^ne države veliko re-zervn«r>»t!funIWjo. Za topovo 75-a Imajo nad 15Jp0,(XK) nabojev In to Število sV3wdvt,il» preden bo rezerva dokončana. 25 odstotkov nafbojev ostane ua'bltih. * »
Naročniki Pozor!
Poštni zakon zahteva, ds je vaša naročnina plačana vnaprej. Znamenj« (December 30-18) pomeni, da vam naročnina poteče na la dan. Ponovite Jo pravočasno, ds se vam lista ne vstavi. Ako liste ne prejmete, Je mogočs vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je yai list plačan ftn fs ne projemate, pilite nam dopisnico stari in novi naslov.
Nafti zastopniki so vsi društveni tajniki in diruffi zastopniki, pri njih lahko plačate nsročnino.
Z novim letom bo naročnina povitima in sicer is $3.00 na H00. Sedaj Je le čas, da se naročite.po stari ceni. Na delol
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslovi
UFHAVNISTVO 'PROSVETA*, 2657 S. Lawndale Ave., tu Chicago, IU. v I
NAPREDEK
Krojača
ns Bljr ln okoliol os priporočava za krojaško delo bovs oblaka, slmiko suknjo, 6istenje, krpanje, likanje, barvanja, moško, Ionsko ln otročja obtoka. 8tno v »vosi 8 najboljllm Dry Cleanlng ln Dji llouso družbo. Naša delavnica ja v bivšem polinom uradu.
JOE KOM ATAR, sad . JOHN TIRAN Oompan/,
elt, minn.	^
, SPREJME SE alnldajs v bol-nilnico ZklasiU so pri * VsUsp Hospital, Sowickloy, h.
"Prosveta" piše za blagostanje ljudstva Ako m strinjal s njeni nd idejo ml, podpiraj trgovca, ki oglslsjo v Proovoti. — v zalogi Imam vos as vsakdanje potrebMl no po smorni eanL
ANTON ZORNIK, ■ 4 Herminie, Pa.
Dr. Koler
slovenski Edravnlk 6S8 Pess Ave., PINibsrgh, Ps.
a
LJ^U -
» A , I ni klioil
krTtfZtri
vm
m umu s*	e&ti. tst
M asIaMi
v« haMLM
•suka aUravlM Kakav k
m
n.'
Miao,
tr
foMBso Ni psoskils Ismm te llsr^bsl ZOrarSs hm mMw oaMa.
8s vsebina offlsm al sdssTsns
Doktor B. F. Mullln
"Ap e cl a II sT' 111 fonrtli Avtoa	PKlsbvffc, Pa.
IfiC-ttim. liavblr je bilo toliko tedflaiTih, da so aadasUMfala sa a-tneHSko armado ftlrHi miljonov moi poleg so pa še FrsnHji prodali Sflb hsvlile.
Mr. Crowoli je dejal, da imajo
Man
Jas ms aa Jat« rojil sdrsvsik-Op«-•tjaliat sa Slaraaaa v Pitlabarghs. Z4rsvl» I« vol bel 80 M bola« wulh« Is ftaaaka. Oadravll mm le aa tlaol« ta UmIo oa#h la am« tadl vsa. V adravljaajs rsaaih balasal laissi ssjvoljs lafeslsj«. itoblsi sa-Si« asjUljls sdravila. Immm aaj boljll oloktrMel tiraj aa pretakava-sj«, potosi katarog« m vili aala vale tal« bol aa llaaL K ml pHhajsja IJsljo ol bUas is laiai, d« jih sdra-risi. Zdravi« ravaa hataasl Is sagi«.
steklene, liee ae mu je natezalo, kakor mrličem. .
Nekoliko trenutkov pozneje ao trije jesdori ne čelu n nit r vil nih polkov prihajali na korzun-aki trg. Sredi, rdeče opravljen, aedel je p« belem konju, podpirajoč ee ob bok s pozlačeno bulavo Ur gledal peneeoo, kakor kralj.
BU je Haseinidti. Na etraoeh »ta jezdila Tu haj-bej in Krečoveki.
Pel>ka Ijodovlsda je MUt t prahu in krvi
P1	** XVI.
Minulo je nekoliko dni. Ljudem ae je zdelo, da se je nebeški obok sesul naglo nad poljsko ljudovlado. žolte vode, Koraun, odpošiljate!j kraljevih vojak, doslej v bitkah a Kozaki vedno sme govahjih, vjetje bet mano v, strašni požari na vsej \ I'krajini, poboj*va, umori, o kakršnih ni bilo eli-šati od začetka sveta: vee to ea je zvalilo na njo tako naglo, da ljudje skoro niso hoteli verjeti, da ' bi toliko nezgod moglo naenkrat doleteti eno de iele. Mnogi tudi tega niso verjeli, drugi so liar otrpnili oeupojenja, zopet drugi znoreli, a še drugi napovedovali prihod antekrista in blišanje sodne ga dneva. Pretrgale eo se vse društvene in rod biitake vezi. Prenehala je vsaka vlada, izginila razlika med ljudmi. Peklo je odklenilo z verig vsa zločinstve ter jih spustilo na svet, da bi tu razgra jala, torej; pomor, grabež, izneverjenje, pošivi-njenje, nasilje, poboj in divjoet, ki so nadomestile delo, poštenje, vero in vest. Zdelo se je, da človeštvo odslej ne bo za dobro, marveč samo za hndo živelo; da so ee prOdrogačila srea in misli, ki bi naj smatrala za sveto to, kar je bilo nekdaj podlo, a sa podlo to, kar je bHo nekdaj sveto. Solnee ni več svetilo na zemljo, ker )o je zakrival dim požarov, po noči pa so meeto zvezd in lune svetili ognji Gorela so aMsta, vasi/ cerkve, dvori, gozdi. Ljudje eo netili govoriti, marveč so le ječali, ali tulili ' kakor psi. Življenje je izgubilo svojo vrednost. Na tUoče jih je ginilo brez odmeva, brez spomina. Izmed vseh teh ponižanj ,umorov, stokanja, dfcna in požarov se je dvigal čedalje višje le en človek, postajal čedalje strašnejši velikan, ki je malone že zakrival dnevno evitlobo in čigar senca je segala od morja do morja.
To je bil Bogden llmelnieki.
Dve sto tieoč oboroženih in zmage pijanih ljudi je stalo sedaj pripravljenih na njegov migljaj. Prostaki so povsod vstajali; domorodni Kozaki so tekli k njemu iz vseh meat. Dežela od Pripeči do konca pustinje je bila v ognju. Ustaja se je širila v vojvodstvih: Ruskem, PodoMtem, Braclevskem, Kijevskem in Čchihovskem. Hetmanova mod je vsak dan raatla. Nikdar še ni postavila ljudovlada proti najstrašnejšemu sovražniku polovico tolike moči, kakoršno je imel sedaj on v svoji oblasti. Toliko vojske ni imel pripravljene niti sam nemški cesar. Nevihta je presegala vsa pričakovanja. Hetman sam ni spoznal iz početka svoje laetne moči, ter ni znal, da je zrastel že viooko . Izgovarjal se je še vedno, da se gre boriti zo pravico, da goji v srcu zvestobo do ljudovlade, ker ni vedel, da more že poteptati te izgovore, kakor prazne besede. So-razmerno z njegovimi močmi, je rastla tudi ona neizmerna, brezobzirna sebičnost, katere ne poana podobne zgcdovina. Pojmi dobrega in zlega, greha in čednosti, nasilstva in pravičnosti, zlili ao ae v duši Hmelnickega v eno posodo s pojmi lastne krivice oli lastne dobrote. Cednosten mu je bil le oni, ki je bil ž njim, zločinec oni, ki je bil proti njemu. Pripravljen je bil hudovati se na solnce, ter prištevati si sa usodno krivico, ko bi ne bilo sijalo takrat, kadar je želel. Ljudi, slučaje in veš svet je meril s svojim lastnim "jaz". In navzlic vsej zvijači, vsej prenagljenosti hetmanovi je bila neka poeebno dobra vera v teh nazorih. Iz njih eo izvirali vsi prestopki, pa tudi dobra dela Hmelnickega. Čeprav ni vedel mere v maščevanju ln o-krutnoetl nad sovražnikom, bil je vendar hvaležen za vsako, bodisi še tako neznatno uslugo, katero mu je kdo izkazal.
Samo kadar je bil pijan, takrat je pozabil tudi na dobrote in luleč znorelostl, je a penastimi ustrol razglašal svoja krvava povelja. V oni meri kakor je restla njegova sreča, povečalo se je tudl veselje do pijenčevaiija, zakaj prevzemal ga je čedalje večji nemir. Človek bi mislil, da so ga te zmage privedle na tako višino, na katero niti sam stopiti nI mislil. Njegova moč je osupnila druge, pa tudi njega samega. Velikanska reka vsa je, ki ga je zajela, nesla ga je neizproano in hitro kakor bilak, toda kom? Kako se ima končati vse to! Začenjajoč Vstajo v imenu ovojih lastnih krivic, mogel je to kozaški diplomat ročunati, da po prvj zmagi, elt celo po izgubi, začne dogovore, do mu potem odpuste, zodoate ln mu dajo še nagrado za storjene krivice in škode. Poznal je dobro ljudovlado, njeno strpljivost tako neizmerno kakor morje, njen.« mlloerdjc, ne poznavajoče noocnih mej ln mere. katero pa ni izviralo is slabosti. Saj so vendar Nalevojki, obkoljenemu in Že izgubljenemu, še vse odpustili. Zato po aedaj, po zmagi nt Žottlh vodah, po premagi hetmanov, po razpihu domače vojske v vseh juinlh vojvodstvih. je stvar že zašla predaleč f slučaji so nodkrillll vsa pričakovanja sedaj ae je morala vršiti vojska no življenje In smrt.
Na čigavo stron se ima nakloniti zmagat
Hitciiii.-ki vpraaa vražarje. da hi mu prero-kovali iz zvesd; — tudi sam je napenjal oči v pri-hodnjost. — pe pred seboj videl samo — temo. Zato Ja časih strešen nemir dvigel mu lase na glavi In v prsih razgrajal obup kakor vihar. Kaj bo. kaj bo T llmelnieki, gledajoč bistreje od drugih. je razumel bolje od drugih, da ljudovlada ne zna uporabiti avojo moči, za katero še sama ne ve; veodar pa Je velikanska moč. Ko hI razumen človek vzel v roke to moč, kdo hI se mu mogel zoper-stavit I f Kdo bi ogogel uganiti, če mer groena nevarnost, bližina propada in pogube potlači zmešnjavo, notranjo neslogo, zasebnosti, nevoščijivoet gospode, prepire in pričkanje zborov, svojeglav-nost fftrmenit ešev, onemogle«! kralja f Takrat M pol mlljnna samega plemstva moglo se podati na bojno polje »drobiti moč Hmeliiiekega, ko bi ga no le krimakl kan, marveč tudl turški sultan podpiral
Poljski opisal
(Nadaljevanje.)
"Pojdi no, detinef" zakliče zaaopljen "Pojdi ven ia obljubi miloet straži, ki hoče uteči — Če zbeže, prostaki aem pridm!"
Skretuski biti ne hodišče. Straža se Je kretala jako nemirno pred hišo ter se že pripravljala na odhod, koteč zbežati pe eeeti v Čerkan Strah Je prevzel vee r meeto. Medtem ao prihajali -vedno novi oddelki kskor na krilih, ed strani Krute Belke. Bežali so kmetje, Tatarji, mestni Kozaki in Zaporožei v največji zmešnjavi. Pa glavna moč Hmelnickega se Je morala Ae upirati, bitka še ni končana, ker eo v deljevi gromeii topovi o podrejeno ssočjo.
Skretuski ae obrne k Mirhorodcem t "Ker ste me zvesto čuvali," reče svečano, "pač ne potrebujete r begu iskati rešitve; ob-Ijubujem vam, da se potegnem za vao pri het -mami."
, Mirborodri ae odkrijejo, on pa ai opre roki v kob ter Jih ponosno gleda. Ozira se tudi po trgu, ki ee Je čedalje bolj praznil. Kaka promena usode l Evo, gospod Skretuski, katerega eo še pred kratkim vlekli kot jetnika za kozaškim taborom, stal Je sedaj med ošabnim kozaštvom, kakor gospodar med podložniki, kakor plemič med občeni, kakor hozar oklopnikov med taboriščno drhaljo. On — v jetnik — obljuboval je sedaj milost, in glave so aa odkrile pred njim,'pokorni glasovi so klicali s turobnim glasom, nanznanjajočim bojazen in pot korščino.
"Pomilujte (usmilite se) gospodi" "Kakor aem reke), tako se tudi zgcdil" odvrne namestnik.
Bil si je že vnaprej eveot ovoje veljave pri het-manu, čigar znanec je bil, ker mu je večkrat do-našal pisma kneza Jeremija ter si znal pridobiti njegovo naklonjenost. , Stal je torej, držeč se za bok in veselje m'u Je sijalo z obličja, osvetljenega po jaenem blesku požara.
41 Vojaka Ja končana! Val pri pragu razbiti" misli si. "Gospod Čarnicki je imel prav; neiz-- erpljlva je moč poljske ljudovlade, nepretrešljiva njena eila." •
Ko je tako premišljeval, napolnjeval mu je ponos prsi; ne oni nizki ponos, ki izvira iz pričakovanega maščevanja nad spokorjenim sovražnikom, niti radi pričakovanega osvobojenja, katerega oe je nadejal sedaj vsak trenutek. NI bil tudi ponoeen radi tega, do eo letele Čapke z glav pred njim, marveč čutil ae Je ponosnim radi tega, da je sin te ljudovlade, zmagovalne, presnogočne, pri katere vratih se vsa zloba, vsak napad, vsi udarci tako razbijajo in rušijo, kakor moči peklenske ob vrata nebeška. Outll ae je ponosnim, kakor plemič — domoljub, ki je našel v obupu krepčilo in ga njegova vera nI goljufala. Maščevanja ai že nltf ' nI želel.
"Fomandrala jih je, kakor kraljica, pa odpusti kakor mati," si misli.
Medtem se je strel topov spremenil v nepre-; nehljlvi grom.
Konjaka kopita so znovlč zaropotala po prašnih ulleah. Na trg prileti, kakor pšica, na neosed-lanom konju Kozak brez čapke v sami srajci, s prek 1 onim obrazom, obli t itn a krvjo. Dospevši tje, skoči a konja, prekriža roke ter z odprtimi usti loveč sapo, začne kričati t
'"Hnelnicki pobija Uho! Pohiti so jasno vel-možul gospodje, het mani ln polkovniki, vitezi in šlahtnlkll"
To rekši omahne ter se zgrudi	Mirho-
rodci mu priakočijo no pomoč.
Žar iu bledica sprelctlta gospoda Skretu -skega.
"Kaj pravit" reče razvnet Zaharju. "Kaj oe je zgodilo? To nI mogoče. Za Bogo Živega t To nI mogoče I"
TlŠiuo. Samo plamen plapola na nasprotni atranl trgo, snopovjo Isker sc lotnl in Čes kratko „ oe sežgono poslopje acmije s hrupom, Bvo, zopet hite novi glasniki. "Pobiti ao Uhil Pobiti 1" Zo njimi se vleče oddelek Totarjev. Grodo po-časi, imajoč pešce, gotovo jetnike v sredi.
Goepod Skretuski ne verjame tvojim očem. Spoznal je no jetnikih barvo hetmanekih tumorjev;—- tiho se raajoče, ponavljajo! kljuhobovalno a nekakim Rudnim, ne svojim glasom: "To nI mogoče! To ni mogoče!" fie ae je Čul grom topov. Boj še nI končan. Rkoai nepoŽKane ttllee se vsipajo tolpo Zaporo*-rev In Tatarjev. Obrazi so jim črni, pral teiko dihajo; — pa vro^ojo se kakor pijani, popevejoč pesmi.
Teko oe vračajo vojaki po zmagi. Namestnik ob I odi kakor ainrt. "NI mogoče!" ponavlja ves hripav. "Ljudo-vlada . •. >
Nov pr^sor obrne nane njegovo poiornnat. Pridejo aemeni Krečovakcua, uoaeč cele kupe /aat a v. Dospevši sredi trna. vržejo jih na tla. "Oorje, — same poljske!" Grom topov eaiobeva; v daljav i se ališi ropot bližajočih ao voz. Prvi v vreli je viaok kozaški voz. ra njim vrata drugih; vsi obkoljeni oh Kozakov Paškovskegn kurena, v floltlh lapkeh. Gredo prav \mnn mimo hiše, pri katori atoje Mirhorodei. Gospod Skretuski prialonl roko k čelu. ker ga je sle-pil bleak požara ter gleda Jetnike, ki mo »rdeli na prvem vozu.
Naglo ao umakne nazaj, začne mohotl t rokami po zraku kakor človek, kl ga J« ptlea tadela v pral; ta unt a« mu Izvlje strašen, nadčloveški kHkr	' '
"J«w»a Marija' To ao betmaiUP9
£daj ,>.dt Ee barju v roke. oči oo m« pOMate
£	Uro k ost St palcev.
V Lahko plaosos a L4horty hoodl. »s>J**o-
-- ---------m. niatijn jo: f. p. nam rm»
FRANK HREN 6 COT^368 N. STATE ST., CHICAGO. ILLINOIS.
M11MIIII I.IJULt ......................