j Celje - skladišče "* D-Per 539/1969 1119871346,2 COBISS o GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV - TRBOVLJE 1. MAJ 1969 Zopet bodo zagoreli kresovi v dolinah in na vrhovih širom po domovini in po svetu. Kresovi, ki simbolizirajo praznik dela — 1. maj. Temelji temu praznovanju so bili postavljeni na prvem kongresu druge Internacionale leta 1889. Tako so že, pred 80 leti napredni ljudje dali misel o mednarodni solidarnosti, enotnosti in boju delavskega razreda za njegove pravice. Kasnejši dogodki na ta dan kot v Chicagu, Parizu in drugod v Evropi so bile vedno večje in večje manifestacije naprednih gibanj in hotenj. Vojne vihre in nemima vmesna obdobja so marsikje pustošila in uničevala s trdnim delom ustvarjenei dobrine narodov sveta. Obenem pa so skušale na razne načine zatreti novejša stremljenja in praznovanje prvega maja kot delavskega praznika, kar pa v večini primerov ni u-spelo. Prvi maj, mednarodni praznik dela, je bil in ostane dan enotnosti naprednih sil sveta v boju za nov družbeni red in njih obstoj. Delavski razred si je preko desetletij v upornem boju pridobil svoje politične pravice ter vpliv na celotno družbeno življenje, ne le v socialističnih deželah, temveč tudi drugje. Tudi to leto delovni ljudje širom sveta pričakujejo mednarodni praznik dela z željo, da bi še nadalje dosegali na gospodarskem in družbenopolitičnem področju pričakovane uspehe. Vse bolj se veča enotnost sve- ta v boju proti poizkusom načenjanja vojn in raznih spopadov ter za osamosvojitev dežel z omejeno svobodo1, ne gledei na raso, vero in govoreči jezik. Vse ostreje obsojamo blokovske koncepcije velikih sil, hkrati pa želimo čimvečje mednarodno sodelovanje tudi med deželami z različnimi družbenimi ureditvami. Naj bo Prvi maj resnično praznik mednarodne enotnosti proletariata! Dobi naj tisto obeležje, kakršnega so mu dale že prve proslave v prejšnjem stoletju s slovesnim zgodovinskim pomenom. Mnogo uspehov pri nadaljnjem delu na družbeno-političnem področju, vsakdanjem delu ter dosti osebne sreče in zadovoljstva že;li vsem članom delovne skupnosti. Rudniški odbor sindikata Zasavskih premogovnikov Trbovlje ★ Vabimo Vas, da se udeležite praznovanja 1. mam na Mrzlici. Ob tej priliki bo na Mrzlici centralna proslava 50. letnice ustanovitve KPJ—ZKJ za vse zasavske revirje. * Vsem članom delovne skupnosti in vsem poslovnim partnerjem čestitamo ob mednarodnem prazniku dela-1. maju — Želimo Vam prijetno prvomajsko praznovanje! Praznovanje 1, maja 1919 na dnevnem kopu Dobrna v Trbovljah resi r OB 50. LETNICI KPJ - ZKJ V letošnjem letu proslavlja delavski razred Jugoslavije tri pomembne obletnice: ustanovitev KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ-a. Prav je„ da se ob tej priliki na kratko ozremo na prehojeno pot jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja in njegove avantgarde. Naša Partija je nastala v dobi burnih revolucionarnih gibanj, ki so pod vplivom zmage oktobrske revolucije ob koncu prve svetovne vojne zajele delovne množice. Nastala je kot izraz spoznanja, da boj za zrušitev kapitalističnega izkoriščanja in imperialističnega podjarmljanja ni mogoč brez organizirane politične sile z jasnim programom socialne ter politične osvoboditve delavskega razreda. KPJ je bila, kljub lastnim notranjim težavam, kljub preganjanju s strani vladajočih režimov, v celotnem medvojnem obdobju na čelu tega boja. V času fašistične vojaške diktature je, ko je bilo, z namenom da fizično likvidirajo vpliv KPJ med delovnimi množicami, preganjanih in ubitih na stotine komunistov ter SKOJ-evcev, vzdržala vse pritiske. Fašistično diktaturo Alek-sander-2ivkovič je preživela, ker se je znala in se je stalno borila na dve;h frontah: proti razrednemu sovražniku in izkoriščevalcem delavskega razreda ter proti oportunistom, sektašem in omahljivcem v lastnih vrstah. To svojo revolucionarno' doslednost je zlasti dokazala po letu 1937, ko se je pod Titovim vodstvom ponovno globoko zasidrala v delavskem razredu in z vso odločnostjo očistila iz svojih vrst vse tisto, kar je izgubilo stik s težnjami svojega razreda, kar ni bilo sposobno dojeti zgodovinskih nalog, pred katerimi je stalo jugoslovansko delavsko gibanje. Vse to je Partiji omogočilo, da je dočakala pripravljena na napad fašističnih tolp in razkosanje Jugoslavije, da je organizirala jugoslovanske narode v splošni upor in jih popeljala v zmagoviti boj proti okupatorju in njegovim domačim hlapcem. Po zmagi revolucije je Partija ponovno stala pred velikimi preizkušnjami. Potrebno je bilo premagati posledice krvave uničevalne vojne ter na ruševinah starega zgraditi novi sistem — sistem oblasti delovnega ljudstva. Izhodiščni temelji KPJ pri graditvi novega sistema so bili: omejevanje in postopna likvidacija zasebne lastnine nad produktijskeimi sredstvi — razlastitev »razlaščencev«! Splošno pomanjkanje materialnih sredstev, kadrov in lastnih izkušenj je zahtevalo graditev novega sistema na temelju centralističnega, državno — administrativnega planiranja proizvodnje in razdeljevanja skromnih materialnih dobrin po načelih »vojnega komunizma« — vsem enako ne glede na kvaliteto in količino delovnega doprinosa oziroma vloženega dela. Sistem državnega upravljanja, v katerem je Partija imela odločilno vlogo in ki se je v osnovi naslanjal na revolucionarno pripravljenost in razpoloženje širokih množic, je v prvi fazi povojne graditve dal pozitivne rezultate. Z nadaljnjim razvojem pa je začel kazati tudi svoje slabosti. Centralistični sistem je dušil iniciativo proizvajalcev, porajal birokratizacijo političnega življenja in kadrov, prihajal pa je tudi v nasprotje z v ustavi proklamirano samostojnostjo narodov in republik. Vse to se je najbolj očitno pokazalo, ko smo s kolektivizacijo hoteli uresničiti socialistično preobrazbo dokaj primitevne jugoslovanske vasi. KPJ je postalo jasno, da je potrebno ubrati drugo pot — pot, ki se ne bo opirala na državo in njen vsemogočni aparat, temveč na neposredne proizvajalce; ne na vsemogočni državni plan, temveč na iniciativo in ustvarjalnost delovnih ljudi. Ta pot je najdena v ideji in praksi delavskega in družbenega upravljanja. Njeno pravilnost je v osnovi potrdil ves naš dosedanji razvoj, pa tudi razvoj v svetu. Samoupravljanje pa ni moglo o-stati le na ravni svobodnega razpolaganja z delom dohodkav delovni organizaciji. Postavilo je zahtevo po temeljitih spremembah našega celotnega gospodarskega in političnega sistema; na vseh ravneh in področjih. Samoupravljanje je, kljub vsem odporom postopoma rušilo administrativno centraUstični sistem in ga nadomeščalo z vedno večjo samostojnostjo pri razpolaganju tudi s sredstvi za razširjeno reprodukcijo v delovnih skupnostih. Na področju političnih odnosov je sprostilo proces demokratizacije, v sami Partiji pa proces prilagajanja njene vloge in metod novim pogojem — novim samoupravnim razmeram v družbi. To je obdobje, v katerem KPJ dejansko začenja preraščati v Zvezo komunistov Jugoslavije. Uveljavljanje te in takšne samoupravne. poti socialistične izgradnje ni potekalo brez težav. Težave in odpori, zavesti, ali kot izraz nerazumevanja novega. so se javljali znotraj ZKJ in družbe, prihajali pa so tudi od zunaj — s strani tistih, od katerih bi to najmanj pričako-vali. Glavne sile, ki so znotraj delovale proti samoupravni usmeritvi so bile zlomljene na IV. »Brionskem« plenumu CK ZKJ. Z njihovim zlomom je bitka za gospodarsko in družbeno reformo dobila novi polet in nove perspektive. IX. kongres ZKJ marca letošnjega leta je znova potrdil pravilnost naše samoupravne poti. Sprejel je vrsto zaključkov, ki obvezujejo vse komuniste in delovne ljudi, da vztrajamo na tej poti, do popolnega uveljavljanja demokratične san moupravne socialistične družbe — družbe, ki bo omogočala polno materialno in socialno varnost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Izkušnje 50. letnega razvoja KPJ — ZKJ kažejo, da je svojo zgodovinsko vlogo izpolnjevala zato. ker je vedno bila na čelu revolucionarnega boja delavskega razreda in Izlet rudarjev iz Hrastnika, skupno z družinami na Kalske planine 1. maja 1931 množic; ker je kot njegovo osnovno jedro delavski razred dvigala in ga usmerjala; ker se je borila proti sektašenju, ki bi vodilo komuniste v izolacijo; ker je bila sposobna pravočasno in pravilno zaznavati ter ločeivati napredno od nazadnjaškega — ločevati resnični interes delavskega razreda od politične de-mogogije njegovih posameznih kva-zi predstavnikov in zastopnikov. Te bogate izkušnje predstavljajo za- kladnico in vodilo tudi za današnje in bodoče generacije. Marjan Orožen sekretar komiteja revirske konference ZK Gibanje proizvodnje v prvem trimesečju 1969 Prvi trije meseci letošnjega leta so za nami. Nujno je, da pregledamo dosežke v proizvodnji premoga, jih analiziramo in ugotovimo, kje so bila odstopanja od predvidevanj letne- ga plana in katere ukrepe je potrebno1 podvzeti, da se negativna odstopanja čimpreje odpravijo. Zaradi lažje ocenitve uspehov o-ziroma neuspehov podajam analizo proizvodnje v I. trimesečju letošnjega leta v primerjavi z letnim pla-. nom in dosežki v lanskem I. trimesečju. Pregled proizvodnje po enotah; I. trimesečje št. del. dni komercialni premog kotlovni premog Hrastnik rudniki Trbovlje Zagorje Skupaj Hrastnik rudnika Trbovlje Skupaj plan 1969 71 155.800 50.200 152.700 358.700 97.300 97.300 doseženo 1969 78 2/3 157.841 49.727 159.000 366.568 21.629 123.803 145.432 razlika + 7 2/3 + 2.041 — 473 + 6.300 + 7.868 + 21.629 + 26.503 +48.132 doseženoi 1968 75 176.395 92.766 154.300 423.461 1.685 54.154 55.839 razlika 1969-68 + 3 2/3 + 18.554 — 43.039 + 4.700 — 56.893 + 19.944 + 69.649 + 89.593 oziroma skupno premog po posameznih rudnikih: skupno premog dnevno ton I. trimesečje del. rudniki rudniki aru Hrastnik Trbovlje Zagorje ZP-T Hrastnik Trbovlje Zagorje ZP-T plan 1969 71 155.800 147.500 152.700 456.000 2.194 2.077 2.151 6.422 doseženo 1969 78 2/3 179.470 173.530 159.000 512,000 2.281 2.206 2.022 6.509 razlika + 7 2/3 + 23.670 + 25.030 + 6.300 + 56.000 + 87 + 129 — 129 + 87 doseženo 1968 75 178.080 146.920 154.300 479.300 2.374 1.959 2.058 6.391 razlika 1969-68 + 3 2/3 + 1.390 + 26.610 + 4.700 + 32.700 — 93 + 247 — 36 + 118 Iz tabel je razvidno, da je. bilo pri 7 2/3 delavnikov več, kot je bilo predvideno po letnem planu, proizvedenih 7.868 ton več komercialnega premoga in 48.132 ton več kotlovne-ga pranoga oziroma skupno 56.000 ton več in da je bila skupna povprečna dnevna proizvodnja za 87 ton višja. V primerjavi z doseženo^ proizvodnjo v I. trimesečju leta 1968 pa je bila pri 3 2/3 delavnikov več, proizvodnja komercialnega premoga za 56.893 ton nižja, proizvodnja kotlov-nega premoga pa za 89.593 ton višja in skupna za 32.700 ton višja oziroma dnevna za 118 ton višja. Rudnik Hrastnik ima po letnem planu predvideno nižjo proizvodnjo kot jo je dosegel v letu 1968 zaradi poudarka na proizvodnji komercialnega premoga, vendar ga je proizvedel le 2.041 ton več kot ga je predvideval letni plan, poleg tega pa še, izven plana 21.629 ton kotlovnega premoga ali 19.944 ton kotlovnega premoga več kot v letu 1968. Ta razlika je nastopila zato, ker smo morali zaradi večjih potreb po kotlov-nem. premogu v termoelektrarni, slabši rovni premog predisponirati za kotlarno. Kljub toliko večjemu odvzemu rovnega premoga za kot-lovni premog pa je bila dnevna proizvodnja le za 87 ton višja od letnega plana, a za 93 ton nižja kot v I. trimesečju leta 1968. Na znižanje proizvodnje je vplivala predčasno pospešeno odkopavanje v jami Dol v zadnjem trimesečju leta 1968 in izpad polja C v jami Hrastnik, katerega smo' morali zaradi jamskega ognja v mesecu marcu zapreti. Rudnik Trbovlje ima po letnem planu predvideno znatno nižjo količino komercialnega premoga kot v letu 1968, znatno višjo pa količino kotlovnega premoga, zaradi potreb obratovanja TET II. Proizvodnja ko-mercialnega premoga je bila le za 473 ton nižja od letnega plana, do čim je bila proizvodnja kotlovnega premoga za 26.503 ton višja. Znatna je razlika v proizvodnji posameznih vrst premoga v primerjavi z istim obdobjem leta 1968, saj je bila proizvodnja komercialnega premoga za 43.039 ton nižja, kotlovnega premoga pa za 69.649 ton višja oziroma skupno za 26.610 ton višja. Dnevna proizvodnja je bila v primerjavi s planom z^129 ton višja in za 247 ton višja kot v istem trimesečju leta 1968 .Če bi proizvodnjo kotlovnega premoga v poljih Vode in Polaj v začetni fazi ne ovirah dotoki vode in če bi ne bilo toliko zastojev zaradi tedaj še neurejene transportne poti med, D in C postajo, bi bila proizvodnja kotlovnega premoga večja in ne bi bilo potrebno vključevati med kotlovni premog tudi premog iz jame rudnika Hrastnik. Rudniku Zagorje je bil plan za leto 1969 povečan, vendar je bila proizvodnja le za 6.300 ton preko plana in le za 4.700 ton višja kot v I. trimesečju 1968, dočim je bila dnevna proizvodnja za 129 ton višja od planirane, a le za 36 ton nižja od lanskoletne v istem obdobju. Znižanje proizvodnje je v glavnem nastopilo zaradi izpada odkopavanja v polju 26 jame Kotredež, katerega je bilo treba ponovno zapreti zaradi jamskega ognja, s čqmer se je znižalo številoi širokih čel, poleg tega pa še ogrevanje v polju 55 jame Kisovec. Upoštevati moramo tudi to, da ima rudnik Zagorje separacijo, kjer se premog ostro loči od krovnine in talnine in je izplen zato znatno nižji kot pri separiranju na separaciji v Trbovljah in je tako za enako maso separiranega premoga potrebno znatno več rovnega premoga, saj znaša izpleA v I. trimesečju le 0,728. Da ne bi separacijo preveč obremenjevali z jalovino, smo opustili odkopavanje partij ob čistem premogu, s čimer pa smo znižali dolžino od-kopnih front in s tem hkrati povečali število priprav. Večje forsiranje napredka odkopnih front je deloma ovira tudi s-plavni zasip in pri metodi dolgih stebrov izredna kompaktnost premoga v nadkopnem delu, ki zahteva mnogo odstreljevanja, če ho- čemo odkopavati s čim manjšimi izgubami. Na ekonomski uspeh v precejšnji meri vpliva tudi padec posameznih a sorti mano v. Ta je bil, kot je razvidno iz razpredelnice, znatno boljši od planiranega in od doseženega v I. trimesečju leta 1968 na področju rudnikov Hrastnik in Trbovlje, do-čim je na področju rudnika Zagorje še vedno previsok padec drobnih vrst. v% rudnika Tibovlje-Hrastnik rudnik Zagorje asorti- ment/leto plan 1969 I. trim. 1969 I. trim. 1968 plan 1969 I. trim. 1969 I. trim. 1968 kosovec 12,0 13,6 11,6 10,0 10,9 9,8 kockovec 11,5 12,3 11,7 14,0 13,9 14,2 Orehovec 16,5 16,8 16,3 17,0 14,4 18,7 grahovec 13,5 13,7 13,4 10,0 10,8 12,2 zdrob 20,0 19,7 20,5 25,0 25,5 22,3 prah 26,5 23,9 26,5 24,0 24,5 22,8 Na porast odstotka dejbelih vrst na področju rudnikov Hrastnik in Trbovlje nedvomno močno vpliva uvedba metode podetažnega odkopavanja in prešipnih j aškoiv-bunkar-jev z vgrajenimi zavojnicami, dočim se na rudniku Zagorje še vedno izvaja transport premoga po transportnih žlebovih, brez vgrajenih za voj-nic. Pri novih presipnih jaških, ki jih gradimo v jami Kisovec, bo ta nedostatek odpravljen že v letoš- njem letu. Poizkus transporta premoga iz jame Kotredež po zavoj nih drčah, nam zaradi zablatenosti oziroma stalne, vlažnosti in prisotnosti talninskega premoga, ni uspel. To gibanje proizvodnje je dalo naslednje rezultate v pogledu storilnosti. Zaradi boljše primerjave podajam podatke za I. trimesečje leta 1969 in I. trimesečje leta 1968 (ton na delavnik): materialov nižja, dočim je na področju rudnika Zagorje, zaradi že prej v analizi proizvodnje omenjenih razlogov, ostala ista ali pa se je še povečala. Da bi porabo lesa in krajnikov še bolj znižali, je potrebno še nadalje pospeševati uporabo jeklenega podporja, saj bomo s tem lahko močno znižali tudi vzdrževalne delavnike in jih preorientirali na raziskovalna in odpiralna dela. Za dosego znižanja porabe razstreliva na rudniku Zagorje je v pripravi študija. Z navedenim člankom sem hotel podati le grobo analizo gibanja proizvodnje, asortimentov, storitev in gibanja porabe glavnih materialov. Jermol Adolf, dipl. inž. rud. Če te vščipne v križu je to huda stvar. Najmanj za mesec dni je bolniška, preden si dober za delo. Kadar pa je bilo le preveč takih bolnikov, vmes so bili seveda tudi si-mulanti, je imel zanje dr. Jenštrle svojo metodo. Spustil je na tla svoj svinčnik. Seveda je vsak, katerega ni prehudo bolel križ, hitro sklonil in ga pobral. In tako je šel vsak tak že drugi dan na delo. Storitve Rudnik/leto odkopna jamska obratna rudniška 1969 : 1968 1969 1968 1969 1968 1969 1968 Hrastnik 8,51 8,54 3,10 3,07 2,76 2,73 2,05 2,10 Trbovlje 8,60 7,51 3,88 3,14 3,23 2,62 2,76 2,24 Zagorje 7,72 7,03 2,36 2,34 1,84 1,87 1,69 1,69 ZP-T 8,29 7,70 3,00 2,81 2,49 2,35 2,09 1,98 Vse storitve so se v povprečju podjetja znatno izboljšale. Na rudniku Hrastnik je odkupna storitev nižja le zaradi tehnike zajemanja delavnikov rušačev, ki so sedaj zaposleni tudi na pridobivanju premo- niško storitev. Posebno na tem rudniku bo potrebno izvesti koncentracijo posameznih zunanjih dejavnosti in tako izboljšati organizacijo deja in s tem zvišati obratno in rudniško storitev. Gibanje porabe materialov: tudi tega podajam v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Rudnik/leto Les m-i/lOOO Krajniki m’ razstrelivo gr kWh/ton 1969 1968 1969 1968 1969 1968 1969 1968 Hrastnik 13 13 0,89 1,16 109 103 14,08 16,12 Trbovlje 10 14 1,01 1,59 105 135 22,58 27,71 Zagorje 20 19 0,76 0,92 310 248 38,84 35,95 ZP-T 14 15 0,89 1,21 171 160 24,65 26,12 ga iz nadkopnega dela, rudniška storitev pa je nižja zaradi izredno slabega koriščenja dopustov v pomožnih dejavnostih. Rudnik Zagorje ima kljub boljši odkopni in jamski storitvi nižjo obratno in enako rud- Tudi glede porabe glavnih materialov so bila dosežena nekatera zvišanja. Zaradi prehoda na podetažno odkopavanje na področju rudnika Tr-bovlje-Hrastnik je poraba glavnih * Dr. Jenštrle je imel navado reči; »Jutri greva pa na šiht«. Ko je to dejal tudi našemu znanemu rudarju Petji, ko je imel bolniško, ga je ta čakal drugi dan pred vhodom v jamo toliko časa, da je kot zadnji prišel paznik in ga vprašal zakaj ne gre v jamo. Petje je dejal: »Dr. Jenštrle je rekel, da greva danes na šiht pa ga ni od nikoder«. No grem pa sam! * Ti Tone greš pa vedno zadnji v jamo« je dejal paznik stricu. Ta se je pa zakregal; Aha, sedajle me vsi vidite ko grem zadnji na delo, opoldan me pa nihče; ne vidi, ko grem prvi domov. * Pa še ena o Petji. Ker je v jami na premogu rad zadremal in ga je pri tem »opravilu« večkrat zalotil paznik, je bil seveda »oblegan«. In glej vraga, sedaj ko je imel čas, pa doma ni mogel spati. Zato je vzel »štrozak« in se napotil k obra-tovodji prosit za premog, da ga bo z njim napolnil. »In kaj boste z njim?« je dejal obratovodja. »Spal bom na njem, ko sedaj v jami ne morem«, mu je odgovoril Petje. Seveda se mu je obratovodja nasmejal in ga vzel nazaj na delo. Razprava o premogovnikih v republiški skupščini V dnevnem časopisju smo pred nedavnim brali, da je izvršni svet SR Slovenije, 27. marca 1969 poslal, v obravnavo1 republiški skupščini predlog zakona o prepustitvi nekaterih republiških prispevkov določenim premogovniškim podjetjem. Hkrati je predlagal, da ga republiška skupščina obravnava po skrajšanem postopku. Znano nam je, da skupščina zakona ni sprejela po skrajšanem postopku. Iz gradiva, ki nam gd je posredoval v objavo tovariš Forte Karel-Marko, poslanec republiškega zbora je razvidno, da je izvršni svet SR Slovenije, dne 10. aprila 1969, t. j. isti dan, ko je zasedal republiški zbor skupščine SRS, svoj predlog zakona, katerega naj bi skupščina sprejela po skrajšanem postopku, umaknil. Glede na to, da v dnevnem časopisju ni bila objavljena podrobna razprava o predlogu tega zakona smo se odločili, da to razpravo v nekoliko skrajšani obliki posredujemo članom naše delovne skupnosti. V razpravi na seji republiškega zbora skupščine SRS, dne 10. 4. 1969 o predlogu zakona, so sodelovali: Forte Karel-Marko, poslanec republiškega zbora; Jamar Mirko, predsednik odbora za družbeno ekonomske odnose republiškega zbora skupščine SRS; Kristan Milan, predsednik odbora za proizvodnjo in promet republiške zbora skupščine SRS; Benčina Drago, predsednik odbora za socialno politiko in zdravstveno varstvo republiškega zbora skupščine SRS ter inženir Zupan Ivan, član republiškega sveta. Vsi, ki so sodelovali v razpravi na seji republiškega zbora skupščine SRS, dne 10. 4. 1969, so predloge tovariša Forte j a v celoti podprli in sprejeli temu primerne sklepe, katerih se bo morala republiška skupščina v novem sestavu, držati. Zal pa ta predlog v gospodarskem zboru republiške skupščine ni našel javne podpore. K besedi se namreč ni oglasil noben, poslanec iz območiji, v katerih leže slovenski premogovniki. Ta njihova zadržanost pa je vrgla precej temno senco na obravnavanje problematike slovenskih premogovnikov. Sejo republiškega zbora skupščine SRS, na kateri so obravnavali 10. 4. 1969 problematiko premogovnikov, je vodila podpredsednica Mesarič Marija. Uvodoma je pojasnila navzočim poslancem, da je republiški izvršni svet predložil v obravnavo zakonski predlog o prepustitvi nekaterih republiških prispevkov določenim premogovniškim podjetjem po skrajšanem postopku. V razpravi o tem predlogu se je prvi oglasil k besedi tovariš Forte Karel-Marko in dejal; krt cmo1 slišali, je izvršni svet umaknil svoj predlog, da se ta zakonski predlog obravnava po skrajšanem postopku. Zal mi je, da k razpravi niso povabljeni predstavniki priza-detih kolektivov premogovnikov. Mgnim, da bi bilo z ozirom na njihovo negativno stališče; do samega predloga zakona, umestno slišati v tem domu tudi njihov glas. Dovolite mi, k temu, kar sem dejal ob priliki septemberske razprave o osnutku družbeno-ekonomskih izhodišč za pripravo republiške bilance sredstev in obveznosti splošne porabe v letu 1969 in opozoril na problem premogovnikov in njihovo vlogo pristojnim republiškim organom in razpravo na skupni seji republiškega in gospodarskega zbora naše skupščine, dne 3. decembra, ko smo razpravljali o izhodiščih za oblikovanje in kritje potreb splošne porabe, dodam še nekaj dejstev. Ob priliki razprave 3. decembra je predsednik skupne komisije, ki je pripravljala izhodišča, tovariš Jamar meid drugim izjavil: »Tukaj je bil postavljen tudi predlog in s strani tovariša poslanca Forteja in pa tudi skupščina občine Laško je postavila podoben predlog, da se opusti premogovništvu plačevanja prispevka od osebnega dohodka iz delovnih razmerij. Obvestil bi, da se to vprašanje proučuje obenem tudi z ekonomskim položajem nekaterih drugih dejavnosti, kot je, n. pr. črna metalurgija in se bo to vprašanje reševalo globalno v okviru reševanja problemov posameznih gospodarskih dejavnosti«, in dalje »V kolikor bi prišlo do znižanja stopnje prispevka iz osebnega dohodka za to dejavnost, pa tudi za drugo, potem bi to lahko sto samo v breme sredstev, ki so predvidena pod postavico intervencije v gospodarstvu, o čemer smo danes že razpravljali oziroma v breme sklada skupnih rezerv«. Takrat sem odgovor tovariša Jamarja razumel kot stališče komisije, v kateri so bili tudi predstavniki Izvršnega sveta. Od izvršnega sveta pa so premogovniki na svojo vlogo iz lanskega leta sprejeli odgovor začetkom februarja. V pismu izvršni svet med drugim navaja, da je v okviru proučevanja in iskanja rešitev za izboljšanje ekonomskega položaja premogovnikov podprl predloge za izboljšanje njihovega položaja, ki jih je lani sprejela zvezna skupščina; obenem s tem je bil zadolžen republiški sekretariat za gospodarstvo, da do jeseni 1968 napravi analizo o problematiki premogovništva, da. je ista bila predmet razprave. 27. decembra lani ob prisotnosti predstavnikov vseh slovenskih premogovnikov. V pismu je nadalje rečeno, da je na podlagi analize in razprave na omenjenem sestanku republiški sekretariat za gospodarstvo ponovno predložil izvršnemu svetu poročilo o problematiki premogovnikov. Pismo končuje; »Izvršni svet in njegovi organi so to problematiko obravnavali Možnar s katerim so streljali na proslavi 1. maja v Zagorju vseskozi kot nalogo prvovrstnega družbeno-ekonoimskega pomena za našo republiko«. Že na omenjenih razpravah sem opozarjal na dejstvo, da je o problemu premogovništva razpravljala zvezna skupščina in sprejela ustrezne ukrepe in priporočila republiškim skupščinam, da tudi s svoje strani oprostijo premogovnike prispevkov za proračun, da pa v republiki s tem v zvezi še ni bilo nič pokrenjeniega, kar vzbuja določene komentarje. Navajam tudi u-gotovitev iz poročila sindikata za občni zbor Zasavskih premogovnikov, 20. februarja t. 1.; »Ob sprejemu u-krepov v zvezni skupščini smoi rudarji pričakovali, da se bo po vra-šanju premogovništva začela tudi širša razprava pri republiških organih. Pričakovanje je bilo tem večje, ker so zvezni organi dali priporočila republiškim skupščinam, da naj one vsaka po svoji gospodarski moči skušajo še nadalje reševati omenjeno problematiko, če hočemo biti kritični, moramo priznati, da so vprašanje premogovništva začele hitro reševati republika Hrvatska in Bosna in Hercegovina, dočim je do tega vprašanja v Sloveniji malo razumevanja.« Tovarišice in tovariši poslanci! Slab položaj premogovnikov se praktično očituje že precej let nazaj. Vsi vemoi, da so bile cene premoga vseskozi plafonirane. Zaradi tega je bila v prejšnjih letih nemogoča kakršnakoli modernizacija, kljub stalnemu dvigu produktivnosti dela. Leta 1965 je bila dosežena proizvodnja premoga v Jugoslaviji in sicer skoraj 30 milijonov ton, ki pa je že v letu 1967 padla na 26 milijonov 740 tisoč ton. Zmanjšanje proizvodnje premoga je imelo za posledico! odpust delovne sile in slabo nadaljnjo perspektivo premogovnikov. V Sloveniji smo problem reševali z graditvijo elektrarn na področjih perspektivnih premogovnikov. V teh centralah naj bi po izgradnji uporabili 70 % rjavega premoga in nad 80 °/o proizvodnje lignita, medtem ko je bilo zamišljeno, da bi se takozvane neperspektivne premogovnike (odgovarjajoč na moje vprašanje, je predstavnik IS tovariš Mejak koncem leta 1967 naštel kot najpomembnejše Kočevje, Senovo in Laško-) preoirien-tiralo. Po njegovih takratnih izvajanjih, bi naj republika v letu 1968 iz sredstev skupnih rezerv gospodarskih organizacij upoštevala programe preusmeritve teh premogovnikov na drugo proizvodnjo'. To naj se bi izvršilo delno iz lastnih sredstev teh kolektivov, kombiniranih s sredstvi drugih gospodarskih organizacij, kar naj bi v »bližnji bodočnosti pripomoglo izvajanje dobro proučenih programov preusmeritve, ki naj bi omogočili zaposlitev tamkaj zaposlenih odnosno generacije, ki za njimi prihaja. Seveda bi morala biti nova proizvodnja ekonomsko utemeljena.« Za perspektivne preimogovnike pa je takrat tovariš Mejak poudaril, da je za nadaljnje gospodarjenje izredno pomembna integracija premogovnikov in je v ta namen republika Zasavskim premogovnikom (preje rudnik Trbovlje Hrastnik in Zagorje) pogojevala odobritev sredstev za modernizacijo. Ni mi znan drug primer, da so krediti za modernizacijo bili vezani na integracijo. To- je bilo seveda vezano tudi na lastno- pokrivanje izgube v znesku 147 milijonov S din. Če bi bil to slučaj, potem mislim, da bi isto metodo- morda lahko uporabili za integracijo elektrogospodarstva, železarn in temu sličnih. Vendar j-e namesto najavljenih u-krepo-v v januarju lanskega leta izvršni svet predložil zakon, ki naj bi ga skupščina sprejela po- skrajšanem postopku. Po besedilu zakona naj bi se prihranki pri sredstvih, namenjenih za m-o-dernizacijo premogovnikov uporabili pri likvidaciji EKK. Šlo je za milijardo in 900 milijonov S din. Takoj je izvršni svet ta zakonski predlog umaknil. V lanskem juliju je »Delo« priobčilo članek z naslovom »Negotove perspektive neperspektivnih«. En del ga bom citiral, ker je v neposredni zvezi z nekaterimi določili in namenom današnjega zakonskega predloga: »Po ponovnem preverjanju potreb po premogu bo morala slediti izdelava programov za preusmeritev premogovniške proizvodnje. Nevzdržno je, če se mora s preusmeritvijo rudniške proizvodnje ukvarjati en sam strokovnjak, kot je to v enem od »neproduktivnih premogovnikov«, kjer je vendar družba skupnost, kjer so vsi sekretariati, zavodi za planiranje, instituti za tržne in vse druge raziskav^, skupščina, kje je gospodarska zbornica z vsemi svojimi sveti in kje je naposled razumevanje, podpora in solidarnost perspektivnih premogovnikov in še posebej gospodarskih organizacij, ki jim gre dobro«. Člankar je zaključil: »da bi bilo krivično in nehumano, če bi kolektive prepustili samim sebi naj se preusmerijo kakor vedo in znajo«. Po današnjem predlogu zakona pa isti zavezuje gospodarsko organizacijo, da predloži izdelan program o spremembi po-slovn-ejga predmeta in zaposlitve delavcev republiškemu se kretariatu za gospodarstvo. Ko bo sekretariat ugotovil, da so zagotovljena sredstva za uresničitev programa, lahko začne premogovniška gospodarska organizacija uporabljati zbrana sredstva. Kot je razvidno iz obrazložitve predloga, ki je pred nami, bi bil efekt sredstev v enem letu cca 60 milij-oin-ov S din. Te pa naj bi koristilo šest delovnih organizacij. Že, sama izdelava programov bi zahtevala znatno- večja sredstva: po izjavi predstavnika rudnika Senovo, je isti plačal za izdelavo programa pre-urientacije 30 milijonov S din. Zasavski premogovniki so plačali za e-laborat o- integraciji in organizaciji 18 milijonov S din. Komentar o u-činkovitosti predloženih ukrepov vsekakor ni potreben. Sedaj še nekoliko besed o perspektivnih premogovnikih. Govoril bom o Zasavskih premogovnikih. Lanskoletni ukrepi zvezne skupščine: oprostitev obresti od poslovnega sklada, ukinitev plačevanja zveznega proračunskega prispevka 4,7 %, je podjetje doseglo sorazmerno zadovoljiv gospodarski efekt. Celotni dohodek se je napram letu 1967 povečal za 12 %. Izboljšalo- se je tudi razmerje delitve na sklade; in osebni dohodek iz 97,4 : 2,6 v letu 1967 na 95,3 :4,7 v letu 1968. Moram povedati, da je skupni efekt olajšav zveze za Zasavske premogovnike znašal 450 milijonov S din. Poleg že navedenih olajšav pa je zveza pod vzela še naslednje ukrepe: ukinitev davka na trajno žarne peči, zvišala prometni davek na tekoča goriva, obremenila vse investicije, ki so namenjene uporabi tekočega goriva v termo- Demonstracije V Trbovljah 1. maja 1919 (demonstranti v sprevodu pred bivšim konzumom) elektrarnah, toplarnah ali industriji ter stanovanjski izgradnji za 40 °/o in sprejela zakon o predčasnem upokojevanju rudarjev ter priporočila republikam sprejetje takšnih zakonov. Efekt ukrepov, ki jih je pod vzela zveza pa se dejansko v letošnjem letu zmanjšuje z ukrepi v republiki. Premogovniki v letu 1968 niso plačevali zveznega proračunskega prispevka, letos, pa je zvišanje za 1,7 °/o, kar predstavlja pri 8 milijardah bruto produkta 136 milijonov več prispevka kot v lanskem letu. To je trditev predstavnikov Zasavskih premogovnikov, ki jo podpira tudi republiška gospodarska zbornica, vendar na to odgovarja republiški sekretariat za finance, da je do povečanih dajatev prišlo s strani zasavskih občin. Občine so iz lanskoletne stopnje 4,74 °/o letos podpisale stopnjo 4,63 %, kar je znižanje za 0,11 %>. Četudi bi ga znižale na 3,95 °/o, bi premogovniki še vedno plačali 1,02%> več prispevka kot so ga v letu 1968, kar vsekakor ni v skladu z resolucijo o izvajanju družbenega plana razvoja Slovenije v letih 1969 in 1970, kjer smo napisali, da je treba v letu 1969 uveljaviti tako politiko republike, občinskih skupščin ter samoupravnih skupnosti pri predpisovanju prispevnih stopenj od bruto osebnega dohodka, ki skupno ne bodo obremenile gospodarstvo v večji meri kot so ga v letu 1968. Dejansko. se po tem, kar sem preje navedel, tega v primeru premogovnikov ne držimo. Tovarišice in tovariši poslanci! čeprav se kolektivi v premogovnikih zavedajo, da morajo glavno breme nositi sami, so vendar pričakovali, da jim bodo tudi v naši republiki pomagali premostiti prehodne težave. Ukrepi, ki so v predloženem zakonu, so nezadostni in neadekvatni. Morda bo nekdo rekel, da naj predložimo boljše rešitve. Vsekakor mislim, da bi bilo potrebno ponovno proučiti uporabo sredstev, ki so bila prihranjena na modernizaciji premogovnikov (šlo je za 19,414.000 N din). Prav tako bi bilo potrebno proučiti možnost uporabe sredstev iz Zakona o zagotovitvi dopolnilnih kreditov oz. kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov iz leta 1966, kjer je v prvem členu določeno, da se ista uporabljajo tudi za modernizacijo premogovnikov, katerih proizvodnja je neposredno vezana na termocentrale, ki so se začele graditi pred 31. decembrom 1965. Obvezno posojilo po tem zakonu so še dolžni v višini 2,5 °/o od zneska izplačila za investicijska dela investitorji vplačevati do 31. decembra 1969. Dalje, federacija je izdala 24. 7. 1968 zakon o prispevku na nekatere investicije (termoelektrarne, industrijske in mestne toplarne, v katerih se uporabljajo tekoča goriva), v višini 40 °/o od skupne vrednosti objekta. V 5. členu tega zakona je določilo, po katerem federacija ta prispevek odstopa republiki, v kateri je bil plačan. Sredstva tega prispevka pa smejo republike uporabiti le za pospeševanje proizvodnje premoga, za prekvalifikacijo rudarjev in za poravnavo drugih stroškov, nastalih zaradi ustanovitve proizvodnje v rudarskih obratih (jamah) oziroma rudnikih. Kot sem obveščen, je način upravljanja s temi sredstvi na svoji zadnji seji razpravljal izvršni svet. Proučiti bi bilo prav tako treba možnost uporabe sredstev iz povečanega prometnega davka na kurilna olja za gospodinjstvo za 0,12 in za kurilna olja, ki se porabljajo v industriji v energetske namene do 0,11 din (kg). O teh zadnjih finančnih virih sicer govori analiza republiškega sekretariata za gospodarstvo o problematiki premogovništva v SR Sloveniji, vendar nam do. danes niso predloženi nikakršni dokumenti o uporabi teh sredstev. Iz vsega navedenega smatram, da je predloženi zakon nezadosten za reševanje problema premogovnikov. V kolikor se bo obravnaval v rednem postopku predlagam, da o njem razpravljata tudi odbor za proizvodnjo in promet in odbor za družbenoekonomske odnose republiškega zbora in da se k razpravi o. odborih in na samem zboru povabijo predstavniki premogovnikov. V nadaljnji razpravi je sodeloval tudi tovariš Jamar Mirko. Predlog tovariša Forteja, da je predloženi zakon nezadosten za reševanje problema premogovnikov, je v celoti podprl. V svoji razpravi se je opiral na nedoslednost posameznih členov predloga zakona, predvsem v pogledu učinkovitosti sredstev in izvajanja posameznih investicij v premor govnikih. V razpravi je sodeloval tudi Kristan Milan. Tudi ta je predlog zakona zavrnil in podprl tovariša Forteja. Poudaril je, da bi zbrana sredstva v primeru sprejetja predlaganega zakona, najbržiej ne zadoščala za določene preusmeritve. Predlagal je, da bi morali pravzaprav razmisliti o sprejemanju ukrepov, s katerimi bi omogočili ugodne pogoje za čimhit-rejšo prestruktuiran j e proizvodnje neperspektivnih premogovnikov, ne pa le zakon o prepustitvi nekaterih republiških prispevkov določenim premogovniškim podjetjem. Gre po. njegovem mnenju za obširnejšo in bolj temeljito analitsko obdelavo določenega problema. Nadaljni govornik je bil v razpravi tovariš Benčina Drago. Strinjal se je z vsemi svojimi predgovorniki in poudaril, da je nemogoče sprejeti zakon in hkrati, iti mimo problematike celotnega premogovništva. Omenil, je da bi predvsem potrebovali izčrpno analizo o stanju našega premogovništva in na podlagi te analize in na temelju ugotovljenega stanja, proučili, kakšne ukrepe in eventualne zakonske predpise bi bilo treba sprejeti za to področje. Dodal je še, da je nemogoče reševati to problematiko brez sodelovanja predstavnikov premogovnikov in da bi jih bilo nujno- potrebno povabiti na skupščinske seje, kakor tudi predstavnike občin, v katerih leže premogovniki, da bi sporazumno reševali nastale probleme. Njegovo, mnenje je bito, da bi bi lahko v primeru sprejetja predlaganega zakona dobili vtis, da skušajo republiški organi z minimalnimi sredstvi, ki naj bi ostali premogovnikom, ki nimajo perspektive, pravzaprav reševati problematiko in s tem reči, da so ti premogovniki s temi sredstvi že nekako rešeni. Predlagaj je, da je potrebno pripraviti a-nalizo celotnega stanja. Začudil se je zakaj republiški izvršni svet ni obvestil republiškega zbora skupščine SRS o sklepih, ki so jih predlagali premogovniki v reševanje. Zadevo ni mogoče odlašati, pač pa je treba čimpreje priti do potrebnih analiz in predlogov ter jih potem predložiti v obravnavo pristojnim skupščinskim organom. Kot zadnji se je javil k razpravi član republiškega izvršnega sveta tovariš inženir Zupan Ivan. Njegovo, razpravo povzemamo v celoti, brez krajšanja. Diejal je: V obravnavi imamo, osnutek oziroma predlog zakona, za katerega pa smo se že dogovorili, da ga republiški izvršni svet umika s tem, da bo predtog obravnavala republiška skupščina po normalnem postopku, da bi nekoliko pridobili na času. V tej razpravi pa bi se skušali dogo>-voriti, kako v konkretni situaciji u-krepati, da bomo našli kar najbolj adekvatno rešitev. V pretečenem času je bil izdelan program razvoja energetike Slovenije. S tem načenjamo neko dolgoročno pa istočasno tudi srednjeročno perspektivo za gospodarjenje energetike v Sloveniji.. Program razvoja energetike zajema tudi naše premogovništvo. Kaj sta njegovi dve bistveni ugotovitvi? Program razvoja obdeluje situacijo tako, da analizira stanje v naših rudnikih na eni strani, na drugi strani pa analizira sedanje, tekoče in perspektivne potrebe po premogu, usklajuje celotno zadevo in nakazuje za Slovenijo nek dolgoročni koncept. V Sloveniji imamo v glavnem dva rudnika, ki sta po svojih rudnih bogastvih, raziskavah in po svojem obsegu pomembna in kot taka perspektivna za daljše obdobje. Tu lahko govorimo- še o tretjem. Zadeva je odvisna nekoliko od tržišča, vednar pa je perspektiva zato jasna dolgoročna rešitev v okviru letne proizvodnje okrog 6 milijonov ton premoga. To govori nekako tako, da proizvodnjo bistveno ne bomo povečevali, da pa je vsaj za to- proizvodnjo nekako tudi zagaran.tirano tržišče. V programu razvoja energetike pa smo- hkrati ugotovili, da imamo v Sloveniji vrsto manjših rudnikov, ki so glede na svoje premogovne zaloge, raziskave, odkopne sektorje kot tudi vse ostale prilike, v taki kategoriji, da ne moremo računati na to, da bi lahko ti rudniki dalje časa živeli od-svoje dejavnosti. Iluzija bi bila na daljši rok zapirati oči pred stvarnostjo, ki je zajela celotno Evropo in tudi pri nas Postavlja se vprašanje, da o- rudnikih, ki po teh ali drugačnih kriterijih nimajo zagarantirano dolgoročno perspektivo, načnemo debato in iščemo zanje rešitev. To je bilo že nekajkrat poudarjeno in lahkot izjavim, da sekretariat za gospodarstvo izdeluje analizo poslovanja naše premogovniške industrije v pretečenem letu in da bo' v naslednjem gradivu ta analiza predložena. Že danes pa lahko rečem, da se je situacija v perspektivnih rudnikih v pretečenem letu v Sloveniji bistveno spremenila, kar pa ne pomeni, da je rožnata in da ne bo treba skupnih naporov. Potrjuje pa, da obstoja prognoza, da je program razvoja energetike v glavnem usklajen. Po drugi strani pa načenjamo da^ našnjo razpravo in z vrsto razprav, ki bodo tej še sledile, kako in kaj ukreniti z našimi neperspektivnimi rudniki. Želim reči, da izvršni svet pa tudi naša skupščina nimata nobenega namena, da se sama spuščata v definicije in ugotavljata, kdo je perspektivni in kdo neperspektivni, kdaj za posamezna podjetja to nastopa, ampak da skupno poskušamo obravnavati tematiko in ugotoviti glede na vse prilike, kako se bodo posamezne gospodarske organizacije ponašale. Dejstvo je, da je danes treba razmišljati na pneiarientaciji teh premogovnikov ob istočasnem dejstvu, da bodo ti premogovniki svojo- proizvodno dejavnost zadržali toliko- časa, dokler bo tržišče premog lahko konzultiralo, odnosno koliko časa bodo ob takem delu lahko živeli v odvisnosti od stopnje priprav in uspešno^ s ti priprav za prehod na drugo- proizvodnjo. Da bi se odprle te možno- sti, smo poskušali s takimi ali sličnimi zakonskimi razglasi stvari podpirati. Naš osnovni namen je v tem, in mislim da je prav, da tudi o tem danes nekoliko debatiramo. Za rudnike, za katere ugotavljamo, kar bodo tudi sami ugotovili, da glede na rudno bogastvo in vse o-stale okolnosti same n-q morejo šteti med perspektivne, pa je tre Da s skupnimi močmi iskati izhod iz dane situacije. Toda iz gospodarske prakse zadnjih 20 let nam je dobro poznano, da smo o tem govorili oziroma razmišljali o organizaciji neke kompletne, popolnoma neodvisne proizvodnje na tem teritoriju. Topa jg sorazmerno zahtevna rešiteiv, odnosno bolje povedano, da mislimo, da je najbolj adekvatna pot za reševanje tega problema v tem, da poskušamo v premogovniških organizacijah že danes voditi preorientacijo, poskušamo zbirati določena sredstva in kar je najbolj važno, poskušamo najti izhodišče v tem, da bi na ti dve dejavnosti oziroma toriščih organizirali neko proizvodnjo, za kar pa ni-bilo potrebna, da dobimo vedno močnejše gospo-darske organizacije. Naš namen je bil, da s tem zakonom zberemo določena ■ sredstva, da se začnemo povezovati z močnejšimi, gospodarskimi organizacijami, da tu ustvarimo nek določen interes, da bi večje gospodarske organizacije s svojo organizirano dejavnostjo, s svojim potencialom, svojo tržno službo-, nabavno službo in razvito- tehnologijo, prišle na dotična področja in po možnosti tam razvijale proizvodnjo v skladu z možnostmi, ki se poraj a jo. Misel je, bila načeta. Prepričan pa sem, da bomo v naslednjih razpravah to misel obdelovali in nadalje- vali ter našli neko rešitev, ki bo kar najbolj adekvatno ustrezala. Tu je bilo omenjeno, da so predlagati u-krepi nezadostni. Najbrže nihče od nas ne misli, da so zadostni, vendar pa je problem odprt. Odprt pa je v tem, da bo slovensko gospodarstvo moralo spregovoriti, koliko svojih sredstev je pripravljeno- izločiti in jih preusmeriti za preorientacijo-premogovništva. O tem pa se bomo dogovarjali v tej hiši. To bo tudi predmet razprav na sejah odbo-rov, tu bodo sodelovale gospodarske organizacije in tovariši poslanci. Dogovoriti se bomo morali za ustrezno rešitev, ki jo bomo obravnavali in končno tudi sprejeli. Če sem že preje govoril o tem, da je osnovni smoter, da bi na področja, na katerih so sedaj neperspektivni rudniki, vpeljali gospodarske organizacije, potem mislim predvsem to, da bi bile te gospodarske organizacije organizator proizvodnje, da bi se one s svojim potencialom lahko pojavile p-red našimi bankami, skladi skupnih rezerv oziroma, da bi za tako preorientacijo koristili vse redne regulativne možnosti, s katerimi razpolagamo. Za izredne pa se bomo dogovarjali v tej hiši. Po- končati razpravi je republiški zbo-r z večino glasov sprejel; a) predlog zakona o prepustitvi nekaterih republiških prispevkov določenim premogovniškim podjetjem se sprejme, b) osnutek zakona o prepustitvi nekaterih republiških prispevkov določenim po-djetjem pripravi izvršni svet, pri čemer je upoštevati stališča in pripombe pristojnih odborov zakono-dajno pravne komisije in predloge današnje razprave. Pomen novozgrajene Termoelektrarne II za ZP-T Velike zaloge premoga — komercialnega in kalorično revnejšega — »kotlovnega«, ki ga imamo v zasavskih revirjih, so temelj za dolgoletno oskrbovanje gospodinjstev, industrije, ter drugih večjih kupcev, ki stalno odvzemajo velike količine premoga. V času, ko- so naši predniki odkopavali premogovne sloje v Zasavju s površinskim kopom, v jami pa samo najkvalitetnejši del sloja, je o-stalo v jamah mnogo neodkopanega premoga (krovninski in talninski del), katerega kalorična vrednost se giblje v mejah od 2200 do 3000 kcal in je, za prašno kurjenje v termoelektrarnah dobro uporaben. Ta premog se izredno težko separira, ker je večinoma sestavljen iz premoga in jalovinskih vložkov (zrasli produkt) ter je za pošiljanje na trg neprimeren, ker vsebuje visok odstotek negorljivih snovi. Znano je, da premog z visokim odstotkom pepela ne prenese daljših transpo-rtnih poti. Opisana vrsto premoga je primerna za kurjenje kotlov v termoelektrarnah, posebno še, če je dostavljen v rov-nem stanju relativno suh. TET II lahko uporablja premog, ki ima 2200 do 3000 kcal, ki vsebuje do- 35 % pepela in ima skupne vlage do cca 25 %. Novozgrajena TET II je dala v omrežje svoje prve kilovatne ure že sredi meseca septembra 1968 (poizkusno obratovanje), v redno obratovanje so jo spustili pa 24. novembra 1968. Dograditev te elektrarne smo v Zasavju vsi, posebno pa še člani delovne skupnosti ZP-T, zelo težko pričakovali, ker ima za revir- je velik pomen. Stara elektrarna, ki obratuje po zadnji rekonstrukciji že 20 let je trošila v pretežni meri le premogov prah, ki je bil v preteklih letih tako rekoč odpadni material rudnikov. Ta je svoje delo koristno opravila, vendar je pri hitro se razvijajoči strojni in toplotni tehniki postala s' svojimi napravami že neekonomična ter jo bo treba kmalu nadomestiti z novo, ki bo imela veliko boljši izkoristek. Za gradnjo nove termoelektrarne III oziroma rekonstrukcijo TET I že dalje časa zbirajo podatke (zaloge premoga, način transporta, najprimernejša moč TEi itd.), ki bodo rm> rali biti skrbno zbrani, saj elektrarna po- dograditvi obratuje cca 25 do 30 let. TET II ima moč 125 MW in lahko proizvede dnevno pri polni obtežbi 3 milj. kWh, za kar potroši cca 2400 —• 2500 ton kotlovnega premoga na dan. Dnevni odvzem takih količin premoga je ogromnega pomena za naše podjetje, predvsem, če bo elektrarna enakomerno obratoval? in odvzemala pogodbene količine, ki znašajo za leto 1969 510.000 ton kotlovnega premoga in 300.000 ton prahu iz redne proizvodnje rudnikov (delno deponija), skupno torej 810.000 ton premoga. TE ima to veliko prednost, da so njene naprave locirane v neposredni bližini rudnikov tako, da so transportne poti - relativno kratke in zato transportni stroški nizki. Kakšnega pomena je nova TET II za ZP-T lahko ugotovimo iz naslednjih navedb; a) pri rednem obratovanju elektrarne cca 5000 ur/leto je možno oddajati 2000 do 2200 ton/dan kotlovnega premoga, b) rudnik Trbovlje in delno rudnik Hrastnik imata zagotovljen odvzem premoga in s tem neprekinjen delovni proces na velikih širokih čelih, c) omogočena je stalna zaposlitev rudarjev, č) manj je vzdrževalnih stroškov v jamah, d) primernejši red v transportnem sistemu jame — jama ima vedno dovolj praznih vozičkov, e) pri občasnih spremembah slojnih prilik je možno plasirati del slabšega komercialnega premoga v TET, ne pa na separacijo, f) obstoja možnost oddaje, zbirkov iz suhe separacije v TE, ki so jih preje drobili in vračali v separacijski proces. Ce elektrarna ne obratuje enakomerno, česar si seveda ne želimo, prihaja do naslednjih negativnih pojavov; če zaradi okvar ali drugih vzrokov termoelektrarna ne obratuje, ali pa obratuje z zmanjšano kapaciteto, se lahko doseže enakomerna proizvodnja v rudnikih le z deponiranjem kotlovnega premoga. Deponij ski prostor je količinsko omejen na cca 100.000 ton kotlovnega premoga, kar zadostuje za deponiranje dvomesečne proizvodnje, če je deponija prazna. Premog se v deponiji rad vžiga. Čas vžiga je odvisen od premogove sestave in načina deponiranja (če je kotlovni premog pomešan s prahom, se samovžig, ki se običajno prične po treh tednih, podaljša na 3 do 4 mesece). Ce elektrarna ne obratuje ali obratuje z zmanjšano močjo, vpliva to na neenakomeren prevoz premoga iz jam in delo drobtinice, zaradi pogostih prekinitev in zagonov transportnih naprav za transport premoga v TET ali v deponijo. Ti zastoji vplivajo posredno na proizvodnjo rudnikov, posebno pa še na obtok jamskih vozičkov. Dosedanje izkušnje po štirih mesecih obratovanja TET so naslednje; 1) pred pričetkom obratovanja TET II je, znašala povprečna dnevna proizvodnja kotlovnega premoga cca 940 ton. Po pričetku obratovanja, pa do danes povprečno 1678 ton ali o-kroglo 80 o/o več. Decembra 1968 in januarja 1969 so bile zaloge kotlovnega premoga minimalne, zato je bilo potrebno zelo hitro zgraditi začasni transportni sitem iz zapadne deponije do nove drobilnice, ker smo imeli v zapadni deponiji vskladiščeno veliko količino prahu (105.000 ton) ter smo na ta način reševali trenutno pomanjkanje premoga zaradi zvišanih potreb TET v konicah. Iz zapadne deponije smo oddali TET od 15. novembra 1968 do 31. marca 1969 ■—• 18.744 ton prahu. Sedanje zaloge kotlovnega premoga v deponiji znašajo po naših cenitvah cca 35.000 do 40.000 ton. Na redno obratovanje termoelektrarn vpliva tudi deževno ali suho leto. Kadar je dosti padavin, termoelektrarne manj obratujejo in se potrošnja premoga precej zniža, v jamah pa nastopajo težave pri redni proizvodnji kotlovnega premoga. Slabše obratovanje TET II v prej omenjenem, času, kot smo pričako^ vali, je kljub vsemu le omogočilo zvišanje proizvodnje ZP-T, večjo zanesljivost v obratovanju, stalnejši odvzem kotlovnega premoga itd. Za večjo varnost obratovanja bo treba postaviti v deponiji transportni trak, s katerim bomo po našem mišljenju povečali deponirane količine premoga za cca 20.000 ton, ob zapadnem delu stare TET II dogradili deponijo za cca 25.000 ton in pozneje neposredno nad transportnim sistemom, ki vodi v TET II zgradili deponijski prostor vsaj za 5.000 do 10.000 ton premoga, ki bodo na razpolago za nedeljsko obratovanje elektrarne, ko rudniki ne bodo obratovali. Želimo si, da bi bilo naše elektrogospodarstvo tako urejeno, da bi tudi kalorične elektrarne obratom vale čim več ur v letu, dosegale e-konomske cene za kWh in si zago- tovile večji odvzem pri potrošnikih, rudniki pa stalno obratovanje brez velikih nihanj v proizvodnji. Mlakar Mirko, dipl. inž. rud. Tole je povedal rudar Suhadol-čan. Bilo je čisto res. Ko je bil leta 1924 štrajk v Trbovljah, njegov brat Filip ni imel kaj početi. Žena je imela še toliko denarja, da se, je z vlakom odpeljala na svoj dom na Gorenjsko, kjer je dobila vsaj jesti. Filip pa, ker ni imel denarja za vlak, je pa ležal doma na Dobrni, na stari razmajani postelji in zijal v sliko matere božje, ki jg visela nad njim na steni. Možakar je rad pil (Kdo ga pa ne), denarja nobenega, časa pa preveč. Kaj bi, kaj bi, je tarnal Filip. Pa se je v tem času razmišljanja priplazil na sliko velik pajek in pričel plesti mrežo. »Nak« je dejal Filip, ki od dolgega časa ni imel kaj početi. »Na sliki matere božje pa že ne boš lovil muhe«. Vstal je iz postelje, vzel metlo in mahnil po pajku. Seveda se je slika zamajala in izza nje je počasi priletel po zraku na posteljo čisto nov »Jur«. »Sama mat božja se me je usmilila in mi poplačala dobro delo«, je dejal Filip pobral jur-ja, se na hitro oblekel in pil dva dni skupaj. Ostalo mu je le toliko denarja, da se je odpeljal na Gorenjsko k ženi, ki ga je začudeno pogledala. Ko ji je razložil, kje in kako je dobil denar, je seveda modro zamolčala, da ga je ona skrila za sliko »za hude čase«. UO Zasavskih premogovnikov-Trbovlje v mandatni dobi 1968/69 Obisk sejma gradbenih strojev v Miinchnu Letošnja sejma najrazličnejše gradbene opreme, ki je znan pod nazivom »BAUMA« v Miinchnu, sva se udeležila 3. in 4. marca 1969 podpisani in tovariš Klenovšek Srečko, dipl. inž. rud. Obisk je bil namenjen ogledu sejma in dogovarjanju s firmo Wirth o možnosti dobave vrtalnega stroja do 2.400 mm 0, kar naj bi pospešilo nekatera investicijska dela. Istočasno je bil namen tega potovanja v Nemčijo obisk dveh naših skupin, ki delata na rudarskih investicijskih delih in sicer ena pri Dortmundu, druga pa blizu Aachna, ob nemško-holandski meji. Sejem v Miinchnu ima poleg komercialnega namena tudi namen seznaniti obiskovalce z najnovejšimi dosežki v konstrukciji najrazličnejših delovnih strojev s področja gradbeništva. Prostor sejmišča je razdeljen na dva dela, na pokriti del z razstavljeno opremo v sejm-skih halah in precej obširen del odprtega razstavnega prostora. Na sejmu je možno videti najrazličnejše kamione, dumperje, buldožerje, nakladalce, skraperje, drobilce, sita, kompletne naprave za proizvodnjo betona s popolno avtomatiko, razne betonerske stroje, vrtalne stroje, dvigala najrazličnejših izvedb, kompresorje, itd. Pri tem je naštet samo del strojev, ki se pa dopolnjujejo z najrazličnejšimi izdelki, ki predstavljajo dopolnitev tehnologije dela posameznega področja. Na sejmu so zastopane različne države iz vsega sveta, v razstavljeni opremi pa seveda prednjači po količini opreme in številu razstavljalcev ZR Nemčija. Na odprtem razstavišču daje poseben vtis gozd najrazličnejših dvigal, pri katerih prednjačijo najnovejši s teleskopsko iztegnjeno ročico. Firma Wirth je pripravila posebno predavanje s filmom o uporabi najnovejšega stroja za izdelavo prog tudi do 6 m okroglega profila. Takšen stroj (tehta 90 ton) uporabljajo za izdelavo odtočnega rova za novo elektrarno Chatelard na francosko-švicarski meji. Stroj izdeluje progo v granitu, napredek znaša v povprečju 0.7 do 0.8 m na uro oziroma o-koli 14 do 16 m na dan. Seveda ne manjka pri napredovanju zastojev zaradi stroja, ki prvič obratuje in zaradi hribinskih prilik, ki se tudi spreminjajo. Odtočni rov ima 550 m vodoravnega dela, 1145 m 33° naklona, nato zopet 50 m vodoravnega in cca 300 m z nagibom okoli 45° in premerom 3 m. Približna višinska razlika med iztekom rova in zgornjim začetkom znaša 800 m. Z deli so pričeli koncem lanskega leta in računajo, da bodo končali letos spomladi. Trdnost granita, v katerem vrtajo, znaša 2.000 do 2.400 kp/cm2. Ta stroj predstavlja na tem področju naj novejšo pridobitev tehnike za izdelavo prog v trdih hribinah. Druga stvar, zaradi katere, sva obiskala firmo Wirth je bil stroj za vrtanje navpičnih in poševnih jaškov oziroma vpadnikov ali nadko-pov do globine 250 m in 0 2.4 m. Takšnega stroja ni bilo na razstavi in ker so želeli, da obiščeva njihovo tovarno v Erkelenzu, ki je blizu nemško-holandske meje, kjer deja ena naših skupin rudarjev, kamor sva bila namenjena, sva 7. marca obiskala proizvodne obrate firme VVirth. V tej tovarni, v kateri dobi človek najboljši vtis. dobre organizacije in reda, so nama pokazali vrtalni stroj, za katerega smo se zanimali. Stroj tehta okoli 9 ton, brez hidravličnih agregatov in elektro motorjev ter brez vrtalnega drogov-ja in ne predstavlja posebne težave pri montaži, ker se da razstaviti na kose od 1 do 3 tone. Doslej so od leta 1965 dalje izdelali 7 takšnih strojev, od teh sta bila 2 v tovarni. Eden je bil pripravljen za transport in namenjen nemškim premogovnikom, drugi ni bil popoln. Ostalih 5 je prodanih v različne države in tudi v Afriko. Trenutno je v obratovanju takšen vrtalni stroj v Nemčiji pri Hannovru. S predstavniki firme sva se dogovarjala o obsegu ponudbe, ki naj bi jO' nam poslala firma. Stroj lahko vrta do 0 2.400 mm v različnih smereh navpično, navzgor ali navzdol ter poševno navzgor ali navzdol. Ima možnost proizvajanja različne potisne sile z 2 hidravličnimi agregati in 4 hidravličnimi motorji, ki proizvajajo vrtilni moment od 0 — 7.500 kpm. Spričo različnih pritiskov dveh hidravhčnih agregatov in obratovanjem 1, 2, 3 ah 4 hidravličnih motorjev, stroj lahko proizvaja konstanten pritisk 105 ton pri vrtanju navzgor in 65 ton pri vrtanju navzdol. Napredek je seveda odvisen tudi od trdote hribine in profilna rova. V enem primeru so razširili 195 m globoko vrtino 406 mm premera. Primer te vrtine je bil izdelan z drugim strojem. S tem strojem je bila vrtina razširjena na 1270 mm. Delo je bilo opravljeno v 45 dneh, vključno z montažo in demontažo. Vrtanje je potekalo v trdih konglomeratih in je doseglo pri čistem vrtanju napredek 2.9 cm/minuto, skupen napredek pa je, znašal (vključno montaža in demontaža ter zastoji) 1.9 cm/minuto. Največji dnevni napredek je znašal 23 m. Skupni stroški tako za predvrtino 406 mm in razširitev na 1270 mm, so znašali po približnem preračunu iz DM 1.180 Din/m. Vrtanje na profil 2.400 mm bi seveda zahtevalo daljši čas. Prav gotovo pomeni takšen stroj pridobitev tako v modernizaciji, kot tudi v gospodarjenju, saj zahteva mnogo manj ljudi, ima mnogo večje napredke in lahko opravi v enem letu neprimerno večje storitve, kot jih lahko opravimo z ročnim delom. Pred odločitvijo za nakup takšnega stroja je seveda potrebno .imeti izračun rentabilnosti ob upoštevanju naših razmer. Obiskala sva tudi obe skupini naših rudarjev tako pri Dortmundu, kakor tudi na nemško-holandski meji. Lahko rečem, da v razgovoru z njimi in z nemškimi obratovodji, ki vodijo ta dela, ni bilo kakšnih bistvenih prigovorov. Stanovanjski pogoji so za skupino pri Dortmundu vsekakor boljši kot za tiste na nemško-holandski meji. Vodstvi obeh gradbišč sta naše delavce zelo pohvalili in izrazili željo, da bi imeli še več takšnih delavcev v svojem sestavu. Edini resen prigovor, ki je bil izražen s strani naših delavcev na obeh gradbiščih, je bila pritožba na izplačilo boleznin, ki se je zavleklo iz oktobra lanskega leta, kar pa je medtem verjetno tudi že urejeno. Ivančič Albert, dipl. inž. rud UO Zasavskih premogovnikov-Trbov 1 je v mandatni dobi 1968/69 POTEK DEL V TOPLARNI HRASTNIK Že leta 1965 je republiška inšpekcija parnih kotlov zaradi dotrajanosti obstoječih parnih kotlov vztrajala pri zahtevi za rekonstrukcijo kotlovnih naprav. Parni kotel št. 1178 je bil zgrajen že leta 1899, zgradila pa ga je Avstrijska alp. montanska družba s sedežem v Graz-u. Naslednji trije parni kotli, ki so imeli tovarniško štev. 1276, 1277 in 1278 so boili zgrajeni 1904. leta in jih je dobavila firma Ph. Waagner iz Graz-a. Leta 1915 so parni kotel štev. 1178 zaradi izrabljenosti odstranili ter zgradili nov kotel s tovarniško štev. 1414. Po osvoboditvi leta 1951 je bil postavljen še peti parni kotel s tovarniško št. 405, ki ga je izdelala in zgradila Tvornica parnih kotlov Za-greb-Žitnjak. Skupna kurilna površina vseh tedaj instahranih parnih kotlov je znašala 600 m2. Kotlarna je oskrbovala s parno energijo iz-važalni stroj glavnega jaška, glavni -ventilator in termo centralo', ki je služila za napajanje rudnika Hrastnik z električno energijo. Poleg tega je kotlarna služila za ogrevanje vseh upravnih in obratnih zgradb in pogon parne črpalke pri strojnem jašku. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je tedanja kotlarna predstavljala osnovno energetsko bazo rudnika Hrastnik, to tudi pojasnjuje zakaj so bile potrebne tolikšne kapacitete za proizvodnjo pare. Z razvojem elektroenergetskega omrežja je postala proizvodnja električne, e-nergije v lastni termo centrali neekonomična, parna izvažalna stroja na glavnem in strojnem jašku pa sta bila zamenjana z izvažalnimi stroji na električni pogon. S tem je kotlarna vse bolj izgubljala na pomenu, kot osnovni energetski vir tako, da danes služi le za ogrevanje obratnih prostorov in vode za moštveno kopalnico. Zaradi zmanjšanega pomena kotlarne, je rudnik vse manj skrbel za pravočasno zamenjavo in obnovo kotlovnih naprav, tako je prišlo do alternative: ali ustaviti obratovanje kotlarne, ali pa pristopiti k temeljiti rekonstrukciji. Študija obnove kotlarne je pokazala, da se ekonomičnost obratovanja znatno poveča, če se razširi krog konzumentov. Lokacija obstoječe kotlarne je glede, na potencialne uporabnike zelo ugodna. Velika gostota naseljenosti na področju spodnjega Loga je naravnost silila k ideji gradnje toplovodnega omrežja. Študija je nadalje pokazala; 1. ekonomičnost izrabe toplotne e-nergije se poveča, če se preide iz parovodnega na toplovodni sistem, 2. da je mogoča uporaba starih parnih kotlov s tepi, da se jim doda sistem žarnih cevi, s čemer se znatno povečajo zmogljivosti kotlov, 3. da je ročno polnjenje kotlov potrebno zamenjati z mehaniziranim. S tem s© znatno zmanjša potrebno število ljudi za manipulacijo s kotli. 4. zaradi zmanjšanja režijskih stroškov je potrebno mehanizirati tudi dovoz premoga in odvoz o-gorkov. Na temelju naštetih ugotovitev smo pričeli v letu 1967 z rekonstrukcijo in ekranizacijo kotla št. 1278. Rekonstruirani kotel je bil dan v o-bratovanje februarja naslednjega leta. V kompre,sorski postaji smo za napajanje tega in naslednjih rekonstruiranih kotlov zgradili predfiltre za čiščenje vode iz potoka in jonske izmenjevalce za mehčanje iste. Filtri za vodo in jonski izmepjeval-ci bodo po končani rekonstrukciji in predelavi parovodnega omrežja v toplovodno, služili za mehčanje hladilne vode za kompresorsko postajo, medtem ko v sedanji fazi služijo izključno za napajanje kotlar- ne z mehčano vodo. Obstoječe, pa-rovodno omrežje je namreč brez povratnih vodov in gre ves konden-zat v izgubo. V letu 1968. smo na temelju zbranih potreb s strani interesentov; Logu, trgovski dom, godbeni dom in v prespektivi tudi šole, naročili projekt za rekonstrukcijo in ekranizacijo kotla 1414 z dvakratno kapaciteto v primerjavi s kotlom 1278. Istočasno smo v povezavi s soinvestitorji predvsem s Stanovanjskim podjetjem naročili projekt za izgradnjo toplovodnega omrežja za napajanje predela spodnjega Loga in podjetja Sijaj s toplotno energijo. V oktobru 1968 je podjetje IMF iz Ljubljane pričelo z rekonstrukcijo kotla 1414. V novembru pa je podjetje KUma Celje začelo z gradnjo primarnega toplovodnega omrežja, t. j. od kotlarne mimo bodoče stolpnice in kino dvorane na Logu do podjetja Sijaj. Ta dela so v glavnem končana. Predelava parnega kotla 1414 je bila zaključena v marcu 1969. Zgrajena je že tudi raztežilna posoda na dimniku z dvižnimi vodi. V letošnjem letu bo za dokončno zgraditev toplarne treba dokončati še naslednje: izolirati bo treba kotel 1414, dvižne cevovode in raztežilno posodo na dimniku. Ta dela bo izvajalo podjetje Klima- Celje. Izdelana bosta dva bunkerja za premog in bunker za ogorke. Montirati je treba zvračalec, elevator in transportni trak za dovoz premoga ter verižni transporter za odvoz ogorkov. Za dodajanje mehčane vode v kotle bo potrebno montirati tudi dve črpalki. Predvidevamo, da bodo vsa navedena dela opravljena jeseni letošnjega leta. Paučnik Alojz, dipl. inž. rud. stanovanjsko podjetje Hrastnik, podjetje Sijaj, samski dom, stolpiči na Proizvodnja premoga v Trbovljah Celotnemu kolektivu so znane težave, s katerimi se je ubadal kolektiv rudnika Trbovlje zaradi zakasnitve izgradnje termoelektrarne Trbovlje II. Pri tem pa ni pomembna le ta zakasnitev, temveč tudi vsi zastoji v času obratovanja (tako zaradi okvar kot tudi zaradi zadostnih drugih virov električne energije). Krajše prekinitve na obratovanje sicer ne vplivajo, če je urejeno deponiranje (prazni prostori in zadostne kapacitete transportnih naprav v deponijo). Vse to izredno vpliva na oddajo kotlovnega premoga in zahteva hitre spremembe v planiranju za oblaganje delovišč v jami. Vsakemu rudarju pa je jasno, da premogovnik ni tovarna kjer lahko od ure do ure spreminjaš želj eno proizvodnjo. Tak način dobavljanja premoga zahteva rezervna delovišča in to za odkop komercialnega premoga, več vgrajenih transportnih naprav, višje število zposlenih delavcev na odkop-nih kot tudi pri ostalih pomožnih delih. V celotnem obdobju obratovanja nove termoelektrarne Trbovlje je bila sorazmerno normalna proizvodnja kotlovnega premoga le v febru- arju in marcu, v zadnjih dneh marca 1969. pa je bil odvzem kotlovnega premoga zopet znižan. Celotna proizvodnja premoga v rudniku Trbovlje je skoncentrirana v štirih poljih oziroma petih čelih in sicer; komercialni premog v polju Plesko (dva čela) in Terezija II ter kotlovni premog v poljih Vode in Pola j. Pri tem pa so kapacitete komercialnega premoga proti kot-lovnemu v razmerju 21,6 ; 78,4% celotnih kapacitet. Tako vidimo, da v nobenem primeru ne more komercialni premog nadomestiti izpad kotlovnega premoga, medtem ko je obratna rešitev možna. Občasno ustavljanje čel pa ima zopet svoje posledice v samih od-kopnih poljih, ki se zaradi tega bistveno poslabšajo. Če k temu pri-štejejno še vse težave, ki jih imamo z vodo v poljih kotlovnega premoga (ki mora priti suh v ch-obil-nico), potem je razumljivo, da je osnovni pogoj za normalne delovne pogoje in gospodarno odkopavanje le redno napredovanje čel. V sedanjih pogojih lahko deponiramo na separaciji 100.000 tori kotlovnega premoga v zahodni deponiji termoelektrarne (to je v glavni deponiji med separacijo in staro elektrarno). Vse druge deponije so trenutno polne prahu, ali pa še niso urejene za deponiranje kotlovnega premoga. Pri normalni proizvodnji kotlovnega premoga, brez oddaje, v elektrarno pa je možno deponijo napolniti najkasneje v 70 do 80 dneh ob pogoju, da je bila predhodno popolnoma prazna in če hkrati poteka tudi odkopavanje komercialnega premoga in brez kotlovnega premaga iz rudnika Hrastnik. Pri tem pa je potrebno omeniti, da so kapacitete drobilca (240 tom/h), transportnih naprav v elektrarno in na deponiji zadostne; in ni nobenih o-vir več za oddajo celotne proizvodje kotlovnega premoga v deponijo. Za lažje razumevanje navajamo tabelarične podatke z najvažnejšimi podatki o proizvodnji premoga in storitvah v obdobju od 1. 1. 1968 do 31. 3. 1969 na rudniku Trbovlje: Mesec Mesečna proizv. ton Dnevna proizv. ton Storitve t/del. kotlovni skupaj kotlovni skupaj jamska rudniška I. 1968 18.254 50.620 702 1.947 3,12 2,63 II. 16.769 48.970 671 1.959 3,28 2,74 III. 19.122 41.410 797 1.725 3,00 2,48 IV. 20.711 56.680 863 1.528 2,92 2,39 V. 17.160 34.230 715 1.426 2,88 2,32 VI. 15.441 35.520 643 1.480 3,04 2,48 VII. 15.686 33.210 682 1.444 2,79 2,32 Vlil. 18.864 39.510 755 1.576 3,09 2,56 IX. 22.879 39.190 953 1.633 3,24 2,67 X. 31.830 47.630 1.179 1.764 3,22 2,69 XI. 30.909 45.700 1.306 1.932 3,38 2,79 XII. 35.843 49.700 1.344 1.864 3,45 2,98 I. 1969 37.145 51.560 1.141 1.958 3,44 2.90 II. 39.369 56.120 1.554 2.216 4,12 3,40 III. 47.175 59.840 1.747 2,216 4,12 3,42 Možnosti nakladanja vozičkov na posameznih polniščih v poljih so zelo različne in tako dosegamo! v zadnjem obdobju naslednje maksimalno število1 naloženih vozičkov na dan: Plesko 390, Terezija II 720, Vode 1080 in Polaj 1200. Bistveno se ta števila ne morejo več dosti povečati, razen v polju Terezija II, kjer kapacitete nakladišča še daleč niso izkoriščene. Seveda to za sedanje razmere v posameznih poljih. Po pogodbi s TET je bila predvidena oddaja kotlovnega preproga v prvih treh mesecih v višini 97.300 ton, dosežena pa je bila proizvodnja 123.689 ton samo na rudniku Trbovlje. Vendar pogodba ni bila sklenjena samoi za kotlovni premog, temveč tudi za prah iz separacije, kjer pa ni bila dosežena predvidena količina — obravnavanje tega problema pa ne sodi v ta članek. V celotnem članku obravnavamo predvsem probleme v zvezi z odkopavanjem kotlovnega premoga in še to bolj iz ekonomskih kot tehničnih vidikov. Če bi hoteli vse probleme zajeti v nekaj stavkih, potem je potrebno o-meniti naslednje: 1. proizvodnja premoga na rudniku Trbovlje je odvisna predvsem od redne oddaje kotlovnega preproga, 2. za doseganje gospodarnega odkopavanja (visoke storitve itd.) je potrebno stalno napredovanje čel, 3. preusmeritve odkopavanja (komercialni, kotlovni premog) ne smejo biti prepogoste in tudi ne v zelo kratkih rokih, 4. na separaciji morajo biti v času obratovanja elektrarne deponij-ski prostori čimbolj prazni. To so samo glavne značilnosti in pogoji za normalno obratovanje brez opisovanja tehničnih problemov odkopavanja, katerih ni tako malo. Upam, da sem vsaj delno prikazal posamezne probleme na rudniku Trbovlje. Končna ugotovitev je ta, da je v glavnem jama Trbovlje sposobna za proizvodnjo premoga v do ločeni višini brez velikih skokov. Večina težav, ki pri tem nastopajo, pa niso v odvisnosti od kolektiva rudnika Trbovlje. Zaradi tega tudi smatram, da je o pričetku normalnega obratovanja na rudniku Trbovlje še preuranjeno govoriti. Majdič Cveto, dipl. inž. rud. Potek del pri reševanju problematike proizvodnje na obratu Kotredež Med jamskimi obrati pri ZP-T pridobivajo premog v jami Kotre-dež-Orlek pod najtežjimi rudarsko-geološkimi razmerami, ki uvrščajo ta obrat med najtežje jamske obrate v Jugoslaviji. Zaradi visokih proizvodnih stroškov, so v tej jami prišli v letih 1965 in 1966 od prvotne širokočelne od kopne metode s splavnim zasipom na podetažno odkopavanje s sistemomo zaporednih čel ter rušenjem krovni ne. Trenutno v tej jami odkopavajo z zasipom le še polji 45 in 46, ki ležita pod višje ležečimi odkopnimi polji, v katerih odkopavajo premog z rušenjem. Ti dve polji dajeta cca 20% proizvodnje jame Kotredež. Za uspešno senacijo te jame je potrebno rešiti naslednje probleme, M utesnjujejo njeno odkopno kapaciteto in dvig storitev: 1. zbrati je treba način regulacije potoka Kotredežca, ki bo omogočala; odkopavanje z rušenjem pod potokom, ohraniti sedanji koncept odkopavanja in sprostiti vse razpoložljive zaloge premoga v varnostnem stebru potoka in zahodneje od njega, 2. čimpreje izdelati transportno zvezo med 4. in 6. obzorom jame Kotredež, ki bo služila transportu premoga, moštva in materiala ter omogočila, da se opusti sedanji prevoz nakopnine z verižnimi in gumi transporterji po 4. obzoru na relaciji 580 m do »H-« sipalnika, 3. izpopolniti oziroma poiskati najprimernejšo odkopno metodo za odkopavanje z rušenjem v poljih jame Kotredež, ki bi omogočala povečanje storitev ter določiti najprimernejši postopek, ki bi omogočil izdelavo izolacijskih slojev na posameznih etapah, s pomočjo katerih bi preprečili pnepihovanje med jamo in površino ter nastajanje depresijskih jamskih požarov. Projektivnemu oddelku ZP-T sta bila poverjena v obdelavo samo prva dva problema, zato lahko navedemo v zvezi z reševanjem le-teh naslednje: trenutno najbolj utesnjuje proizvodno kapaciteto jame Kotredež potok Kotredežca, ki prečka orleško premogovno kadunjo in severno krilo kotredežke kadunje ter veže zaradi potrebe varovanja jame pred vdorom vode iz potoka v varnostnem stgbru med 2. obzorom (k. 153,69) in 6. obzorom (k. —41,0) 1.070.000 ton, zahodno od njega med istima kotama do ordinate 4300 pa 923.000 ton separiranega premoga. Pri sedanjem odkopavanju dela premogovega ležišča, ki leži vzhodno od varnostnega stebra, se del struge Kotredežce že poseda, zaloge premoga v navedenem področju pa pojemajo. Da bi sprostili zaloge premoga v ste,bru in zahodneje od njega, je potrebno takoj pristopiti k regulaciji struge na dolžini cca 720 m. V dosedanji praksi na rudniku Zagorje so varnostne stebre pod potoki odkopavali z zasipom, a dno struge potoka je bilo obloženo zim debelo glinasto posteljico in permanizi-rano z betonskimi ploščami. Ker odkopavanja varnostnega stebra Kotredežce ni možno preskočiti, je bilo torej potrebno poiskati ustrezno zaščito jame pred vdorom vode iz potoka v pogojih odkopavanja z rušenjem. Na ta način bi se izognili visokim stroškom zasipavanja, ki znašajo 14 N din/tono in ponovili spremembi koncepta odkopavanja. V zvezi s tem problemom sta bili izdelani dve študiji, od katerih vsebuje prva analize rušnih procesov in posedanja površine, druga pa možne zaščite jame pred vdorom vode iz potoka. Na osnovi sklepov prve študije lahko navedemo, da se bo površina posedla povprečno za 3 m, v kritičnem področju pa bo maksimalni posedek površine znašal 9,3 m. V drugi študiji pa je bilo obdelanih osem zamisli varovanja jame pred vdori vode iz potoka, od katerih kaže, da je gumijasta struga najprimernejša. Po tej zamisli bi bila po tleh v terenu izgrebene parabolične struge s presekom 12,5 m2, položena z naylonskimi vložki ojačena gumi ponjava širine 10,7 m, debeline 6 mm in s trdnostjo 200 kp/cm. Tolikšen profil struge narekuje hudourniški značaj potoka, saj je po ocenah hidrotehnika možno pričakovati ob katastrofalnih nalivih pretoke vode do 65 m6/sek. Pri navedeni zamisli bi posedanje struge kompenzirali z dosipavanjem terena in struge pod gumi ponjavo s separacijsko jalovino. Pri odkopavanju do 4. obzora bo potrebno v pogrezne kotanjo v območju struge nasuti 270.000 m6 jalovine. Vzporedno z regulacijo potoka Kotredež-ce je potrebno regulirati tudi potoček Orlešco, prestaviti mestni vodovod, cesto IV. reda Zagorje-Čem-šenik, električno in PTT omrežje na VI. obzoru jame Kotredež izdelati nova vodna vrata. Za izvedbo vseh naštetih del bi bilo potrebno investirati etapno cca 2,400.000 Ndin Ker so vezane na odkopavanje, varnostnega stebra vse razpoložljive zaloge premoga, bi bremenili stroški gornje naložbe tono separira-nega premoga z 1,3 N din. Vzdrževalni stroški za vse objekte, ki so zajeti z investicijo pa bi pri predvideni letni proizvodnji 350.000 ton separiranega premoga znašali 1,28 N din/tono. Iz navedenega je. razvidno, da bi bili skupni stroški za investicijo in vzdrževanje cca 6 krat manjši od stroškov, ki so vezani na odkopavanje z zasipom, saj znaša- jo samo stroški zasipavan ja 14 N din /tono, pri čemer pa niso upoštevani dodatni stroški, vezani na klasično regulacijo struge. Za izdelavo transportne, zveze med 4. obzorom (kota 20,5) in 6. obzorom (kota —109,0) so bile predlagane nslednje tri, variante: a) izdelava vpadnika s premerom 3,2 m, naklonom 19» in dolžino 335 m, ki naj bi bil opremljen s členkastim ali dvoverižnim transporterjem za spuščanje na-kopnine. Za prevoz moštva in materiala pa je bila predvidena v prvi podvarianti žičnica, v drugi pa posebni vertikalni slepi jašek s kletko in protiutežjo, b) vertikalni jašek premera Sms kletko ter zavojno drčo premera 1050 mm, c) nadkop premera 3 m z naklonom 57» za preši p nakopnine ter ski-pom za prevoz moštva in materiala. Varianta b je, bila opuščena zaradi neuspelega poizkusa presipa-nja rovneg premoga po zavojnicah, ki so bile v ta namen montirane na separaciji v Zagorju. Zaradi pomankanja finančnih sredstev in časovne stiske je bila po številnih razpravah privzeta varianta c. Na temelju navedenega lahko sklepamo, da so s predvidenimi u-krepd dane vse možnosti za sprostitev trenutno vezanih zalog premoga in povečanje odkopnih kapacitet jame Kotredež - Orlek. Manfredo Marjan, dipl. inž. rud. Oblikovanje in uporaba amortizacije v letu 1968 V letu 1968 smo porabili pri ZP-T več amortizacije kot smo jo1 ustvarili. Do tega leta smo namreč amortizacijo varčevali za lastno udeležbo pri financiranju sanacijskega programa. Sanacijski kredit nam je bil odobren koncem leta 1967. V preteklem letu smo pričeli z intenzivnejšo- izgradnjo, kar je zahtevalo- vlaganje znatnejših finančnih sredstev. Amortizacijska sredstva smo- rabili za redno zamenjavo osnovnih sredstev, za udeležbo pri financiranju sanacijskega programa (za rudnik Trbovlje-Hrastnik 27,55 % vrednosti, za rudnik Zagorje lastna udeležba ni potrebna) in za odplačilo- a-nuitet. Poleg tega moramo iz amortizacije pokrivati tudi več dela in podražitve po sanacijskem programu. Skupno smo ustvarili 18.647,4 tisoč N din amortizacije, porabili smo jo pa 20.378,4 tisoč N din, torej za 1.731,0 tisoč N din več. Od porabljene amortizacije odpade na: Skupaj po-rabile amortizacijska 14.363.400 N din 3,094.200 N din 2,920.600 N din 20.378.400 Ndin sredstva ta- V N di n 4.525,500 — redno zamenjavo — lastno udeležbo pri sanaciji — anuitete Delovne enote so ustvarile in kole: 1. rudnik Hrastnik a) doseženo b) porabljeno redna zamenjava sanacija anuitete 2. rudnik Trbovlje a) doseženo rudnik SRD in elektro žaga b) porabljeno redna zamenjava — rudnik — SRD in elektro — žaga Skupaj sanacija 3,263,300 602,200 650,700 4.516,200 manj porabljeno 9,300 3,290,200 186,200 19,600 3.496,000 2.139,200 433,600 128,500 2.701,300 778,300 anuiteto 3. rudnik Zagorje a) doseženo — rudnik — avtopark — kamnolom — žaga b) porabljeno redna zamenjava — rudnik — avtopark — kamnolom skupaj sanacija anuitete 4. Separacija a) doseženo Trbovlje Zagorje b) porabljeno redna zamenjava — Trbovlje — Zagorje skupaj sanacija Trbovlje anuitete Zagorje 5) Druge enote v osnovni dejavnosti a) doseženo — laboratorij -—■ upravno prod. režija — prejete najemnine b) porabljeno — upravno prod. režija 6. Stranske dejavnosti OSRD doseženo porabljeno GRAMAT doseženo porabljeno AVTOPARK doseženo porabljeno Vsa manj porabljena sredstva so bila prenesena v 1. 1969. Prekoračenje amortizacijskih sredstev na rudniku Trbovlje je pripisati električni opremi, ki jo nabavlja elektro obrat kot rezervo za celotno podjetje. Tudi v letu 1969 ustvarjena amortizacija ne bo zadoščala za kritje vseh potreb, posebno še ker moramo pri dokončavanju sanacijskega programa z gotovostjo računati na menze počitniški domovi rudarski šolski center Iz tega pregleda je razvidno, da so počitniški domovi in rudarski šolski center porabili nekaj več a-mortizacije, kot so jo pa ustvarili. Razlika je pokrita iz dobroimetja 536,300 4.015,900 več porabljeno 519.900 6.302,300 319,800 123,000 28,700 6.773,800 4.418.500 33,800 “13.100 5.178,400 449.100 1.433.500 7.061,000 več porabljeno 287,200 2.111,000 605,300 2.716,300 1.772,900 169,500 1.942,400 1.264,500 300,100 3.507,000 več porabljeno 790,700 18,800 146,600 161,800 327,200 128,300 manj porabljeno 198,900 296,800 931,000 več porabljeno 634,200 222,200 138,700 manj porabljeno 83,500 289,600 80,100 manj porabljeno 209,500 podražitve. Te bomo morali pokriti iz lastnih sredstev, ker je majhna možnost, da da bi zanje dobili dodatne kredite. Za sredstva skupne porabe (družbeni standard) amortizacijo odnosno knjigovodske; odpise sicer obračunavamo, vendar se za obračunani znesek zniža sklad. Ustvarjeno amortizacijo v ostalih dejavnostih uporabljamo tam, kjer smo jo dosegli in to: doseženo porabljeno 20,900 N din 67,700 N din 59,800 N din 11,300 N din 86,100 N din 65,900 N din na račun amortizacije iz preteklih let, tako da vse tri neproizvodne dej-javnosti izkazujejo koncem leta 1968 še nekaj neporabljene amortizacije, ki pa je bila prenesena v 1. 1969 in bo uporabljena kot soudeležba pri izvajanju sanacijskega programa. Turnšek Roman Problematika mehaniziranega transporta jalovine na separaciji v Zagorju Na separaciji rudnika Zagorje se separacijska jalovina zbira v sedmih bunkerjih skupne koristne kapacitete približno 65 m3. Iz bunkerja transportirajo separacijsko jalovino v jamskih vozičkih vsebine 1275 1 s pomočjo diesel lokomotive Jenbach, moči 50 KS, na prevračevalec, iz preyračevalca pa je s 16 tonskim kamionom OM transportirajo na 2 km oddaljeno jalovišče Ruardi. Čas nakladanja kamiona na prevračališču je približno 7 minut, čas vožnje s kamionom pa znaša 15 minut tako da traja skupni čas ene vožnje 22 minut. Pri letni proizvodnji 600.000 ton separiranega premoga pride povprečno letno okrog 90.000 m3 ah 160.000 ton jalovine. Dnevno je okrog 400 vozičkov ali 800 ton jalovine. Za prevoz takšne količine jalovine mora biti dnevno' na vse tri izmene na razpolago 60 do 80 jamskih vozičkov, diesel lokomotiva in 16 tonski kamion. Tak transport jalovine, je zelo drag, saj znašajo stroški za prevoz od bunkarjev do prevračali-šča 1,75 N din/tono, stroški prevoza s kamionom od separacije na jalovišče Ruardi pa 1,10 N din/tono. Stroški transporta jalovine od bunkerja do prevračališča na približno 350 m dolgi poti so tolikšni, predvsem zaradi zastarelega načina transportira-nja, ki zahteva veliko število zaposlenih in veliko število jamskih vozičkov. S ciljem, da bi zmanjšali stroške transporta jalovine na separaciji Zagorje je bila v projektivnem oddelku našega podjetja že v preteklem letu izdelana študija o možnostih transporta separacijske jalovine na separaciji rudnika Zagorje. V tej študiji so bile obdelane tri variante transportnih poti. Na tej podlagi se je tehnično vodstvo podjetja odločilo za najbolj funkcionalno in najbolj ekonomično varianto, za katero je projektivni oddelek že izdelal potrebno tehnično dokumentacijo. Po preureditvi transportnih poti po izdelanem projektu, bomo jalovino transportirali izpod obstoječih jalovi nskih bunkerjev na separaciji preko dveh zaporednih gumi transporterjev širine 650 mm in skupne dolžine 86 m, direktno na kamion pod obstoječim prevračališčem. Kapaciteta gumi transporterjev bo takšna, da bo čas nakladanja ka- 0 odgovornosti strokovnih služb (nadaljevanje iz prejšnje številke) V prejšnji številki smo obdelali problematiko pravne odgovornosti miona krajši kot je sedaj te;r bo znašala okrog 5 minut. Investicijski stroški za preureditev transportne poti za jalovino bodo znašali predvidoma okrog 100.000 N din, to' pa seveda ob predpostavki, da bomo uporabili za montažo tiste gumi transporterje, ki so v podjetju na razpolago, v nasprotnem primeru pa bo ta investicija znašala približno 200.000,00 N din. Po prehodu iz obstoječega načina transportiran ja jalovine od jalo-vinskih bunkarjev do prevračališča, na transportiran je po gumi trakovih, se bo transportna pot skrajšala za približno 300 m, sproščena pa bo die-sel lokomotiva, ki je že precej stara in zahteva vsako leto precejšnja sredstva za popravila. Z uvedbo novega načina transporta jalovine bomo sprostili tudi okrog 60 do- 80 jamskih vozičkov, ki so sedaj stalno zavzeti na separaciji ter bomo tako povečali že tako premajhen vozni park vozičkov za transport revnega premoga. Nadaljnja prednost ukinitve transporta jalovine z vozički pa je tudi v tem, da jamskih vozičkov ne bomo- onesnažili z jalovino in jih zato ne bo treba stalno čistiti kot je to potrebno sedaj. Glavna pridobitev novega načina transportiran ja jalovine pa bo- v tem, da bodo transportni stroški za transportno pot od ja-lovinskih bunkarjev do prevračališča manjši od sedanjih 1,75 N din/tono na 1,10 N din/tono. Na hitro pogledamo, razlika 0,65 N din/tono ne predstavlja velikega prihranka. Vemo pa, da moramo letno prevoziti o-krog 160.000 ton jalovine, zato lahko izračunamo, da bo- znašal letni prihranek že čez 100.000,00 N din. 12 navedenega je razvidno, da je iz tehničnih in ekonomskih razlogov potrebno, da na separaciji v Zagorju preidejo čimpreje iz zastarelega načina transportiran ja jalovine z jamskimi vozički in diesel lokomotivo, na modernejši način z gumi transporterji. Nov način transporti-ranja je tudi ekonomsko utemeljen. Toplak Stane, inž. el. Veliko na slabšem je bil Francelj, ki je dve leti po ženini smrti našel v »kostnu« sto jur j e v. Ker se pa sedaj skoraj vsako leto- menja denar, so bili pa seveda ti jurji zanič in kaj je hotel drugega, kot da se je od jeze npil. v vseh oblikah, t. j. disciplinska odgovornost, materialna odgovornost, odgovornost za prekrške, odgovornost za gospodarske prestopke in odgovornost za kazniva dejanja. Danes se bomo dotaknili poslovnega rizika o katerem tovariš Gantar Pavle v svojem referatu tudi piše. Člen 88. istega zakona pa obvezuje delovne organizacije, da s splošnim aktom določijo dolžnosti in odgovornosti delavcev na delu in v zvezi z delom, postopek ugotavljanja kršitev dolžnosti itd. Posebej zakon obvezuje delovne organizacije, da s splošnim aktom določijo, kaj se šteje za hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Kaj je treba smatrati kot hujšo kršitev delovnih dolžnosti, je stvar delovne organizacije, mora pa biti razvidno iz splošnega akta. S tem se zagotavlja pravna sigurnost delavcev, da se v primeru postopka ne bi isto dejanje enkrat ocenjevalo kot lažja, drugič kot hujša kršitev delovnih dolžnosti. Oprostitev teh dolžnosti pa predstavlja protipravno dejanje, ki ima poleg kršitve delovne dolžnosti lahko tudi znake prekrška, gospodarskega prestopka ali kaznivega dejanja pri vseh teh pravnih oblikah, pa se lahko še posebej pojavlja materialna odgovornost. Pri vsem tem pa bi še omenil, da je treba tako pri delu delavcev v proizvodnji pa tudi pri delu delavcev v strokovnih službah podjetij upoštevati tudi takoimenovani rizik. Razumljivo je, da v okviru poslovanja podjetja nastaja določena materialna škoda, za katero pa delavec ne odgovarja. To upošteva tudi temeljni zakon o delovnih razmerjih. V členu 94. določa temeljni zakon o delovnih razmerjih kot pogoj za materialno odgovornost namen ali veliko nepazljivost. Majhna nepazljivost ne predstavlja pogoja za materialno odgovornost in gre nastala škoda na račun poslovnega rizika v poslovanju podjetja. Tudi za škodo, ki jo povzroči delavec na delu oziroma v zvezi z delom tretjim fizičnim ali pravnim osebam je možno zoper delavca z regresno pravico uveljavljati zahtevek le, kakor to določa člen 98 temeljnega zakona o delovnih razmerjih, če je delavec škodo povzročil namenoma ali iz velike nepazljivosti. Tudi v tem primeru spada majhna nepazljivost v okvir poslovnega rizika. V zvezi s problematiko odgovornosti delavcev v strokovnih službah, bi posebej omenil problem odgovornosti delavcev za delo podrejenih, Ta problematika pri nas ni niti teoretično niti praktično dovolj razčiščena, v samoupravni zakonodaji pa več ali manj nedefinirana. Postavlja se vprašanje, kako in v kakšni meri je, odgovoren delavec za delo svojih podrejenih. Teoretično in praktično izključujem primere sostorilstva ali udeležbe. Prvenstveno izhajamo pri tem vprašanju iz stališča odgovornosti delavcev nad delom podrejenih iz odnosa kontrole oziroma opustitve kontrole v taki meri, da pride do izvršitve protipravnega dejanja, zlasti disciplinskega prekrška. V delokrog delovnega mesta vodstvenih delavcev avtomatično spada tudi kontrola dela podrejenih ter jo obeležujejo tudi opisi delovnih mest v gospodarskih organizacijah. Pri obravnavanju te pravne odgovornosti je; treba prav tako izhajati iz teorije krivde. Za prepuste, ki jih napravijo podrejeni, bodo nadrejeni delavci odgovarjali v primeru, če je tudi na njihovi strani podana krivda zaradi izvršenega protipravnega dejanja po podrejenem delavcu. Zelo je sprejemljivo določilo, ki je izraženo v 8. členu zakona o gospodarskih prestopkih, Id pravi: »Odgovorna oseba je odgovorna za gospodarski prestopek, če je prišlo do prestopka z njenim dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva in če je pri tem ravnala malomarno, razen če ne določa predpis, s katerim je določen gospodarski prestopek samo z naklepom«. V tem določilu temelji odgovornost nadrejenih za delo podrejenih na opustitvi dolžnega nadzorstva. Ta opustitev dolžnega nadzorstva pa seveda prav tako predstavlja vsaj malomarnost kot krivdno obliko. Navedenemu problemu samoupravna zakonodaja sploh ali zelo malo posveča pozornosti. V zadnjem času se na vseh mogočih nivojih precej razpravlja o odgovornosti vodilnih ljudi v gospodarskih organizacijah. Ni zanikati, da uspeh podjetja v marsičem za visi od dela vodilnih delavcev v podjetjih. Še tako dobra organizacija dela pa v nekoliko večjih podjetjih še ne omogoča vodilnim delavcem podjetja voditi delo tako, da bi lahko v vsakem času imeli stalno kontrolo nad delom podrejenih. Ne more se še za vsako izvrševanje zadev, kakor tudi zi izvrševanje aktov in ukrepov ali njih opustitev avtomatično naprtiti krivdo nadrejenemu delavcu. Pravna odgovornost nadrejenega delavca temelji tu le na opustitvi dolžnega nadzorstva, kjer pa mora obstojati tudi krivda (naklep ali malomarnost) in ga je le pod takimi pogoji možno klicati na odgovornost. V mnogih primerih pa je glede odgovornosti nadrejenih delavcev za odgovornost podrejenih možno govoriti o moralni ali celo politični odgovornosti, ki pa seveda vsebuje druge posledice (ostavka), kot pa pravna odgovornost. Poseben problem predstavlja tudi kontrola nad izvajanjem dela strokovnih služb. Ne moremo govoriti o tej ali oni odgovornosti, če ni kontrole, ker le skozi kontrolo lahko ugotavljamo odgovornost. Ugotoviti moramo, da nad delom strokovnih služb mora prvenstveno opravljati kontrolo direktor gospodarske organizacije. V skladu z ustavnimi določili in temeljnim zakonom o podjetjih vodi direktor poslovanje podjetja, pri svojem delu je samostojen in osebno odgovoren delovni skupnosti in organom upravljanja delovne organizacije; za zakonitost dela delovne organizacije ima za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti pa je odgovoren tudi družbeni skupnosti. Ta odgovornost direktorja je pravno skoncentrirana na več področij. Direktor tako odgovarja disciplinsko, materialno in kazensko. Obstoja pa tudi možnost razrešitve direktorja pred potekom dobe, za katero je bil imenovan. Po določilih čl epa 57 temeljnega zakona o podjetjih lahko delavski svet direktorja s svojim sklepom razreši (odstavi), še preden poteče čas. za katerega je bil imenovan. 1. Če s svojim delom huje prekrši ali večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo podjetja ali njegovo odgovornost, statut ali druge splošne akte podjetja, če neutemeljeno noče izvrševati sklepov organov upravljanja ali če ravna očitno njim nasprotno; 2. Če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom prizadene podjetju ali družbeni skupnosti večjo škodo, ali če, bi bila zaradi njegovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko na- stala; 3. Če zaradi neizvrševanja ali malomarnosti izvrševanja dolžnosti podjetja ni moglo izvršiti svojih temeljnih nalog ali je bilo njihovo izvrševanje znatno oteženo; 4. V drugih primerih, ki jih določa zakon. Iz vseh teh norm vidimo, da je direktor prvenstveno odgovoren za pravilno poslovanje, delovne organizacije. Vodstvo poslovanja opravlja sam s pomočjo strokovnih služb. Kakor tudi s sodelovanjem organov upravljanja. Prvenstveno on odgovarja organom upravljanja za dela strokovnih služb. V njegov delokrog spada tudi kontrola nad delom strokovnih služb. Razumljivo pa je, da s tem ni izključena kontrola nad delom strokovnih služb organom u-pravljanja, vsekakor pa se ta kontrola praviloma izvaja preko direktorja. Prvenstvena naloga direktorja je torej organizacija in vodenje dela podjetja in s tem seveda tudi organizacija dela, vodenje in kontrola nad strokovnimi službami. Cela vrsta statutov gospodarskih organizacij, ki so v skladu s členom 59 temeljnega zakona o podjetjih uvedle nadzorni organ kot poseben organ upravljanja, so tudi temu nadzornemu organu prepustile kontrolo nad izvajanjem poslovanja strokovnih služb. Člen 60 temeljnega zakona o podjetjih določa naslednje; Pravice in dolžnosti nadzornega organa določa statut skladno z ustavo in zakoni. Nadzorni organ nadzoruje zlasti kako se izvajajo določbe statuta in drugih splošnih aktov, v katerih so določene pravice članov delovne skupnosti podjetja in njegovih delov (delovne enote in drugo) v u-pravljanju ter pravice organov u-pravljanja v podjetju, kot tudi, ah se te pravice uveljavljajo na tak način in po takem postopku, kot je določeno v statutu oziroma drugem splošnem aktu. Člani delovne skupnosti se lahko obračajo neposredno na nadzorni organ v primerih kršitve pravic v upravljanju. Nadzorni organ ima pravico in dolžnost opozoriti organ upravljanja, če misli, da je njegov sklep v nasprotju s statutom ali kakšnim drugim splošnim aktom. Mnenja sem, da v kolikor so v nekaterih gospodarskih organizacijah prepustili nadzornemu organu kontrolo nad izvajanjem dela strokovnih služb — to ni v skladu s členom 60 temeljnega zakona o podjetjih. Po citiranem določilu tega člena, nadzorni organ ne presoja poslovanje podjetja, kolikor ne prizadeva pravic upravljanja. Organa u-pravljanja, kot so UO in delavski svet, pa imata bodisi preko direktorja ali pa tudi neposredno pravico izvajati kontrolo nad delom strokovnih služb, saj s tem kontrohrata izvajanje lastnih sklepov. Organizacija kontrole nad delom strokovnih služb je v gospodarskih organizacijah v mnogih primerih šibka, ne zadovoljiva, z interno zakonodajo' nedefinirana. Vse to pogojuje slabo poslovanje, strokovnih služb in s tem slabo poslovanje vsega podjetja. Delo samoupravnih organov Osrednji delavski svet in upravni odbor ZP-T sta imela kot osrednja samoupravna organa podjetja, v času od 19. 2. 1969 do 15. 4. 1969 naslednje seje oziroma zasedanja, na katerih so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: 1. Na 17. seji upravnega odbora, dne 19. 2. 1969: — odobril je sredstva za cepljenje vseh članov skupnosti proti gripi, — ugodno je rešil 8 prošenj in pritožb, 2 pa je zavrnil, — direktorju komercialnega sektorja je odobril službeno potovanje v ZR Nemčijo na ogled nekaterih obratov, ki proizvajajo embalažne artikle, — odobril je službeno potovanje inženirju Šikovcu Rudolfu, vodji razvojnega oddelka, da na stroške rudarskega instituta Beograd prouči uporabnost hidravhčnega podporja na enem izmed rudnikov na Poljskem, — komisiji za oddih in rekreacijo je odobril izplačilo enkratne nagra- de v višini 1.500,00 N din namensko za nagraditev članov delovne skupnosti za opravljeno delo pri poslovanju počitniških domov v letu 1968, v izvendelovnem času; komisija je bila pooblaščena, da določi višino- nagrade za vsakega posameznika, — odobril je letne najemnine za koriščenje zemljišč in sadnega drevja, ki so v lasti podjetja podjetje pa jih daje v najem, — na znanje je sprejel odpoved delovnega razmerja direktorja splošnega sektorja, hkrati pa sklenil, da se izvede določena reorganizacija tega sektorja; v tem smislu je soglašal s spremembami in dopolnitvami nekaterih členov statuta podjetja, ki naj jih dokončno obravnava in o njih sklepa osrednji delavski svet, — soglašal je s preknjižbami inventurnih razlik pri popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja v uporabi za leto 1968, — soglašal je s poslovnim poročilom in zaključnim računom vseh de- javnosti podjetja za leto 1968. Hkrati je pripravil predlog, da bi nerazporejeni ostanek dohodka, ki je namenjen za neto sklade, uporabili do razporeditve za obratna sredstva, — soglašal je s predlogom pravilnika o varstvu pri delu, ob upoštevanju nekaterih dopolnitev o-ziroma sprememb posameznih členov, — soglašal je tudi s predlogom pra-praviInika o osebnih varstvenih sredstvih, vključno z nekaterimi spremembami oziroma dopolnitvami 2. Na 13. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 24. 2. 1969: — odobril je preknjižbe inventurnih razlik pri popisu blaga in sredstev za leto 1968; prav tako je o-dobril tudi preknjižbe inventurnih razlik pri popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja v uporabi za leto 1968 ter o-dobril odpis neizterljivih in spornih terjatev, — odobril je dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, — odobril je najetje posojila za investicijsko izgradnjo na opekarni pri rudniku Trbovlje v višini 1,481.031,60 N din, — odobril je nabavo treh tovornjakov za potrebe avtoparka iz sredstev, ki so bila pridobljena na račun prodanih avtobusov. Ti stroški ne bremene redne amortizacije, — odklonil je predlog delavskega sveta rudnika Hrastnik, da bi višek sredstev, ki je bil ustvarjen v menzi Hrastnik v preteklem letu porabili na rudniku Hrastnik, ker bi tak sklep bil v nasprotju z integracijskimi načeli v podjetju; soglašal pa je s tem da bo1 v okviru možnosti upošteval stvarne potrebe menze v Hrastniku v letošnjem letu. 3. Na 14. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 24. 2. 1969: —■ potrdil je, zaključni račun vseh dejavnosti podjetja za leto 1968, — določil je, da se medobratna realizacija obračuna v celotnem dohodku vseh dejavnosti kot eksterna realizacija; hkrati je določil tudi, da se nerazporejeni ostanek dohodka uporablja do razporeditve za obratna sredstva, — anahtični oddelek je dobil nalogo, da izdela analizo vgrajenega in izgubljenega jeklenega podporja v letu 1968 in jo primerja z vrednostjo jamskega lesa in krajnikov — potrdil je nov pravilnik o Varstvu pri delu s sprejetimi pripombami in dopolnitvami, prav tako pa tudi nov pravilnik o razdeljevanju osebnih varstvenih sredstev, ob u-poštevanju sprejetih pripomb in dopolnitev, — z veljavnostjo od 1. 3. 1969 dalje je sprejel spremembo in dopolnitev statuta podjetja v nekate;rih točkah, — razpisal je volitve v organe upravljanja v podjetju s 26. 2. 1969 s tem, da se vohtve izvedejo 28. 3. 1969. S tem v zvezi so bile imenovane ustrezne komisije in določeno število članov posameznih delovnih enot za osrednji delavski svet in upravni odbor. 4. Na 18. seji upravnega odbora, dne 14. 3. 1969: — upravni odbor jg bil seznanjen o poteku in rezultatih službenih potovanj v inozemstvo, ki jih je o-dobril posameznil članom delovne skupnosti na prejšnjih sejah, — ugodno je rešil 6 vlog in pritožb, zavrnil je 2, o 2 pa bo še razpravljal, — Janezu Oberžanu, vodji oddelka za izobraževanje odraslih pri RŠC je odobril 3-dnevno službeno potovanje v Italijo zaradi ogleda in priučitve sistema izobraževanja odraslih pri firmah Fiat Olivetti, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na sodelovanju ODS, da odobri plačilo izrednega pri- spevka za zdravstveno zavarovanje za razdobje od 1. 3. do: 31. 12. 1969, ki znaša 0,28 % od neto o-sebnih dohodkov, s tem da ga plačujejo zavarovanci sami, —• analitski oddelek je dobil nalogo, da upošteva pri izdelavi predloga finančnega plana osnovne dejavnosti za letošnje leto določene u-krepe, na podlagi katerih bodo posamezne delovne enote morale; zniževati porabo materiala, zmanjševati nadurno in nedeljsko delo itd.; hkrati s tem je pripravil predlog ODS, da razpravlja in sklepa O' udeležbi separacije Zagorje na povprečku osebnih dohodkov, ki se oblikujejo na rudniku Zagorje, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju ODS za razdelitev nerazporejenega o-stanka dohodka za leto 1968; hkrati je pripravil predlog, da o-stane razdelitev sredstev za letovanje in nadomestila za vožnje v letu 1969 enaka, kot v preteklem letu, —1 določil je, da se sredstva, ki so namenjena za individualno stanovanjsko izgradnjo v letošnjem letu razdelijo posameznim prosilcem iz vrst članov naše delovne skupnosti enako, kot v preteklem letu. Hkrati je zvišal dosedanji skupni znesek, na katerega je bil upravičen graditelj od 20 na 35.000,00 N din, — odobril je razpis za vajeniška učna mesta v letu 1969; za rudarsko stroko 70 učencev, za kovinsko stroko 10 učencev, za elektro stroko 7 učencev; poleg tega je odobril razpis štipendij za naslednje šolsko leto, — kadrovski sektor je dobil nalogo, da pripravi predlog o zaostritvi pogojev za pridobitev kvalifikacije preko tečajev, ki jih organizira RŠC, —■ za vodjo splošnega sektorja je i-menoval Tineta Lenarčiča, za vodjo pravnega sektorja pa Marjo Čibej; hkrati je imenoval Vladimirja Sihurja, dosedanjega v. d. direktorja kadrovskega sektorja, — imenovana je bila nova komisija 1 za oddih in rekreacijo za leto i 1969. -4 t 5. Na 19. seji upraVnega odbora, dne 22. 3. 1969: — navzoči so bili seznanjeni z rezultati službenih potovanj v inozemstvo, ki jih je UO na svojih prejšnjih sejah odobril nekaterim sodelavcem, — ugodno je rešil qno vlogo, — pripravil je predloge za razpravo in sklepanje na zasedanju ODS o razdelitvi nerazporejenega ostanka dohodka, — odobril je, da se za eksploatacijo, obnovo, nego in varovanje gozdnih površin v letu 1969, porabi poleg sredstev biološke amortizacije, tudi zakupnina iz leta 1968, — pripravil je predlog za zasedanje na ODS za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, — potrdil je poročilo o doseženi re-. alizaciji ter proizvodnih stroških v januarju in februarju 1969. Tehniška in komercialna služba sta dobili nalogo, da podvzameta ustrezne ukrepe za znižanje porabe materiala, predvsem na rudniku Zagorje, — vodstvo podjetja je dobilo nalogo, da naj izvede pri pristojnih organih akcijo, da bi ostala višina republiškega proračunskega prispevka oziroma prispevka iz o-se.bnega dohodka iz delovnega razmerja v letošnjem letu enaka kot v preteklem letu, —• soglašal je s finančnim planom podjetja za leto 1969. Resorne službe so dobile nalogo, da naj pričnejo s pripravami za izdelavo osnov novega pravilnika o delitvi dohodka po delovnih enotah, — soglašal je s tem, da komisija za spremljanje in izvajanje določil novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov poda svoje poročilo s predlogi v razpravo novoizvoljenim samoupravnim organom, — soglašal je z informacijo o poteku priprav za preventivno zdravljenje članov delovne skupnosti, — soglašal je z odpovedjo delovnega razmerja tovariša Franca Tomažiča, dosedanjega vodje gospodarskega oddelka na rudniku Zagorje, — predsednik UO in glavni direktor sta se zahvalila članom UO za njihovo sodelovanje pri delu UO v pretekli mandatni dobi. Seja je namreč bila zadnja v tej mandatni dobi. 6. Na 15. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 26. 3. 1969: — potrdil je poročilo o delu UO v mandatni dobi 1968/69, — na predlog delavskega sveta rudnika Hrastnik bo vodstvo podjetja posredovalo pri zdravstvenem domu Zasavje zaradi organizacije prevozov z reševalnimi avtomobili in zaradi neurejenosti zdravstvene službe na področju v Hrastniku. Slaba organizacija prevozov in neurejena zdravstvena služba v Hrastniku sta prišli do izraza dne 13. 3. 1969, ko se jer .Tj v jami rudnika Hrastnik težko 5 ponesrečil tovariš Franc Sepeta- vec, — potrdil je finančni plan podjetja za leto 1969. UO in ODS se bosta dokončno odločila o tem, na katerem povprečku osebnega dohodka delovnih enot bo udeležena separacija Zagorje, po izvolitvi novih organov upravljanja, — odobril je razdelitev nerazpoireje;-nega ostanka dohodka podjetja za leto 1968. Del sredstev je namenil v poslovni sklad, del pa v sklad skupne porabe. Iz sklada skupne porabe je namenil sredstva za regrese za letovanje članov delovne skupnosti in nadomestila za vožnjo v letošnjem letu, za preventivno zdravljenje cca 100 članov delovne skupnosti, za stanovanjsko izgradnjo v Hrastniku in Trbovljah, za individualno stanovanjsko izgradnjo v letošnjem letu na področju delovnih enot v Hrastniku in Trbovljah, za poslovanje delavskih svetov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter za poslovanje rudniškega odbora sindikatov, — določil je, da plačujejo' izredni prispevek za zdravstveno zavarovanje v času od 1. 3. do 31. 12, 1969, ki znaša 0,28 % od neto o-sebnih dohodkov, zavarovanci sami, t. j. člani naše delovne, skupnosti, — društvom upokojencev v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju je odobril po 2,000,00 N din s tem, da ta sredstva namenijo bolnim in socialno ogroženim upokojencem, bivšim članom naše delovne skupnosti, ki so pomoči najbolj potrebni, — skladu Borisa Kraigherja pri univerzi v Ljubljani je odobril vplačilo enkratne denarne pomoči v višini 5.000,00 N din, namensko za štipendiranje zelo nadarjenih študentov, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin s tem, da prvenstveno upoštevajo slušatelje rudarske stroke, — odobril je nabavo 20 rudarskih uniform za vajence RŠC s tem, da jih ima v varstvu in oskrbi RŠC, — Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. — skladu za izgradnjo novega instituta je odobril enkratno denarno pomoč v znesku S.OOOi.OO N din za gradnjo nove bolnice za rakava obolenja, — odobril je izločitev dotrajanih osnovnih sredstev po predlogu i«> misije ODS za promet z osnovnimi sredstvi, — odobril je. manjšo spremembo fa- ktorske udelejžbe v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov za delovna mesta tehničnega vodje o-brata Gramat od 248 na 220, — odobril je najetje posojila za investicijska dela na opekarni rudnika Trbovlje v višini 1,481.031,60 N din; kredit najame podjetje pri kreditni banki in hranilnici Ljubljana, podružnici v Trbovljah, —■ odobril je podaljšanje depozita pri tej banki v višini 600.000,00 N din pod pogojem, da banka o-dobri zahtevek za dodelitev investicijskega kredita za delo na opekarni, — predsednik ODS se je zahvalil za sodelovanje vsem tistim članom ODS, katerim je mandatna doba potekla. 7. Na 16. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 10. 4. 1969: — potrdil je poročilo volilne komisije o poteku in izvedbi volitev v samoupravne organa pri podjetju, ki SO' bile 28.-3. 1969. Hkrati je potrdil tudi pravilnost poteka volitev in potrdil mandate novoizvoljenim članom ODS, — dal je razrešnico UO podjetja, ki. je deloval v mandatni dobi 1968/69 s tem, da bo dokončno, razrešen svojih obveznosti po končani primopredaji podjetja, — sklenil je, da veljajo do sprejetja spremembe statuta podjetja vsa tista določila statuta podjetja in temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ki so bila že doslej v veljavi, — izvolil je nov UO podjetja za mandatno dobo 1969/70; ti člani so: iz rudnika Hrastnik — Zdovc iz rudnika Trbovlje — Berger Ivan, dipl. inž. rud. in Poglajen Jože, iz rudnika Zagorje — Gra- hek Leopold, dipl. inž. rud. in Kolenc IVan, iz separacije — Švajger Zdravko, dipl. inž. rud., iz OSRD' Starman Prane, dipl. inž. rud., iz RŠC — Ačkun Beno, od skupnih služb Lapornik Janko, enajsti član UO pa je po svojem položaju glavni direktor Ivančič Albert, dipl. inž. rud. Namestniki članov UO pa so; Hafner Alojz, Avbelj Dušan, dipl. inž. rud., Pikš Anton, Knez Ivan, Mrva Ignac, Zorko Ivan, Lebeničnik Alojz, Slokan Roman, Razboršek Karel in Kadunc Miro, — imenoval je šest stalnih komisij ODS in sicer komisijo za varstvo pri, delu, komisijo za promet z osnovnimi sredstvi, kadrovsko komisijo za delovna razmerja, komisijo za varstvo delovnih odnosov ter komisijo za izume in tehnične izboljšave, — odobril je dopolnitev člena 48 statuta podjetja s tem; da lahko komercialni sektor vodi, komercialni direktor, ki mora biti diplomiran ekonomist ali ekonomist z najmanj petletno delovno dobo v rudarskih ali drugih večjih delovnih organizacijah, — soglašal je s tem, da RŠC organizira izvedbo krajših seminarjev za novoizvoljene člane organov upravljanja, — odobril jie plačilo prevoznih stroškov z vlakam članom naše delovne skupnosti, ki se bodo udeležili proslave 50. letnice KPJ ZKJ, dne 27. aprila 1969 v Velenju, — razpravljali so o poslovanju kamnoloma v Borovniku ter o pogodbenih odnosih z gradbenim podjetjem Zagorje v zv^zi z izgradnjo in investiranjem v betonarno v Borovniku. Lenarčič Tine Delo in nadaljnje naloge industrijske gasilske čete ZP-T pri rudniku Trbovlje Poleg ostalih služb v okvira podjetja mora biti organizirana tudi gasilska služba. To zahteva temeljni zakon o rudarstvu. Zato smo pred nekaj leti s pomočjo vodstva podjetja uspeli pridobiti nekaj mladih članov. Sedaj šteje društvo 35 aktivnih članov, 8 rezervnih in 3 častne člane. Za nastop v akcijah je tak sestav članstva zadovoljiv, tako po številu, kakor tudi po povprečni starosti. Občinska gasilska zveza je, organizirala tudi podčastniški tečaj. Tega je obiskovalo 10 članov. Vsi so ga uspešno' opravili. Poleg tega izvajamo dvakrat mesečno vaje, da bi bilo delo v društvu čimbolj us- pešno-. Vaje so praktične in teoretične, tako da člani vedno izpopolnjujejo svoje znanje. Skrbimo tudi za uporabnost gasilske opreme. To vedno' čistimo in vzdržujemo. V minulem letu smo uspeli nabaviti nekaj tlačnih »B« in »C« cevi. To je bilo nujno nabaviti, ker so stare, platnene že dotrajale. Bilo je potrebno dobiti tudi motorno črpalko zaradi zanesljivosti pri nastopu v akcijah. Star® črpalke niso bile več zanesljive, kar se je pokazalo pri nekaterih akcijah. Tak primer je bil izpiranje zemlje v kamnolomu Vode. Akcije nismo- uspeli izvesti sami zaradi zastarelih črpalk. Pri tem nam je pomagala gasilska četa rudnika Hrastnik. Črpali smo vodo v Limberju in pomagali na o-pekami pri čiščenju kanalizacije. Za manjše posege v okviru podjetja imamo n,a razpolago zadovoljivo opremo, razen prevoznega sredstva. Sedaj razpolagamo s starim vozilom, ki zahteva več časa za popravila, kakor pa je v obratovanju. Razumljivo' je, da takšno' vozilo ni zanesljivo' v primeru nujne akcije. Ce pa pogledamo nekaj let nazaj, je bila situacija zaradi gasilske o-preme še slabša. Da se je ta situacija izboljšala, gre zahvala nekaterim vodilnim članom, ki so z razumeva- njem pristopili k izpopolnjevanju gasilske opreme. Vendar se tudi s tem ne moremo zadovoljiti. Naloge so sedaj precej večje, ker je gasilska služba vključena v civilno zaščito-. Zato moramo v prihodnje čimbolj skrbeti za strokovno izpopolnjevanje članstva, kakor tudi o-preme, da bi bili kos našim nalogam. Obstoječa situacija se bo- mogla reševati v okviru Zasavskih premogovnikov in seveda v okviru možnosti. Na razpolago bi morali imeti uporabno te,rensko vozilo, vsaj v popoldanskem in nočnem času. Mnenja sem ,da bi bilo vozilo ko-riščeno v potrebnih mejah za gasilce, kakor tudi eventualno za potrebe podjetja. V društvu je organizirana popoldanska in nočna dežurna služba. Naloga te službe je, da j© vedno pripravljena v najkrajšem času lokalizirati začetne požare, oziroma če je požar večjega o-bsega, obvestiti najbližje člane za pomoč pri gašenju. V letu 1967 smo število članov za dežurstvo- zmanjšali s tem, da smo dopoldansko dežurstvo odpravili, ker je večina članov v službi in so dosegljivi v primeru potrebe. Nočno dežurstvo smoi zmanjšali za dva člana. Za rudarski praznik 3. julij bomo organizirali tekmovanje z gasilskima društvoma Hrastnik in Zagorje. V bodoče bomo morali iskati še boljše oblike organizacije te službe in jo prilagoditi zakonskim predpisom. Gotalj Juro Izobraževanje kadrov v tovarni FIAT Združenje strokovnih šol Slovenije je po dogovoru s potovalno- agencijo pred nedavnim organiziralo strokovno ekskurzijo v tovarno avtomobilov Fiat v Torino in tovarno pisalnih strojev Olivetti v Ivrei v Italiji. Skupina je bila sestavljena večinoma iz prosvetnih delavcev, ki so zaposleni pri strokovnem izobraževanju mladine in delavcev. Prav zaradi tega je bil cilj skupine, da se v omenjenih tovarnah spoznajo s sistemom strokovnega izobraževanja. V tovarni Fiat so skupino sprejeli ob vnaprej določenem času vodja propagandnega oddelka in spremljevalki. Po krajšem uvodnem nagovoru so našo skupino namestili v njihove avtobuse, ki so- nalašč prirejeni za ekskurzije po tovarni. V vsak avtobus je prisedla spremljevalka, ki je med ogledom tovarne tolmačila, kako poteka proizvodnja. Po dvourni vožnji, smo- si ogledali 1ri proizvodne dvorane. V pivi smo videli ogromne stiskalnice za oblikovanje pločevine, kjer so izdelovali vse zunanje dele avtomobilov, v drugi so montirali motorje, v tretji pa smo si ogledali montažo vs-eh vrst avtomobilov ob tekočem traku. Delovne prostore, kjer izdelujejo letala, železniške lokomotive, traktorje in podobno pa si nismo smeli ogledati, ker trenutno proizvajajo nekatera vojaška vozila. V tovarni avtomobilov v Torinu je zaposlenih 140 tisoč delavcev. Med njimi so le redki, ki nimajo kvalifikacije. Nekvalificirani so zaposleni pri raznih težaških delih ali pa pri delu v raznih skladiščih. Da lahko dosežejo tako ugodno- strukturo kvalificiranih delavcev v tovarni, imajo svojo lastno poklicno šolo-, v ka- teri se redno izučuje najmanj 1000 mladincev, pa tudi starejših. Šolski prostori, ki obsegajo precej velike delavnice in učilnice, so najsodobneje urejeni. Vsaka učilnica je opremljena za uč-enje določenega predmeta, delavnice pa imajo najsodobnejše stroje iz mnogih držav Evrope, Azije in Amerike. Ze ob vstopu v šolske delavnice in učilnice, je čutiti vzoren red, dobro organizacijo, dela, predvsem pa vtis dobre organiziranosti praktičnega in teoretičnega pouka. V tovarniško šolo sprejmejo le tiste mladince, ki so uspešno zaključili testne naloge. Učijo se tri leta. Iz učnega programa so črtali vse splošne predmete kot so: materin jezik, zgodovino-, zemljepis in podobno, imajo pa matematiko in sindikalno pravo, ali kot smo razumeli po naše. družben o-ekonomsko vzgojo-. Največjo- skrb posvečajo- strokovnim p-redmetio-m. Ko zapustijo šolske prostore, so usposobljeni za vsa dela, ki so potrebna za proizvodnjo v njihovi tovarni. V obdobju treh let se izučijo za ključavničarja, strugarja, avtomehanika, avtoelektrikarja, ta-patmika, kleparja, pa morda še kak drug poklic. Drugo skupino učencev sestavljajo- mladinci, ki so uspešno- končali osnovno šolo-. Ker pa niso dobili učnih mejst v tovarnah, so obiskovali državno strokovno šolo, ki je podali-šana osnovna šola. V tovarniški šoli se učijo samo eno leto- in so po- kon-ča-n.em šolanju -enako usposobljeni ko-t prejšnji. Tretjo skupino pa sestavljajo starejši delavci, kateri so bili sprejeti kot nekvalificirani. Ta skupina delavcev ima svoje učilnice za praktično delo v tovarniških dvoranah, do- čim teoretično v šolskih učilnicah. Njihovo učenje traja le nekaj tednov ali morda mesecev. Po končanem šolanju so usposobljeni samo za določena delovna mesta ob tekočem traku. To so samo priučeni za dva ali tri delovna mesta, zato so tudi slabše plačani. Poleg rednih učencev, mladincev za enoletno šolanje in starejših, sprejmejo v tovarno letno do 400 pripravnikov s srednjo, višjo ali visoko šolo. Delo pripravnikov nadzorujejo s strani šole in jim tudi pomagajo. Vsak pripravnik ima točno določen program, ki p-a je prirojen za njegovo p-redizo-brazbo in stroko. Fri-dnipravniška doba ni krajša kot leto dni, dočim doba trajanja ni omejena. Tisti pripravnici, ki žele ostati v tovarni morajo opraviti izpit, ostali dobe le potrdila, da so opravili pripravniška doba ni krajša kot leto hk-O' zaposlijo- drugje. Predavatelji šole so najboljši strokovnjaki in morajo obvezno predavati tudi v šoli. V času, ko predavatelj predava, ni posebej nagrajen, ima pa vmesno plačo med njegovim stalnim delovnim mestom in predavateljem. Predava le med svojim službenim časom. Absolventi šol se lahko po končanem šolanju zaposlijo v tovarni. Delovno mesto imajo garantirano. Če pa se ne žele zaposliti v tovarni, lahko odidejo in ni potrebno vračati podjetju nobenih sredstev, čeprav so se šolali na stroške tovarne, ki celotno dejavnost šole dotira. Učenci prejemajo v času šolanja nagrado od 17 do 20.000 lir mesečno, starejši, ki so- na priučevamju pa takoj začnejo dobivati celo plačo. Po končanem obisku v tovarni in šoli se je skupina odpeljala v Ivneo, kjer obratuje tovarna pisalnih strojev Olivetti. V tej tovarni imajo povsem drugačno metodo izobraževa- nja. Kakšno, pa prihodnjič. Oberžan Janez Novi odborniki občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje Na neposrednih volitvah dne 9. aprila 1969 v delovnih organizacijah in 13. aprila 1969 na terenu, so bili izvoljeni za člane — odbornike občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje naslednji člani: Hrastnik a) občinski zbor sestavljajo: Miha Ačkun, inž. Adi Babič, Franc Barič, Justa Bevec, Zvone Biderman, inž. Peter Cestnik, Franc Češnovar, Marjan Dolanc, Felik Dolinšek, Alojz Hafner, Maks Jakopič, Alojz Janežič, Jože Jerič, Franc Lipovšek, Vili Ko-hne, Drago Kozole, Boris Logar, inž. Maks Mrcina, Rudi Napred, Vili Ojsteršek, Lojze Plaznik, Franc Sršen, Franc Spajzer, Mirko Štromajer in inž. Franc Tramte; b) zbor delovnih skupnosti sestavljajo': Adam Baloh, Silva Benedik, Božo Biderman, Janez Cigler, Karlo Čulk, Stane Drame, Peter Gaberšek, Oto Gradišnik, inž. Vinko mm cOopisujle v svoje glasilo Hrovatič, Gvido Jovan, Rudi Kirbmajieir, Zoran Klemen, Matija Koritnik, Franc Kreže. inž. Alojz Lesjak, Samo Logar, Franc Mau-ser, Branko Milinovič, Sanda Perič, inž. Marko Podlogar, dr. Adolf Rigller, Jurij Smodiš, Hinko Stošicky, Zdene Ulaga in Anton Žohar. Trbovlje a) občinski zbor sestavljajo: inž. Rudi Babič, Stojan Baloh, dr. Engelbert Burja, inž. Marko Čibej, Miha Ferme, Štefan Forte, Justa Gnedič, Slavko Gulič, dr. Irena Ivančič, Jože Jan, Milan Janežič, Jože Laznik, Miro Kadunc, Lado Kranjc, Jože Knez, Peter Male-š, Pavla Mrak, Ervin Ferdih, Cveto Plevnik, Jože Sa-keljšek, Natalija Sitar, Zofka So-tenšek, Vladimir Ščurk, Ciril Urek, Ivo Vozelj, Ivan Vresk in Janez Zavolovšek; b) zbor delovnih skupnosti sestavljajo; Marjan Alič, Vlado Bezlaj, inž. Gvido Burja, Ferdo Dobovičnik, dr. Hinko Drnovšek, Dani Femc, Damjan Goričan, Ivan Gunzek, Stane Hodej, Ivan Hribar, inž. Albert Ivančič, Stane Jurkovič, Miro' Klopčič, Jožej Kovač, Mira Kreže, Anton Ličar, inž. Cveto Majdič, inž. Gojmir Meško, Ivan Muhič, Gvido Počivavšek, Peter Polc, Jelo Potočan, Janko- Piicelj, Mirko Rupnik, . Ernest Sajevic, Franc Suhodolčan, Franc Šipek in Mirko Šrubar. Zagorje a) občinski zbor sestavljajo: Jože Bračun, Tomo Drnovšek, inž. Janez Garanti ni, Jakob Grošelj, Alojz Guzej, Viktor Kajtna - ml., Janez Knez, Štefan Knez, Franc Lazar, Magda Malovrh, inž. Marjan Manfredo, Rado Palčič, Jože Pečnik, Drago Peško, Jože; Ran-cinger, Jože Razpotnik, Hinko Rus, Emil Štern,1 Erna Ule, Franc Vozelj in Jože Vrbančič; b) zbor delovnih skupnosti sestavljajo; inž. Alojz Ašič, inž. Srečko Brus, Martina Drnovšek, Janez Drolc, Boris Fele, Ivan Fink, Jože Gale, inž. Stane Goste, Edo Jerič, Miha Klučevšek, Ivan Kolenc, Franc Kredar, Mirko Lavrač, inž. Štefan Mozer, Jože Pikgl, Lado Pov-še, Maks Puh, Rezika Skrabar, Brane Vipotnik, inž. Karel Vukovič in inž. Franc Zupan. ZANIMALO VAS BO KVALIFIKACIJA je strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje določenih zadev. Delavec si pridobi strokovno izobrazbo preko rednega šolanja ali s praktičnim delom v delovni organizaciji. Po končanem strokovnem šolanju si učenec pridobi naziv kvalificirani delavec za določeno! stroko. KOMPENZACIJA nastane, kadar sta dve osebi druga drugi upnik in dolžnik. Do kompenzacije pride najpreprosteje na zahtevo ali ugovor ene stranke, pa tudi proti volji druge stranke. To je enostavna kompenzacija, ki se imenuje tudi zakonska, ker so pogoji za njen nastop posebno predpisani. Kompenzacija lahko nastopi tudi na podlagi sporazuma zainteresirane stranke. Glasilo »SREČNO« izdajajo Zasavski premogovniki Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja vsake dva meseca. Urejuje ga uredniški odbor: Dobčnik Stane, Leskovar Jože, Sotlar Alojz, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Savšek Janko, Anžur Bogdan, dipl ec. Jermol Adolf, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič. Odgovorni urednik: Jermol Adolf, dipl. inž. rud. Tiska: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna. Naklada 3000 izvodov.