GLAS
LETO XIX. ŠT. 40 (907) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 6. NOVEMBRA 2014
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Več usmiljenja!
  apisati, da smo vsi pretreseni, je premalo, za-
pisati, da se vsi zavedamo, kaj se je dejansko
zgodilo, ne moremo, ker je v vsej zadevi ve-
liko, preveč nejasnosti, predvsem pa te dni pre-
veliko nepotrebnih besed. Vsaka smrt je do-
končna, je smrt, je zadnje dejanje, ki zavije za
vedno v molk človeka, ki umre, in vse nas
istočasno naravnost sili v tišino.
S samomorom je drugače. Samomor je seveda
tudi smrt, a taka, ki še bolj zareže v vse nas, ki
smo človeka, ki si je vzel življenje, poznali, ali
smo vsaj mislili, da ga poznamo! Vsak samomor
je strašno dejanje, samomor duhovnika je še bolj
srhljiv, saj so duhovniki Božji služabniki, tisti,
ki oznanjajo Luč, ki nam posredujejo in oznan-
jajo Kristusov evangelij in seveda večno življen-
je.
Novica, ki nas je zadela kot atomska bomba, da
si je kriški župnik Maks Suard minuli teden vzel
življenje, nas je vse našla nepripravljene, če nas
smrt sploh kdaj lahko najde pripravljene, seve-
da!; zanjo smo izvedeli po elektronskih medijih,
nato je sledilo tiskovno sporočilo tržaške škofije,
ki je vse presenetilo, saj je prišlo le nekaj ur po
smrti kriškega župnika, česar sicer nismo vaje-
ni.
Duhovnik Maks Suard si je v torek, 28. oktobra,
v Križu pri Trstu pri 48 letih vzel življenje, našel
ga je sam tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi,
ki se je hotel z njim pogovoriti o neki “hudi za-
devi izpred veliko let”, šlo je za “hudo dejanje s
trinajstletnim dekletom”, kot je tržaški škofijski
ordinariat v posebnem tiskovnem sporočilu za-
pisal nekaj ur po smrti slovenskega duhovnika,
ki je bil priljubljen med slovenskimi verniki in
mladimi. V tiskovnem sporočilu so na tržaški
škofiji še dodali, da je nameraval tržaški škof po-
kojnega duhovnika razrešiti vseh funkcij in pre-
dati zadevo cerkvenemu sodišču, kot so tudi na-
vedli, da je bil tržaški škof Giampaolo Crepaldi
o tem hudem dogodku obveščen 23. oktobra le-
tos, da je 25. oktobra poklical pokojnega župni-
ka, da bi se z njim pogovoril in razčistil zadevo.
V tiskovnem sporočilu so še zapisali, da je po-
kojni duhovnik hudo dejanje priznal in ga zelo
obžaloval, zaprosil je tudi za dva dneva razmi-
sleka, da bi napisal pismo, v katerem bi zadevo
objasnil in se tudi odpovedal pastirski službi in
v tem pismu tudi prosil odpuščanja Boga, Cerkev
in dekle za greh, ki ga je storil. V tiskovnem spo-
ročilu je še zapisano, da je g. Maksa Suarda škof
v torek, 28. oktobra, ob 16. uri poklical po tele-
fonu in mu najavil svoj obisk, ob 16.30 je prišel
pred kriško župnijo in pozvonil, a je v zaklenje-
no župnišče lahko vstopil šele s cerkovnikom, s
katerim sta našla mrtvega župnika, nato je prišla
policija, ki je zadevo prevzela v svoje roke.
To so dejstva, ki jih poznamo, vsaj tista, ki so
nam bila uradno povedana, vse drugo so ugi-
banja, razprave, komentarji, besede obtožb in
besede solidarnosti s pokojnikom, besede, bese-
de.
Dejstvo, da si tržaški škof Crepaldi in tržaška ško-
fija nista vzela malce več časa, preden sta obja-
vila zgoraj omenjeno tiskovno sporočilo, se je
takoj pokazalo za napačno in se po nekaj dneh
po smrti kriškega duhovnika kaže kot obžalo-
vanja vredno in, milo rečeno!, tudi zgovorno
kaže na vsako pomanjkanje človeškega takta, po-
trebnega sočutja, občutljivosti, toplega človeške-
ga usmiljenja, saj smo iz časopisov izvedeli, da
je oče pokojnega župnika tragično novico o
smrti svojega sina duhovnika izvedel iz medijev,
kar je naravnost srhljivo.
/ str. 2
Z
Nenadna smrt
Objavljamo 
dve toplo
človeški
pričevanji 
o kriškem
župniku 
g. Maksu Suardu 11
Pogovor
Glasbenik Igor
Kuret govori 
o svojem
življenjskem
poslanstvu in
pomembni vlogi
mladih v Evropi 3
Tehtno razmišljanje
Krajši esej Petra
Kuharja govori 
o škodljivem
izrabljanju
reformacije v
dnevnopolitične
namene 8
Foto JMP 
Kdo bo vzdržal
Božji klic v kamrici srca
  zagrebškem antikvariatu sem po
naključju staknil knjigo: Odpor i
predanje avtorja Dietricha
Boenhofferja, ki je izšla v Zagrebu leta 1974. Ta
veliki evangeličanski teolog je bil usmrčen v
Flossenbürgu dne 9. aprila 1944, in to zato, ker
so ga odkrili, da je sodeloval proti tedanjemu
rasističnemu režimu. Kakšen dan pred
aretacijo je napisal kratko razmišljanje z
naslovom “Kdo bo vzdržal”. V tem
razmišljanju med drugim pravi:
“... Velika maškarada Zla je zvrtinčila vse
etične pojme. Zlo se pojavlja pod krinko
dobrote, zgodovinske nujnosti, družbene
pravičnosti. To preprosto zmede tistega, ki
prihaja iz našega tradicionalnega pojmovnega
sveta etike; za kristjana, ki živi po Bibliji, pa je
prav to dokaz o neizmerni pokvarjenosti Zla …
Kdo bo torej vzdržal? Samo tisti, kateremu
poslednje merilo niso njegov razum, njegova
načela, njegova vest, njegova svoboda, njegova
krepost, ampak je pripravljen vse to žrtvovati
zaradi svoje poslušnosti Božjemu pozivu; samo
odgovoren človek, ki se želi s svojim
življenjem odzvati na Božji klic! ” (str 12-13).
V Te besede, lahko rečemo, ostanejo aktualne zavse čase in jih lahko uvrstimo tudi v naš časZdružene Evrope. Moralna kriza danes še
posebej razjeda naše življenje, kot so področja:
ureditev družbe, ne glede kje, socialo, kulturo,
gospodarstvo, pa tudi moralo... Ne smemo
pozabiti, da je današnja vsesplošna kriza
najprej etična kriza ali kriza vrednot. Ljudje so
marsikje izgubili čut za pravičnost in poštenje.
Na splošno prevladuje mnenje, da je v
sekulariziranem svetu sklicevanje na Boga in
na njegove zapovedi nesmiselno. Zato se
stremi za tem, da bi našli razloge za človekovo
etično ravnanje, ki bo človeka zavezovalo k
moralnosti.
Prav nekaj podobnega najdemo tudi pri
protestanstkem moralnem teologu Puli
Illichu, ko pravi: “Človek brez morale sploh ni
človek! ” Iz tega sledi, da človek prav po
moralnem ravnanju postaja humano bitje.
Človek brez morale ni razvil ene od svojih
temeljnih razsežnosti, to je človečnosti. Če ni
razvil človečnosti, potem je človek samo
biološko bitje, ne pa socialno, kulturno in
duhovno, ker teh dimenzij enostavno ni v
njem. Ljudje se ”počlovečujemo” po etičnem
delovanju in ne po biološkem. Človeku je
moralnost funkcija življenja, ker v človeku
konstruira območje duha.
Zato Bonhofferjevo vprašanje: “Kdo bo
vzdržal? ” On na to ima samo en odgovor:
“Vzdržal bo tisti, ki je pripravljen vse žrtvovati
zaradi svoje poslušnosti Božjemu pozivu.
Samo človek, ki si želi s svojim življenjem
odzvati Božjemu klicu”!
Žal smo v toku zgodovine popačili pojem
“Božji klic”. Rabili smo ga za tiste, ki naj bi se
odzivali duhovnim in redovnim poklicem.
Vendar Božji klic obstaja pri vsakem človeku.
To je klic naše vesti, moj in tvoj odnos do
Boga. Vse to se v človeku dogaja v “tisti skriti
kamrici srca”, ki ostaja osebna, lastna vsakemu
od nas, ki lahko rečemo, da je za javnost
zaklenjena. Odklenemo pa jo pred drugimi z
našimi dejanji; kako živimo, kakšen je naš
odnos do drugih in še prej do Boga? Smiselno
je, da se človek kot misleče bitje sklicuje na
Boga, seveda, če ga prej sprejme. V človeški
oholosti za nekatere to žal ni možno, čeprav so
tudi njim odprta vrata spoznanja … Bog teh
vrat spoznanja ni nikomur zaklenil, ampak jih
je vsaj priprl, ker je za vsako spoznanje
potreben napor, tako tudi za vprašanje in
iskanje smisla življenja.
Ambrož Kodelja
www.noviglas.eu
Jesen, čas sadov
Svet okrog nas
6. novembra 20142
Povejmo na glas
Uplinjevalnik – kapitali napadajo znova
S 1. strani
Več usmiljenja!
  inuli petek smo člani
našega uredništva
pod vtisom tragične-
ga dogodka bili na strokov-
nem usposabljanju v Trevisu,
kjer je znani in odlični italijan-
ski časnikar navedel pisanje
nekaterih dnevnikov o smrti
kriškega duhovnika in vsej za-
devi okrog nje kot “živ in sra-
moten primer slabega novi-
narstva, ki se naslanja na
mnenja in besede, namesto da
bi se držalo dejstev”. Govoril
je o pisanju nekaterih dnevni-
kov o pismih, ki naj bi jih po-
kojni župnik napisal, a o njih
tržaški škofijski ordinariat
M uradno ni povedal doslejničesar.Kot ljudje in kristjani seveda
obsojamo vsako nasilje nad
mladoletnimi, da ne bi kdo
mislil, da pri našem pisanju
karkoli zakrivamo ali kogarko-
li opravičujemo. Upamo vsaj
to, da bo ime današnje gospe,
trinajstletnega dekleta izpred
veliko let, ostalo zaščiteno, si-
cer bo gospa tudi sama postala
plen javnega medijskega linča,
v katerega je vpleten pokojnik.
Kot kristjani smo dolžni moliti
za dušo pokojnika in si priza-
devati, da se obnašamo tako,
kot od nas zahteva evangelij!
Vsem nam danes manjka člo-
veškega usmiljenja, ki smo ga
potrebni vsi, še najbolj pa ljud-
je, ki so tako ali drugače poti-
snjeni na rob.
Predvsem pa se moramo sami
vprašati, kaj storimo in kaj bi
še lahko naredili, da bi tudi sa-
mi pripomogli, da do podob-
nih tragičnih dejanj nikdar ne
bi prišlo.
Vse preveč je namreč med na-
mi sicer maloštevilnih duhov-
nikov, ki so osamljeni, pre-
puščeni sami sebi, nihče jih ne
brani, ranljivi so prav tako kot
mi, saj so ljudje. In naši du-
hovniki “dišijo po ovcah”, kot
je nedavno rekel papež
Frančišek, ko je govoril ško-
fom in kardinalom, da “mora-
jo dišati po ovcah”. Prav zato
jim moramo stati ob strani!
Minister za obrambo RS Janko Veber v Trstu 
Opomin na pomen ohranjanja
spomina na Rižarno
  inister za obrambo
RS Janko Veber je na
tradicionalni spo-
minski slovesnosti v tržaški
Rižarni poudaril pomen pre-
našanja spomina na dogajanje
v nekdanjem kon-
centracijskem tabo-
rišču na mlade. Pred
tem se je minister
poklonil padlim na
več tržaških pokopa-
liščih.
Minister je v govoru
v Rižarni omenil, da
čuti veliko odgovor-
nost tako za veliko
bolečino, ki jo nosi
tržaška Rižarna, kot
za to, da generacija,
ki ji pripada, preseže
zgodovinska razpot-
ja ter zanamcem pre-
da čim bolj verodostojen po-
gled na tragične dogodke, ki
so se dogajali na tem prosto-
ru.
Spomnil je, da je bila Rižarna
M del nacističnega uničevalnegastroja, ki je imel za glavni tarčiantifašistične domoljube in
Jude. V njej so se končala
življenja številnih nedolžnih
ljudi - Slovencev, Italijanov,
Hrvatov, Furlanov, Judov,
mož, žena, otrok, talcev in
partizanov. Ob tem je pouda-
ril, da zgodovine ni mogoče
spremeniti, lahko pa usmeri-
mo svoje moči v to, da vpliva-
mo na sedanjost in prihod-
nost.
Spomnil je tudi na intenzivno
sodelovanje med Slovenijo in
Italijo na obrambnem in vo-
jaškem področju.
Pri tem je izpostavil
krizna žarišča, kjer
ljudje živijo v strahu
pred nasiljem in v
veliki negotovosti
za svoje preživetje v
vojnih razmerah.
Zbrane na spomin-
ski slovesnosti je
nagovorila tudi po-
slanka v državnem
zboru Lilijana Ko-
zlovič.
Pred slovesnostjo je
minister Veber v
Trstu položil vence
h grobnici borcev na vojaškem
pokopališču, na grob bazo-
viškim žrtvam pri spomeniku
pri sveti Ani ter k spomeniku
padlim borcem v Škednju.
Kanalska dolina 
Slovenščina na šolah 
je za letos rešena
  zadovoljstvom smo v
medijih prebrali vest, da
je za letošnje leto rešeno
vprašanje financiranja
poučevanja slovenskega jezika
na šolah v Kanalski dolini. Sa-
mi si že dolga leta na vse
možne načine in po različnih
kanalih prizadevamo za do-
končno in sistemsko rešitev
poučevanja slovenščine na
vseh stopnjah izobraževanja,
in sicer v vseh vrtcih in šolah v
Kanalski dolini; zagovarjamo
pa sistemsko rešitev, ki bo za-
gotovila nepretrgano prisot-
nost pouka slovenskega jezika
v šolskih klopeh Kanalske do-
line, tako z vsebinskega kot tu-
di z organizacijskega vidika.
Vsakoletno (počitniško) iskan-
je novih zagotovil za ohranitev
pouka slovenskega jezika tik
pred začetkom novega šolskega
leta ali pa v prvih dneh pouka
se namreč vleče že od vstopa
slovenščine v te šole, tj. od l.
1998 dalje.
Z Slovensko kulturno središčePlanika je začelo opozarjati napotrebo po uvedbi slovenščine
v šolski izobraževalni pouk ko-
nec leta 1997 in nato podpiralo
vsakršno prizadevanje in po-
budo, ki je prišla s strani šol-
skih krogov in javnih uprav Ka-
nalske doline. Med drugim
smo l. 2005 podprli zahtevo
trbiškega občinskega odbora
po ustanovitvi kateder za slo-
venski in nemški jezik na šolah
Kanalske doline in si prizade-
vali, da sta občinska sveta
občine Naborjet Ovčja vas
(15.7.2011) in Občine Trbiž
(19.7.2011) izglasovala zahtevo
po ustanovitvi trojezične šole;
zahtevi sta bili nato posredova-
ni paritetnemu odboru za pro-
bleme slovenske manjšine v
Italiji.
Letos smo 9. junija 2014 naslo-
vili pismo z zadevo Pouk slo-
venščine v vrtcih in šolah Ka-
nalske doline na vse za Sloven-
ce v zamejstvu pristojne usta-
nove v Republiki Sloveniji in
jih 13. oktobra 2014 ponovno
pozvali, naj se dokončno reši
problem pouka slovenščine v
Kanalski dolini.
Prepričani smo, da je problem
rešljiv, saj je naše središče v šol-
skem letu 2003/2004 dobilo
pooblastilo takratnega didak-
tičnega ravnatelja in izvajalo
pouk slovenščine v vseh vrtcih
in osnovnih šolah, v šolskem
letu 2011/2012 pa smo ob pod-
pori Urada RS za Slovence v za-
mejstvu in po svetu ter drugih
pristojnih ustanov RS posku-
sno uvedli pouk slovenščine v
sedme razrede nižje srednje
šole in dva razreda liceja na
Trbižu. Zadnjih pet let OŠ v Uk-
vah nudimo dodatno učiteljico
za slovenski jezik.
Prepričani smo, da so obstoječa
manjšinska zakonodaja ter iz-
glasovane zahteve javnih
uprav Kanalske doline v
prejšnjih letih dobra podlaga
za začetek sistemske rešitve
problema in morebitno uved-
bo dvo- ali trojezičnega pouka.
SKS Planika si bo vsekakor še
naprej prizadevalo, da slo-
venščina v javnih šolah in v
javnosti dobi mesto, ki ji zgo-
dovinsko pripada.
SKS Planika
  omaj so javno mnenje, stroka in politi-
ka preprečili izgradnjo uplinjevalnika v
Žavljah, že se je pojavil predlog, naj bi
ga po novem zgradili v tržiški občini ob izlivu
Timave pri Devinu. Načrti zanj so menda iz-
delani do podrobnosti in vse skupaj naj bi bilo
nekaj popolnoma drugačnega: druga je
družba, menda bistveno druga je lokacija in
sedaj naj bi šlo le za miniuplinjevalnik. V
Žavljah naj bi ga postavila španska družba Gas
Natural, to pot pa Smart Gas, za katerim stoji
švedski koncern Wärtsilä. Toda tudi t. i. mi-
niuplinjevalnik ni od muh, saj bi premogel
dva 36 metrov visoka rezervarja s prostornino
170 kubičnih metrov plina. Letno bi pristalo
okrog 90 tankerjev, pri čemer bi morali uspo-
sobiti 450 metrov dolgo pristajalno rampo in
morje poglobiti za dva metra. Ta uplinjevalnik
naj bi bil desetkrat manjši od tistega v Žavljah,
kar pomeni, naj bi imel ta res ogromno raz-
sežnost. Naj bo tako ali drugače, veliki kapitali
z uplinjevalnikom v naši deželi niso odnehali,
in kdor je ob tem presenečen, jih še ni pre-
poznal. Dandanes imamo namreč opraviti s
takšnimi kapitali, ki jim je mnenje prizadetega
prebivalstva deveta briga in zadnja stvar, ki bi
jo veljalo poslušati. Tudi jih ne zanima, če bo-
sta zaradi njihovih izgradenj ogroženi okolje
in ne nazadnje zdravje ljudi. Če se spomnimo
smotrnega in edino koristnega načela, naj bi
ekonomija izhajala iz človeka in mu na ta
način služila, so današnji veliki kapitali čisto
nasprotje, izhajajo iz želje po dobičku, vse
ostalo je zanje izguba časa in denarja. Samo
mimogrede: v hladilni vodi naj bi bile izdatne
količine varikine, ki bi jo potem spuščali v
morje. Toda, kot rečeno, veliki kapitali s svo-
jimi načrti ne odnehajo in v prispodobi spo-
minjajo na nadležnega obiskovalca, ki mu po-
kažeš vrata, pa potem pride v hišo skozi okno.
In imajo velikanski vpliv na politiko in so po-
gostoma od nje močnejši. To se kaže v ne-
kakšnih skrivalnicah, saj se je za izgradnjo
uplinjevalnika pri nas odločil Rim, ki očitno
stoji za stvarjo. Po drugi strani Slovenija, ki ji
tudi ne more biti vseeno, kaj se dogaja v njeni
bližini, o pripravah na izgradnjo uplinjevalni-
ka pri Devinu naj ne bi vedela prav nič. To do-
kazuje željo po izločanju tistih dejavnikov, ki
bi utegnili biti bližnjemu posegu v okolje mo-
rebiti nasprotni, in to kljub temu da Evropa
vztraja na meddržavnem dogovoru, kadar je
ta potreben. Eno je jasno, da se je zgolj do-
bičkonosnim nameram nujno v večji meri
upreti, kot se to dogaja doslej. Dobičkonosno
načelo ne uničuje samo okolje, ampak družbo
razvitega sveta v celoti, saj med drugim vse
bolj poglablja revščino in s tem ustvarja ne-
varne notranje delitve. In jasno je tudi, da se
velja postaviti proti velikim kapitalom s po-
polno enotnostjo. Vsakršno razhajanje bo po-
menilo predajo in v našem primeru zanesljivo
izgradnjo vsestransko spornega objekta, ki za-
gotovo ne bo prispeval k prijaznejšemu
življenju v teh naših krajih.
Janez Povše
K
Janko Veber
Škrbina na Krasu
Letošnja slovesnost 
v spomin padalcev
  ližajo se dnevi spomi-
na na padle in pomorjene
primorske padalce. V to-
rek, 11. novembra, bo v Škrbi-
ni pri Komnu že 17. žalna slo-
vesnost, za katero je dal po-
budo septembra lani premi-
nuli angleški veteran in časni-
kar John Earle, prirejata pa jo
Občina Komen in Vaška
skupnost Škrbina. Junija letos
sta nas zapustila še zadnji pri-
morski padalec Ciril Kobal in
ameriški veteran Bob Plan, ki
sta bila med protagonisti
vseh dosedanjih komemora-
cij.
Ob 10. uri bo maša zadušnica v
cerkvi sv. Antona, ob 11. uri pa
slovesnost z nagovori, kulturnim
sporedom in polaganjem vencev
B pred ploščo na Fakinovi domačiji.Prisotne bo nagovoril tudi novikomenski župan Marko Bandelli.
Svoje sodelovanje je potrdil od-
pravnik poslov britanskega vele-
poslaništva v Ljubljani Christo-
pher Yvon.
Kot je že nekajletna navada, bo
nekaj dni pred svečanostjo še
večer, posvečen primorskim pa-
dalcem, v Kulturnem domu v
Komnu. Tokrat bo v petek, 7. no-
vembra, ob 18. uri.
Na srečanju z naslovom Pogrešani
padalec Marjan Fegec in spomin
na Boba Plana ter Cirila Kobala,
ki ga bo vodil časnikar Ivo Jevni-
kar, bo o Fegecu govoril mladi
zgodovinar iz Ljubljane Martin
Glažar, sledila bodo pričevanja
prijateljev in znancev ameriškega
ter primorskega padalca.
Berlin 1989-2014
25-letnica padca zidu
  nedeljo, 9. novembra, ob
20.50 bo na deželni tele-
vizijski mreži RAI TRE BIS
v čezmejnem programu LYNX na
sporedu posebna oddaja ob 25-
letnici padca Berlinskega zidu, v
kateri bodo o pomenu omenje-
nega dogodka razmišljali številni
intervjuvanci in pričevalci tedan-
jega družbenopolitičnega doga-
janja.
O tem, kako se spominjajo tiste
zgodovinske noči pred petindvaj-
setimi leti in kako se danes, četrt
stoletja kasneje, čutijo posledice
padca zidu, bodo pripovedovali
župan Berlina v letu 1989 Walter
Momper in zdajšnji prvi mož
nemškega glavnega mesta Klaus
Wowereit, nato še dolgoletni po-
ročevalec italijanske radiotelevi-
zije iz Nemčije Dimitrij Volčič, se-
danji berlinski dopisnik RAI Rino
Pellino in novinarka Barbara
Gruden. Gledalci bodo marsikaj
zanimivega izvedeli tudi o na-
V stanku in delovanju Muzeja zidu,ki si ga vsako leto ogleda več tisočobiskovalcev s celega sveta in ka-
terega upravitelji si prizadevajo,
da bi ohranili živ spomin na tem-
no poglavje nemške preteklosti.
Avtorica oddaje Ines Škabar, ki se
je jeseni mudila v nemški prestol-
nici, je z raznimi sogovorniki
skušala izmeriti tudi sedanji utrip
mesta, saj slovi Berlin po izredno
bogati kulturni ponudbi, zaradi
česar privablja iz leta v leto vedno
več novih prebivalcev, v prvi vrsti
mladih. V dokumentarcu se bodo
zvrstila tudi pričevanja nekaterih
predstavnikov mlajše generacije,
ki so zapustili rodni kraj in sedaj
živijo in delajo na nemških tleh.
Govor bo tudi o poučevanju slo-
venskega in italijanskega je-
zika na prestižni Humbol-
dtovi univerzi v Berlinu in
o pomembni vlogi, ki jo
ima tamkajšnje Veleposla-
ništvo Republike Slovenije
pri utrjevanju slovensko –
nemških odnosov. Poleg te-
ga bodo gledalci spoznali
tudi italijanski Inštitut za
kulturo v Berlinu ter priza-
devnega slovenskega du-
hovnika, ki v berlinski me-
stni četrti Sankt Elizabeth vodi
slovensko in nemško župnijo.
Montažer oddaje je bil Žarko Šuc,
ponovitev dokumentarca bo na
sporedu v četrtek, 13.11., ob
20.50.
Aktualno 6. novembra 2014 3
  Glasbenik Igor Kuret o svojem življenjskem projektu
Dokaz, da Evropa obstaja? Mladi!
POGOVOR 
  iolinist in orkestrski diri-
gent Igor Kuret, vzgojitel-
jska duša evropske gla-
sbene mladine, me je sprejel kar
na domu v Gerdoličih. Ko bi ve-
del, kaj vse skriva tržaški okraj
San Luigi, z razgledom na tri
istrske “punte”, ki kar jemlje dih!
Rojen leta 1958 prav v hiši, ki jo
je zgradil praded, je s preprosto-
stjo razgledanega popotnika
spregovoril o svoji življenjski po-
ti, ki ne bi mogla biti drugačna,
kot je. Orkestrska, mladinska,
evropska.
Kalil se je v glasbenem okolju
slovenskega Trsta, se pri šestih le-
tih vpisal na Glasbeno matico,
študijsko obiskoval Srednjo gla-
sbeno in baletno šolo v Ljubljani
(mentorja Tomaž Lorenc in Ciril
Veronek) ter iz violine leta 1984
diplomiral na Konservatoriju v
Trstu. Po kratki, a intenzivni iz-
kušnji z Italijanskim mladinskim
orkestrom pod vodstvom mae-
stra Riccarda Mutija je študij na-
daljeval v nemškem Hannovru,
kjer ga je vodil violinski mojster
Friedrich von Hausegger, ki je
odkril njegov talent za
poučevanje.
In prav mladinska vzgoja je Ku-
retova življenjska poklicanost.
Kot član Evropske zveze profesor-
jev godal je začel sodelovati z
violinistom Yehudijem Menuhi-
nom in od leta 1989 organizirati
Mednarodno poletno šolo mla-
dih glasbenikov v vlogi umet-
niškega vodje. Prav tam korenini
zamisel Mednarodnega mladin-
skega simfoničnega orkestra CEI,
ki je v dvajsetih letih postal refe-
renca mladinskega orkestriranja
na evropski ravni. Velika karizma
in zavezanost najkakovostnejši
glasbeni pedagogiki Kureta žene-
ta k novim projektom. Ob stolet-
nici soške fronte bo namreč ste-
kel Mednarodni kulturni festival
“United – together” - Poti
miru mladih, ki bo naše
kraje od naslednjega po-
letja spremenil v laborato-
rij umetniškega in evrop-
skega povezovanja.
Igor, vi ste pravi evrop-
ski popotnik, a začniva
doma, pri Gerdolih. Ta-
ko je bilo namreč ime
vašemu dedu in prade-
du.
Gerdoliče je zgradil pra-
ded, zidar. Zgodba njego-
vega sina, nonota Ivana
Gerdola, pa je povedna.
Od leta 1906 se je šolal v
osnovni šoli pri Sv. Jako-
bu, nato obiskoval sloven-
sko učiteljišče v Gorici.
Mobiliziran je bil aprila
1915 v Italiji in Galiciji,
septembra 1916 je odšel
na fronto v Bolgarijo, bil
ranjen v Odesi, nato kot
disident srbske divizije
stopil v rusko armado,
kjer je končal rusko oficir-
sko šolo. Ker ga je tam do-
letela oktobrska revoluci-
ja, se je pridružil vojaški
enoti češkega dobrovol-
jskega korpusa, kjer so or-
ganizirali prvi jugoslovanski
polk Matije Gubca. Leta 1920 je
bil v Vladivostoku repatriiran kot
vojak SHS in v Dubrovniku de-
mobiliziran. Maturiral je na
učiteljišču v Tolminu marca
1922, ko se je začela njegova 38-
letna učiteljska pot. 'Vandral' je
po šolah pod fašizmom, bil pre-
ganjan v kraljevini SHS kot na-
prednež in v italijanski republiki
kot titoist. Edini smoter mu je bi-
V la vzgoja slovenske mladine vslovenskem duhu, spoštovanjebližnjega in kulturno-prosvetna
pomoč narodu. Februarja 1942
je podlegel fašistom, ki so ga za-
prli in nato poslali v konfinacijo.
Zgodovina mu je dovolila največ
pokazati po drugi vojni, ko se je
vrnil na Primorsko. Ustanavljal
je šolske in obšolske krožke, na
Rocolu ustanovil prosvetno
društvo Franjo Marušič z dram-
sko družino in pionirsko družino
Ivan Vojko, vodil več
tamburaških skupin,
njegovo delo je usta-
vil le srčni infarkt.
Burne so zgodbe
naše preteklosti,
nedvomno vam je
napredni ded pu-
stil veliko sporočil.
Ni slučajno, da delam
to, kar delam. Kar je
Ivan Gerdol delal za
slovensko mladino v
slovenskem duhu,
skušam jaz delati za
evropsko mladino v
evropskem duhu. Vsi
smo povezani, to je
resnica. Dedova žena
je bila sestrična
Srečka Kosovela, Ko-
sovelova sestra Kar-
mela pa je bila piani-
stka, z njo je med dru-
gim v Nemčiji študirala Merku-
jeva mati. No, nekoč sem se pel-
jal iz Nemčije čez Tirolsko, kjer
je Karmela živela z avstrijskim
slikarjem Alfonzom Grabner-
jem, prijateljem Avgusta Černi-
goja. Ustavil sem se pri njej in ji
povedal, da študiram v Hanno-
vru pri prof. von Hauseggerju,
ona pa: nemogoče, ko sem jaz
študirala, je bil on že star. Ugo-
tovila sva, da je Karmela študira-
la z očetom Sigmundom von
Hauseggerjem, jaz pa s sinom
Friedrichom. Še ena anekdota,
tokrat z njegovega praznika za
80. rojstni dan, kjer sem se po-
govarjal z njegovim družinskim
zdravnikom, ki je pravil, da je
igral v kvartetu s Paulom Hinde-
mithom in kot solo čelist Berlin-
ske filharmonije z Wilhelmom
Furtwänglerjem. Noro! To je za-
me Evropa: srečujemo se in pre-
pletamo, pogosto pa ne vemo,
kaj in kdo je vse za nami. Edino
srečevanje pomaga, da razume-
mo, kako je časovna in prostor-
ska razdalja med Evropejci varlji-
va.
To dokazujete z Mednarod-
nim simfoničnim mladin-
skim orkestrom CEI.
Leta 2009 sem organiziral spo-
minski koncert Yehudiju Menu-
hinu ob 10. obletnici smrti, na-
menoma v Bukarešti, kjer je živel
in deloval tudi George Enescu,
njegov profesor in profesor
našega solista Uta Ughija. Raz-
dalja med Menuhinom in Ughi-
jem ni velika. Z nami je “bil” tu-
di Marcel Proust, ki je Enescuja
odkril in ga povabil v Pariz na
šolanje. Igrali smo, kakšna sim-
bolika, Beethovnov koncert za
violino, ki je bil najbolj prilju-
bljen koncert prav vseh. Mladini
sem povedal: v tem trenutku je
na odru šest generacij in vi ste
del te verige.
Velika novost, ki se obeta na
področju mladinske umetno-
sti na Primorskem, je
mednarodni kulturni fe-
stival “United, together” -
Poti miru mladih, ki se
obeta v obdobju 2015-17
ob stoletnici soške fronte.
Ideja se mi je porodila
lanskega novembra med
pohodom na Sabotin.
Zaustavil sem se ob ne-
kem spomeniku padlim
vojakom, kjer sem prebral
imena in priimke otrok,
ki igrajo v mojem orke-
stru. So njihovi potencial-
ni sorodniki, nedvomno
iz istih krajev in v istih,
premladih letih. Rekel
sem si: to je tragična, a do-
bra priložnost za to, da
mladi na lastni koži
doživijo nekakšno časov-
no spojitev, o kateri smo
prej govorili. Mlade bomo
pripeljali v ta prostor, kjer
bodo lahko skozi vse čute
in empatijo doživeli zgo-
dovino, ki presega suho-
parnost učbenikov. Zato
sem stopil k novogoriške-
mu županu Arčonu in mu
predstavil zamisel. Spom-
nil sem ga na mednarod-
ni projekt “Goriška: pove-
zanost v glasbi” iz leta 1994, za
katerim sem izvedel master iz
kulturnega managementa v Sal-
zburgu in kjer korenini orkester
CEI. Župan me je napotil k Fun-
daciji poti miru v Tolmin, kjer je
predsednik Zdravko Likar bil
navdušen nad tem, da je projekt
namenjen mladim, torej
obrnjen v prihodnost. Februarja
je sledila predstavitev vsem župa-
nom primorske regije od Bovca
do Sežane, prisotni so bili pod-
predsednik tržaške pokrajine
Igor Dolenc, goriška kolegica
Mara Černic in predstavnik vi-
demske Fabrizio Dorbolo'. Junija
sem začel kontaktirati medna-
rodne partnerje, kot predvideva
sklad Kreativna Evropa, in v
začetku oktobra oddal doku-
mentacijo Bruslju. V načrtu je
enoletni pilotni projekt, katere-
mu naj bi sledil še triletni.
Kaj pa predvideva vsebina
projekta?
Julija in avgusta 2015 bo na ob-
močje soške fronte prišla kopica
mladih kreativcev z raznih po-
dročij, od avdiovizualne kulture
do filmske umetnosti, plesa, gle-
dališča in literature ter seveda
glasbe: operni pevci, simfoniki,
zborovski pevci, godbeniki. De-
lavnice bodo vodili priznani
mednarodni umetniki, ki bodo
spodbujali k razvijanju etničnih
in narodnih specifik. Prvi pro-
dukt bo veliki koncert konec ju-
lija na trgu Evrope v Gori-
ci, kjer bodo mladi umet-
niki premierno izvedli de-
lo, ki bo združevalo vse
umetniške izraze.
Kdo so nositelji projek-
ta?
Posoški razvojni center s
sedežem v Tolminu vodi
evropsko administracijo,
sodelujeta še Fundacija Po-
ti miru ter Mestna občina
Nova Gorica. Med medna-
rodnimi partnerji naj
omenim Festival Mittelfest iz
Čedada, za Avstrijo Deželno zve-
zo pihalnih orkestrov Štajerske,
pa še Mestno občino Veszprem,
bogato madžarsko kulturno pre-
stolnico, kjer se je kronal prvi
madžarski kralj in rodil violinski
pedagog Leopold Auer, Hrvaško
pa bo predstavljalo Občinsko
kulturno društvo Gokul iz
hrvaškega Zagorja.
Z vsemi svojimi projekti, od
Mednarodne poletne šole
mladih glasbenikov, s samim
orkestrom CEI, do projekta
Poti miru mladih, dokazujete
zvestobo ideji Evrope. Začeli
smo pogovor v Trstu, ki odse-
va zgodbo evropske povezano-
sti. Kako doživljate skupen
evropski prostor v časih, ko
slišimo na ta račun veliko kri-
tik in negodovanja?
Ljudje se zapiramo iz preprostega
razloga, ker drugega ne pozna-
mo. Značilnost Evrope je kultur-
na raznolikost na sorazmerno
majhnem območju. V skupnosti
različnih vidimo nevarnost na-
mesto priložnosti, da bi naš
življenjski prostor razširili. Koga
ni težko prepričati, ker je čist in
transparenten? Mladih. Ti so po
naravi dobri, pa tudi kritično raz-
gledani. Absolutnost zmorejo sa-
mo mladi in prav ta ideja me vo-
di pri mojem delu. Otroci se na
delavnicah in v mednarodni šoli
pogovarjajo v univerzalnem je-
ziku, vse se zmenijo, čeprav ne
razumejo niti besedice. V orke-
stru je vsakdo nositelj svoje kul-
ture in nehote smo skupaj ustva-
rili nov “sound”.
Priznani sodelavci, glasbeni moj-
stri iz vse Evrope, pa tudi nek-
danji učenci, ki so danes že pro-
fesorji, mi redno razlagajo, kako
dragocena je izkušnja v orkestru
CEI. Ustvarjanje skupne glasbe
po občutenosti in perfektnosti
celo presega profesionalno ruti-
niranost.
Evropska mladina bo s
projektom ob stoletni-
ci soške fronte odkrila
svoje korenine na tem
prostoru, a bo tudi
'okužila' primorski
prostor. Želeli bi razbi-
jati mejo, ki je že zdav-
naj ni, razen v naših
glavah. Edinstveno
priložnost imamo, da
priznamo skupni
evropski prostor kot
naš in načelno pre-
sežemo lokalne,
vrtičkarske interese.
Evrope ni potrebno
ustvarjati, Evropa je že,
potrebno jo je le priz-
nati.
Mladi so vselej odraz
nekega časa. So da-
našnji mladi glasbeni-
ki ambiciozni, inspirirani,
morda že bolj odrasli in
kakšen je njihov odnos z vzgo-
jitelji?
Mladi so zame čisti, absolutni,
energični in vse to znajo pre-
našati na okolico. Vsak pedagog
– ne uporabljam izrazov učitelj
ali profesor – mora biti pošten in
iskren do svojega poklica. V “ra-
zredu” smo zaradi mladine, ne
pa zato, da bi se skoznjo prosla-
vljali kot velemojstri. Tega se
mladi zavedajo in takrat se vzgo-
jitelju predajo stoodstotno. Naš
orkester predstavlja idealno si-
tuacijo, v kateri posameznik dela
v skupini, kjer se vsakdo spoštuje
za to, kar zna. Samo v takem, kri-
stalno čistem odnosu lahko vsak-
do da od sebe največ v danem
trenutku in takrat nastanejo
vrhunski trenutki in dosežki. V
glasbi je pomemben duh, nav-
dih, ki daje idejo, torej že vizua-
lizacijo, uresničitev. Kar ostane,
je le čas za tehnično izpeljavo.
Koliko traja ta proces od ideje
k uresničitvi v vašem orke-
stru?
Orkester se vsako leto prenavlja,
začenjamo vsakič znova z novim
programom. Med letom opra-
vim avdicije po vsej Evropi, nato
izbrani preživijo skupaj tri tedne,
v katerih prvič preberejo, izurijo
in interpretirajo notni material z
docenti v različnih fazah, od in-
dividualnega preko sekcij k skup-
nemu orkestru. Od prvega dne
gradimo na interpretaciji, ki po
definiciji zahteva, da stopimo v
skladbo, torej v njenega avtorja,
v skladateljev čas in prostor. Sko-
zi glasbo torej odkrivamo zgodo-
vino, kulturo, navade evropskih
narodov, ki so vselej in vedno
povezani. Medkulturna konta-
minacija pomeni odkrivati po
Evropi stvari, ki so nam že znane,
torej so podzavestno njihove in
naše hkrati. Doma me kličejo ci-
gan, ker se od mladih nog pre-
mikam: potujmo z odprtimi
očmi in srcem in vse bo postalo
domače!
Leta 1991 ste organizirali sim-
pozij z naslovom “1992: Gla-
sbena vzgoja v Italiji v primer-
javi z Evropo”. Kaj nam to spo-
roča danes?
Skupen nam je izvor glasbene
poustvarjalnosti: vsi izhajamo iz
petja, vokalne glasbe. Vse instru-
mentalne šole se tu združijo v
eno: pravilno peti, dihati, barvati
z zvokom glasilk tisto, kar nam
prišepetava narava. Evropsko bo-
gastvo je predvsem kulturno bo-
gastvo: v svojih potovanjih vselej
podoživljam petletno pot svoje-
ga nonota, ki je kot vojak romal
do Vladivostoka in nazaj.
Nekaj besed bi namenili
vašemu očetu Miranu, ki je
pol stoletja zalagal Trst z vi-
nom. Ni bil samo trgovec, am-
pak tudi velik ljubitelj kulture
in je v tistih letih pogumno
stavil na izobrazbo svojih si-
nov.
Nekoč smo tovorili vino v Vene-
tu in predlagal sem, da bi kaj zai-
grali na harmoniko ob koncu
kupčije. Posrednik je očetu za-
bičal, da se za trgovca to ne spo-
dobi. Kljub temu nas v družini
glasba spremlja vsakodnevno.
Začetki so bili kot vedno razve-
drilni, nato pa je glasbeno iskri-
co, rekel bom kar ogenj, naš oče
podprl. Notranji ogenj se ne da
pogasiti, zato so ljubitelji bolj
profesionalni kot poklicni gla-
sbeniki. Profesionalnosti ne do-
loča denar, temveč odnos do te-
ga, kar delaš. Drugi bistven vidik
za uspeh mladine je zaupanje
družine ali mentorja. Na srečo so
me podprli oče, profesor von
Hausegger, veliki Rostal vse do
Menuhina. Zaupanje prinaša od-
govornost, a predvsem ne-
skončno energijo in človeško
svobodo. Tako postane
ljubezen življenjska misi-
ja, zato vzgajamo naše or-
kestrante v duhu zaupan-
ja, srčnosti in strokovno-
sti.
Nikdar ni prezgodaj: ali to
drži za študij mladih gla-
sbenikov? Mislim tu na
resen, tradicionalen šolski
proces, a tudi na popular-
no različico TV showa, ki
iz otrok dela “zrele”
odrske zvezde.
Ravno to vprašanje sem postavil
madžarskemu skladatelju Zolta-
nu Kodalyju, ki je odgovoril: gla-
sbeno vzgojo je treba začeti devet
mesecev, preden se otrok rodi, in
se popravil: devet mesecev, pre-
den se rodi mama. To pomeni,
da mora biti glasba del kulturne-
ga okolja odraščajočega, od
družine dalje.
Popularna glasba dela to, kar si
za svojo mladino ne želim. Biti v
službi nečesa, v primeru TV sho-
wa senzacionalni. Vse je kori-
stno, ni pa vse samo koristno.
Sodobna družba postaja prena-
sičena z vsebinami, zato se pri-
rojena človeška radovednost
spreminja v površnost in apatijo.
Radovednost, ki je pot do genial-
nosti, zahteva svoj čas, danes pa
nam ta kronično primanjkuje.
Tudi tekmovalnost je nujna za
vsakršen razvoj, a tekmujemo
vedno s sabo, drugi je samo me-
ter, črtica na zidu odraščanja.
“Mladim generacijam predla-
gam, da delajo pošteno, z al-
truizmom in nekaj skromno-
sti. Čim več skromnosti” (G.
Enescu)
Jernej Šček
“Notranji ogenj 
se ne da pogasiti, 
zato so ljubitelji 
bolj profesionalni 
kot poklicni glasbeniki.”
Kristjani in družba6. novembra 20144
  og je vse to prikril tistim,
ki so preveč polni sami se-
be in zahtevajo, da bi že se-
daj vse vedeli. Prevzetnost jih “za-
slepi”, zato ne puščajo prostora
Bogu. Z lahkoto lahko pomisli-
mo na nekatere Jezusove sodob-
nike, ki jih je večkrat tudi opom-
nil. Gre za nevarnost, ki je vedno
prisotna in zadeva tudi nas.
“Otročiči” so preprosti, ponižni,
ubogi, zavrženi, brez glasu, utru-
jeni in obteženi; Jezus jih je ime-
noval “blaženi”. Pomislimo lah-
ko na Marijo, Jožefa, na galilejske
ribiče in učence, ki so bili pokli-
cani na pot med Jezusovim oz-
nanjevanjem.
3. “Da, Oče, kajti tako ti je bilo
všeč” (Lk 10,21). Jezusovo trditev
moramo razumeti v luči njegove
notranje radosti, kjer všečnost
nakazuje odrešilni načrt Očeta do
ljudi. V kontekstu te všečnosti ali
Božje dobrohotnosti se Jezus raz-
veseli, ker se je Oče odločil, da bo
ljudi ljubil z enako ljubeznijo, ka-
kor ljubi svojega Sina. Poleg tega
nas Luka opominja na radost, po-
dobno Marijini: “Moja duša po-
veličuje Gospoda in moj duh se
raduje v Bogu, mojem Odrešeni-
ku” (Lk 1,47). Gre za veselo novi-
co, ki nas privede do odrešenja.
Medtem ko je Marija nosila pod
svojim srcem Jezusa, evangeliza-
torja v pravem pomenu besede,
je srečala Elizabeto in se vzrado-
stila v Svetem Duhu, tako da je
zapela svoj Magnifikat. Ko je Je-
zus videl uspeh misijonskega dela
svojih učencev in njihovo veselje,
se je razveselil v Svetem Duhu in
se v molitvi obrnil na svojega
Očeta. V obeh primerih gre za ve-
selje zaradi odrešenja, ki se ure-
sničuje, kajti Očetova ljubezen po
Sinu in delovanju Svetega Duha
prihaja do nas, nas objema in
nam omogoča, da vstopimo v tri-
nitarično življenje.
Oče je izvir veselja; Sin je njegovo
uresničenje in Sveti Duh njegov
animator. Evangelist Matej nam
pripoveduje, da nas Sin takoj za-
tem, ko se je zahvalil Očetu, po-
B vabi: “Pridite k meni vsi, ki steutrujeni in obteženi, in jaz vambom dal počitek. Vzemite nase
moj jarem in učite se od mene,
ker sem krotak in v srcu ponižen,
in našli boste počitek svojim
dušam; kajti moj jarem je prijeten
in moje breme je lahko” (Mt
11,28–30). “Veselje evangelija na-
polnjuje srce in celotno življenje
ljudi, ki se srečajo z Jezusom; lju-
di, ki dovolijo, da jih odreši gre-
ha, žalosti, notranje praznine,
osamljenosti. Z Jezusom Kristu-
som se vedno rojeva in oživlja ve-
selje” (apostolska spodbuda Ve-
selje evangelija, 1).
Svojevrstno je tudi srečanje Jezu-
sa in Device Marije, ki je s poseb-
no izkušnjo postala “začetek
našega veselja”. Učenci so bili po-
klicani k življenju z Jezusom in
On jih je poslal oznanjat (prim.
Mr 3,14); tako so ponovno postali
polni veselja. Zakaj ne bi tudi mi
vstopili v ta tok veselja?
4. “Velika nevarnost sedanjega
sveta z njegovo mnogovrstno in
neznosno ponudbo potrošnje je
samoljubna žalost, ki prihaja iz
lagodnega in skopuškega srca, iz
bolestnega iskanja površnih užit-
kov, iz osamljene zavesti” (Evan-
geljsko veselje, 2). Človeštvo mo-
ra zato zajemati iz Kristusovega
odrešenja. Učenci so tisti, ki se
prepustijo Kristusovi ljubezni in
jih zaznamuje gorečnost za Božje
kraljestvo, da bi postali prinašalci
evangeljskega veselja. Vsi Gospo-
dovi učenci so poklicani, da se
napajajo z veseljem do evangeli-
zacije. Škofje imajo kot prvi od-
govorni za oznanjevanje nalogo,
da omogočajo povezanost lokal-
ne Cerkve v pomoči misijonski
dejavnosti. Ta zajema tako veselje
do oznanjevanja Jezusa Kristusa
v najbolj oddaljenih krajih kot tu-
di skrb za najbolj uboge.
V številnih pokrajinah priman-
jkuje duhovnih in redovnih po-
klicev. Pogosto je razlog za to od-
sotnost apostolske gorečnosti v
skupnosti, ki bi “okužila” mlade,
zato jih ne navduši in pritegne.
Veselje evangelija izhaja iz
srečanja z Jezusom in pomoči
ubogim. Zato spodbujam župnij-
ska občestva, gibanja in skupine,
da živijo močno bratsko življenje,
ki temelji na ljubezni do Jezusa
in je pozorna na pomoč potreb-
nim. Tam, kjer so ljubezen, go-
rečnost, želja prinašati Kristusa
drugim, izvirajo pristni duhovni
poklici. Med njimi ne smemo po-
zabiti laiških misijonarjev. Po-
večali sta se zavest istovetnosti in
misijonskega dela med vernimi
laiki v Cerkvi in tudi zavest, da so
poklicani prevzeti vse vidnejšo
vlogo pri razširjanju evangelija.
Za učinkovito apostolsko delo-
vanje je zato pomembna primer-
na vzgoja.
5. “Bog ljubi veselega darovalca”
(2 Kor 9,7). Svetovni dan misijo-
nov je tudi trenutek, da poživimo
željo in obudimo moralno
dolžnost veselega prispevka oz-
nanjevanja k ljudem. Osebni ma-
terialni dar je znamenje lastnega
darovanja najprej Gospodu, nato
tudi bratom; tako ta dar postane
orodje oznanjevanja v človeštvu,
ki gradi na ljubezni.
Dragi bratje in sestre, na letošnji
svetovni dan misijonov imam v
mislih predvsem lokalne Cerkve.
Ne pustimo, da nam ukradejo ve-
selje do evangelizacije! Vabim
vas, da se potopite v veselje evan-
gelija in se napajate v ljubezni, ki
bo sposobna razsvetliti vaš misi-
jonski poklic. Spodbujam vas, da
si prikličete v spomin “prvo lju-
bezen”, s katero je Gospod Jezus
Kristus ogrel srce vsakega izmed
vas, ne zaradi nostalgije, ampak
da bi vztrajali v veselju. Gospo-
dov učenec vztraja v veselju, ko
je z Njim, ko izpolnjuje njegovo
voljo, ko deli vero, upanje in
evangeljsko ljubezen.
K Mariji, vzoru ponižne in vesele
evangelizacije, obračamo svojo
molitev, da bi Cerkev postala hiša
za mnoge, mati vsem narodom,
in bi omogočila rojstvo novega
sveta.
/ konec
Grozljivi podatki po poročilu Unicefa
Zaradi krize v razvitih državah 
v revščini 76,5 milijona otrok
  ospodarska kriza je od
leta 2008 v razvitih
državah EU in
Organizacije za gospodarsko
sodelovanje in razvoj (OECD)
pod prag revščine pahnila 2,6
milijona otrok. V razvitih
državah v revščini živi že 76,5
milijona otrok, kaže
predstavljeno poročilo
Unicefa in izpostavlja, da se je
revščina otrok povečala v 23
od 41 razvitih držav.
Poročilo z naslovom Otroci
recesije: Vpliv gospodarske
krize na blaginjo otrok v
razvitih državah je pripravil
Unicefov raziskovalni center
Innocenti, preučuje pa 41
držav OECD in EU glede na
spremembe v revščini otrok
od leta 2008 do vključno leta
2012. Vključuje
tudi Slovenijo,
kjer je v
omenjenem
obdobju pod prag
revščine zdrsnilo
dodatnih 7000
otrok.
Kot ugotavlja
poročilo, se je
revščina otrok v
23 od 41 držav od
leta 2008
povečala. Na
Irskem, Hrvaškem,
Islandiji, v Latviji
in Grčiji so se
stopnje revščine
povečale za več
kot 50 odstotkov
(10 do 20
odstotnih točk).
V 18 državah so sicer vlade
našle učinkovite načine, ki so
ublažili najhujše posledice
gospodarske krize, in uspelo
jim je občutno zmanjšati
revščino otrok. Čile, Avstralija,
Finska, Norveška, Poljska in
Slovaška so uspele revščino
otrok zmanjšati za približno
30 odstotkov.
“Unicefova raziskava
ugotavlja, da je bila krepitev
socialne zaščite odločilni
dejavnik preprečevanja
G revščine. Vse državepotrebujejo močne mrežesocialne varnosti za zaščito
otrok tako v finančno dobrih
časih, še posebej pa v slabih
časih. Razvite države bi
morale biti zgled prizadevanj
za izkoreninjenje revščine
otrok z izvajanjem politik
blaženja gospodarske recesije
in postavitvijo blaginje otrok
na vrh svojih prednostnih
nalog”, je ob objavi poročila
izjavil globalno politiko in
strategije Jeffrey O'Malley.
O'Malley je sicer še izpostavil,
da so številne razvite države v
času recesije močno
nazadovale na področju
prihodka gospodinjstva, kar
bo imelo dolgoročne
negativne posledice za otroke
in celotne skupnosti.
V Grčiji je mediana dohodka
gospodinjstev pri družinah z
otroki upadla na raven iz leta
1998 - družine z otroki so
izgubile 14 let prihodkovnega
napredka. Irska, Luksemburg
in Španija so medtem izgubile
desetletje, Islandija devet let,
Italija, Madžarska in
Portugalska pa osem let
prihodkovnega napredka.
Poročilo posebej preučuje tudi
spremembo deleža mladih,
Bl. Pavel VI. – pozabljeni papež (2)
Mož, ki je vedro
nosil križ
  prvem delu smo dejali,
kako težko je bilo pa-
peško breme za bl. Pavla
VI., ki je tudi neprestano mislil
na konec svojega zemeljskega
življenja, na smrt. Vendar pa nje-
gova mnoga dela kažejo na
pravilno naravnanost, ki jo je
imel ob tej neprestani misli.
Nikdar ni bil zaradi tega brez-
brižen do življenja, prej na-
sprotno – ta zavest, da ga “smrt
pričakuje za vogalom”, ga je
navdajala z vedrino in veliko
angažiranostjo, celo ljubeznijo
do življenja. Po evangeljskem
navodilu je skušal biti ves čas
buden, da ga ne bi Gospod ne-
nadoma presenetil. Zatorej
lahko ugotovimo, da, čeprav je
bil križ papeške službe zanj
izredno težak, vendarle ni pu-
stil, da bi ga ta teža ugonobila.
Dandanes se le malokdo spo-
minja, da je papež Montini na-
pisal apostolsko spodbudo o ve-
selju, Gaudete in Domino, leta
1975, samo tri leta pred smrtjo.
Gre za pomembno dejanje, nare-
jeno proti koncu težkega ponti-
fikata, ki je bil hkrati tudi poln
V takšnih in drugačnih ovir, “po-len pod noge”, razočaranj ingrenkobe, kakor je bil papež ta-
krat že krhkega zdravja. Če to ni
znamenje pravilne drže Kristuso-
vega učenca do življenja in križa,
potem ne vemo, kaj bi še moral
storiti. Spodbudo je napisal v ju-
bilejnem letu, zato leto 1975 ime-
nuje “leto milosti”, napisal pa jo
je prav na Binkošti, da bi pouda-
ril “krščansko veselje, veselje v
Svetem Duhu”. Čutiti je, kako
vernike spodbuja, naj prepozna-
jo, kako jim je Bog blizu, četudi
jih teža križa pritiska k tlom,
četudi jih pestijo takšne in dru-
gačne težave, grenkobe, bolečine
in razočaranja. Pravi namreč, da
je apostolska spodbuda “kot neke
vrste hvalospev Božjemu veselju,
ki ga želimo intonirati, da bi od-
meval po vsem svetu, še posebej
pa v Cerkvi”. Verniki vselej
iščemo oporo in zgled v svetem
očetu, zato so takšne besede zares
lepa tolažba, saj izhajajo iz pa-
peževega življenjskega pričevanja
hoje za Kristusom. Njegova ve-
drina je namreč izhajala ravno
iz močne zakoreninjenosti v
Kristusu. V enem od biograf-
skih profilov namreč lahko
preberemo, kako je njegova
duhovnost bila “kristocen-
trična (pomeni, da je Kristus
središče, op. a.), to pa je postal
temeljni element tudi v njego-
vem pojmovanju papeške
službe”. Biograf to podkrepi še
z naslednjim podatkom: “V
govoru, ki ga je imel 29. sep-
tembra 1963, ko je odprl dru-
go obdobje koncila, se je želel
videti v podobi predhodnika
Honorija III., ki v mozaiku ab-
side bazilike sv. Pavla izven ob-
zidja 'majhen in skorajda izničen
na tleh poljublja nogo Kristusa,
ki je ogromnih dimenzij'” (A.
Acerbi, Il pontificato di Paolo VI).
/ dalje prihodnjič
Andrej Vončina
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (2)
Ljubezen živi v različnosti
Življenje in poslanstvo ljudi je v tem, da
iščemo druge in jih sprejemamo. Želimo jih
spoznati, skrbimo zanje in delimo z njimi naš
vsakdan. Prav tako se zavedamo, da naklonje-
nost izkazujemo na svoj način, saj je dar lju-
bezni nenadomestljiv in enkraten. Ljubezni
tudi ni mogoče vkleniti, jo zamrzniti, ker je
vedno nova, živa, iznajdljiva. Lahko jo sprem-
ljajo veselje in navdušenje, včasih tudi napor
in bolečina. Povezana je s čustvi, vendar je več
kot čustvo. Ljubimo ljudi in Boga, pa tudi stva-
ri, rastline in živali. Ljubezen gre nad čas in
ohranja svoj odnos z umrlimi prijatelji ter
znanci. Skratka, v ljubezni živimo, se gibljemo
in smo.
Prijateljske ljubezni ni mogoče izsiliti, je spon-
tana. Sama nas pokliče na pot in nam omo-
goča, da srečamo druge ter jih sprejemamo v
tem, kar so, prav tako, da nas tudi oni spoštu-
jejo v tem, kar smo. Vendar pa spontanost pri
srečanju z drugimi ni dovolj, da bi ohranjala
njeno stalnost, zato sta potrebni odločitev in
zvestoba, treba je upoštevati modrost in iz-
kušnje drugih ter vedno znova zajemati iz
Božje ljubezni.
Posebnost ljubezni je v tem, da povezuje ra-
zličnosti. V ljubezni poiščemo in podarimo ti-
sti dar, ki nas povezuje, obenem pa ohranimo
različnost. Po eni strani čutimo željo po zedin-
jenju z drugimi in z Bogom, saj smo si vsi po-
dobni, ob tem se moramo zavedati tistega, kar
je naš poseben dar. To
ustvarja energijo, ki
žene vse oblike ljubez-
ni. Sveto pismo pravi,
da je Bog po svoji po-
dobi ustvaril človeka
kot moškega in žen-
sko. Zato je tudi v tem
zakladu ljubezni izvir vsega življenja in pove-
zovanja na svetu. Ko želijo nekatera gibanja in
centri odločanja globalizirati misel ljudi in
uvesti poenotenje, ki bi odpravilo to temeljno
različnost in bogatenje med moško in žensko
naravo, je potrebno še bolj jasno in odgovor-
no živeti našo človeškost na način moške in
ženske različnosti in povezave. Hudobni duh
se zaletava v največje svetinje, zato je Jezus
spregovoril o boju: “Ne mislite, da sem prišel
zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel,
da prinesem mir, ampak meč”.  (Mt 10,34)
Marsikdaj pride tudi do konflikta, ker je ljube-
zen vedno povezana z resnico in je treba od-
nose ter poglede neprestano prečiščevati. Če
ni resnice, ne more biti tudi ljubezni. Zato sta
potreben napor in križ. Ko pogledamo nase in
na druge skozi Božji pogled, se v njem prečisti
resnica, da ljubimo v njih to, kar so. S tem se
tudi ohranja ustvarjalna napetost med tem,
kar nas povezuje in kar je različno. Čudež
Božje in človeške ljubezni pa je v tem, da gre
vedno naprej in je zmagovita. Potem more po-
vabiti še druge k povezovanju v različnosti.
Primož Krečič
starih med 15 in 24 let, ki se
ne izobražujejo, niso
zaposleni ali vključeni v
poklicno usposabljanje. Kot
ugotavlja, je bilo v letu 2013 v
EU 7,5 milijona mladih v tej
skupini, kar je primerljivo s
številom prebivalcev Švice.
V Unicefu ob objavi poročila
poudarjajo, da bi lahko
odsotnost odziva držav na
revščino otrok in mladih
privedla do dolgoročne krize,
vključno z upočasnitvijo
demografske rasti. Revščina je
namreč začaran krog. Otroci
brezposelnih staršev imajo
pogosto slabši učni uspeh in
kasneje v življenju težje
najdejo zaposlitev. Dlje kot
bodo otroci ujeti v začaranem
krogu revščine, težje bodo iz
njega izstopili.
Zato je pomembno, da se
položaj otrok v razvitem svetu
podrobno spremlja. S tem je
mogoče preprečiti, da bi
največje breme gospodarske
recesije padlo na
najranljivejše. Unicef vlade in
socialne partnerje poziva, da
postavijo otroke in mladino v
središče procesa odločanja,
tako v času gospodarske krize
kot tudi v boljših finančnih
obdobjih.
Poslanica papeža Frančiška za 88. svetovni dan misijonov
“To je praznovanje milosti in veselja”
Kristjani in družba 6. novembra 2014 5
Razmišljanje o dogajanju v ljubi domovini
Kaj pa je tebe treba bilo…
  o hodiš po vaseh in me-
stnih ulicah, polnih
vrveža in veselih ljudi, ali
pa se sprehodiš med cvetočimi
travniki, obrneš pogled proti
morju ali v hribe, kaj hitro spoz-
naš, da je to pravi obraz naše lju-
be Slovenije. Slovenije, ki ima
svoje križe in težave, kot jih ima
vsaka družba, in Slovenije, ki di-
ha po svoje in želi naprej. Potem
pa odpreš TV ali prelistaš časopis,
da ne govorim o strankarskem
populizmu, in kaj kmalu se ti po-
javi vprašanje, kaj je iluzija in kaj
realno stanje. Najhuje pa je, ko
vsaj enkrat tedensko slišiš ali pre-
bereš, da je bila pot v samostoj-
nost korak nazaj. V širšem kon-
tekstu takega razmišljanja je Slo-
venija podobna Prešernovi pesmi
o nezakonski materi, ki se je
spraševala: “Kaj pa je tebe treba
bilo”?
Isti ljudje, ki z zanosom prepevajo
'vstanite v suženjstvo zakleti', pa
še kar naprej ležijo na lovorikah
prejšnjega sistema in se jezijo na
tiste, ki jim je uspelo vstati. In tu
je srž problema. Ne znamo in ne
znamo stopiti skupaj, si podeliti
težave in se veseliti uspehov. Vsak
dan bolj spoznavam, da smo vsak
zase bolj farizejski od nekdanjih
farizejev. Na vsa usta se pred Bo-
gom in ljudmi hvalimo, da smo
boljši od drugih, bolj strokovni,
bolj pametni, bolj učeni, bolj
pošteni … žal pa premalo člo-
veški. Ko se komu zgodi nesreča,
že znamo priskočiti na pomoč,
bojim se, da samo zato, da se v
javnosti pokažemo, kako smo do-
bri. Ko pa gre komu dobro, ko je
K treba povedati in priznati, da jestrokoven, pameten, učen inpošten, takrat pa nam beseda za-
stane. Še več, po kmečko bi rekli,
da z vso zagnanostjo iščemo dla-
ko v jajcu. Tudi v tem kontekstu
je prav, da se vprašamo: “Kaj pa
je tega treba”?
Tudi zgodbe evrošova za izbor ko-
misarke nam ni bilo treba. Ni ma-
lo stvari, ki me v zvezi s tem vzne-
mirjajo. Najprej so ženske kvote.
Drage gospe, a se vam to
ne zdi poniževalno, če ne
že nesramno. Naj bo iz-
brana kandidatka še tako
strokovna, še tako oh in
sploh, zanjo in vse sode-
lavce bo veljalo, da je bila
izbrana zaradi ženskih
kvot. Mislim, da si dame
v politiki tega res ne za-
služijo. Potem naša prva
favoritka. Celotna naša
dolina šentflorjanska je
čakala, kje ga bo polomi-
la, in seveda dočakala. Če
nimaš za sabo naroda, je
vse skupaj strel v prazno.
Niti glasbeni nastop v
Stožicah ji ni pomagal in
'evrošou' se je zaradi po-
vezave, ki je krožila po
spletu, spremenil v 'sloveni-
jašou', žal... Težko pa je bilo ra-
zumeti, da je njen neuspeh tudi
naš neuspeh. Res, kaj nam je tega
treba bilo? In kar je najbolj žalo-
stno, še danes niso naši odgovor-
ni pogruntali, kaj je bilo s kandi-
daturo sploh narobe. In prav to
naj nam da misliti, da kljub neu-
spehu naša neuspela kandidatka
po inteligenci presega slovensko
pravno stroko.
Potem je prišla druga gospa, joj
spet 'žerjavica'. Mediji so do one-
moglosti razpravljali o njenih ho-
bijih; o tem, koga ali kaj Slovenija
pošilja v Bruselj, kaj bomo od te-
ga imeli državljani, pa zelo malo
ali nič. Tudi tu me moti znanje ali
bolje neznanje poročevalcev, se-
veda o hoji po žerjavici in boril-
nih veščinah se da pisati ali pre-
pisovati, za pisanje o pomem-
bnem resorju, ki ga je gospa prev-
zela, pa je potrebno znanje in ma-
lo več časa. In prav to bi radi pre-
brali, drugič se, spoštovani
mediji, bolje potrudite in na-
pišite, kako je bilo do sedaj, pred-
stavite vizijo kandidata in budno
spremljajte, če se drži načrtov. A
nam je res moral Bruselj poveda-
ti, da je bila gospa izbrana tudi za-
to, ker je pokazala, da zastopa
močne evropske vrednote.
Kar ne morem končati s to ne-
srečno evropsko kandidaturo. V
prvem krogu je bil tudi gospod,
za katerega sem prepričana, da bi
zaradi kvot oblekel tudi krilo, če
bi se pokazala dobra pozicija.
Osebno bi ga pri tem podprla,
kajti tisti njegov regres mi gre že
pošteno na živce. Prepričana sem,
da bi se ga večina upokojencev
odrekla, če bi s tem rešili sloven-
ski proračun. Gospod naj s počit-
nic preklopi na vsakdan in upo-
kojenci rabimo pošteno pokojni-
no za vsak dan. Ne miloščine, niti
privilegijev … samo to, kar smo si
z delom zaslužili. Kaj nam je tega
treba … Če vse države preživijo
brez upokojenske stranke, bi tudi
mi.
Celotna zgodba naše politike me
spominja na malo obrnjeno tele-
novelo o Esmeraldi. Vsi smo gle-
dali, nekatere dame so si celo ze-
leno krilo kupile, ko je bilo zgod-
be konec, pa 'pika'. Zato me je
tudi samogovor opozicijske po-
slanke, ki je v Državnem zboru
Križev pot za preganjane brate in sestre v
Iraku in Siriji
Križev pot bo potekal v soboto, 8.11.2014, iz Movraža na sv. Kvirina.
Začel se bo ob 10. uri v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Movražu.
Obvestila in priporočila
Kako do Movraža? Na avtocesti Razdrto – Koper izberemo izhod za
Črni kal ter sledimo smerokazom za Buzet. V Gračišču zavijemo za
Movraž. Na začetku vasi bodo redarji usmerjali voznike na parkirne
prostore. Priporočamo pohodniško opremo: čevlji, palice...  (približno
2 uri hoje). V Movražu bo pohodnike po križevem potu čakal topel
čaj. Svoje darove bo vsakdo lahko daroval za iraške begunce. Po
križevem potu se bo, kdor bo želel, povzpel še do križa na Movraškem
Kuku.
Namen
Molitev za vse ljudi, ki so preganjani zaradi vere, narodnosti, kulture
ali političnega prepričanja. Še posebej bomo molili za preganjane
kristjane v Iraku in Siriji. Molili bomo za to, da bi znali presojati
znamenja časov, in za pogum, da bomo učinkovito opozarjali na
krivice, si prizadevali za pravično družbeno ureditev ter za pomoč
žrtvam totalitarnega nasilja. Molili bomo za prostovoljce, dobrotnike,
medije …, za to, da med nami prebudimo velikodušnost za pomoč
beguncem, ki so se zatekli v Kurdistan, kjer živijo pod šotori pri
temperaturah, ki so že padle pod 0ŻC. Mnogi med njimi (otroci,
starejši) ne bodo preživeli zime, če ne najdejo ustreznejšega zatočišča.
Kontakt: Bogdan Vidmar, 051 323 165, bogdan. vidmar8@gmail.
com
Molitev za preganjane
Gospod Jezus, prosimo te za vse ljudi, ki so v tem trenutku preganjani
zaradi vere, narodnosti, kulture ali političnega prepričanja. Še posebej
te prosimo za naše brate v veri, ki so zaradi vere v Kristusa
zasramovani, ustrahovani, preganjani in mučeni.
Gospod, sprejmi njihovo trpljenje, ki so ga deležni zaradi Tebe.
Zaupamo, da je tvoja roka močnejša od vsakega človeškega nasilja
in hudobije. Tvoj Božji prst nas rešuje iz rok naših sovražnikov. Gospod,
podeli preganjanim kristjanom vero, upanje in ljubezen. Na videz so
brez moči, kot jagnjeta, ki jih vodijo v zakol, kot ovce med volkovi. Naj
v njih deluje Tvoja moč. Naj bodo zmagoviti pričevalci Tvoje ljubezni.
Pomagaj nam, Gospod, da ne bomo molčali, da ne bomo gluhi, slepi
in nemi, da bomo opozarjali na krivice, ki jih trpijo preganjani in
mučeni zaradi vere, narodnosti ali katerekoli druge pripadnosti.
Daj nam poguma, iznajdljivosti in velikodušnosti, da ne bomo
brezbrižni in nedejavni, da bomo reševali njihova življenja, zaščitili
njihove družine ter zaustavili nasilje nad njimi.
Naj kristjani ne pozabimo naročila našega Učitelja in Gospoda: “Jaz
pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas
preganjajo” (Mt 5, 44).
Zbudi se, Gospod! Zakaj spiš? Ne zavrzi nas za zmeraj! Zakaj skrivaš
svoje obličje pred nami? Zakaj pozabljaš na zatirane? Zbudi svojo
moč! Zaradi svoje ljubezni nam pomagaj!
Kratke
teatralno povedala svoje in na
koncu rekla “pika”, spravil v do-
bro voljo. Z vidika umetniškega
izražanja lahko rečem “krasen na-
stop”, z vidika parlamentarke pa
le pripomba: “Še cesarica Marija
Terezija, ki je vladala nekaj stoletij
pred vami, draga poslanka, in je
veljala za absolutno vladarico, je
bila tako pametna, da je imela lju-
di, s katerimi se je posvetovala,
kar nekaj Slovencev je imelo ta
privilegij. Vi pa, v demokratični
družbi, ne rabite nikogar. Za-
služili ste si prvo piko. Čestitam.
Visoka meja samopodobe, ni
kaj”.
Morda je prav, da malo preklo-
pim tudi na Karitas. Nič manj lju-
di ne rabi pomoči, kot jo je rabilo
v prejšnji in še 'predprejšnji' vla-
di. Vse menjave so bile namenje-
ne boljšemu jutri, vendar, kaj se
je zgodilo. Za menjave se je pora-
bilo veliko denarja, rezultatov pa
ni. Potem se ne čudite, če ljudje
ne marajo volitev in ostajajo do-
ma. Tudi tisti, ki gremo, si
rečemo: ”Kaj nam je tega treba”?
Trenutno gredo skozi skladišča
Karitas tone jabolk, pa ne zato,
ker bi jih darovali dobri ljudje ali
ker bi jih imeli kmetje v izobilju,
marveč zato, ker je spor med Ru-
sijo in Ukrajino dobil svetovne
razsežnosti. Embargo na izvoz
sadja in zelenjave je za pisalno
mizo lepo pripravljen, v praksi pa
izgleda tako, kot poje tista pesem
“Ne seje, ne žanje, pa vendar
živi”! Kmet, ki v potu svojega
obraza prideluje sadje in zelenja-
vo, lahko vidi, da nekdo, ki v ta
namen niti s prstom ne migne,
dobi zaboje jabolk zastonj. O tem
raje ne bi razpravljala, kajti to po-
meni skoraj pljuvanje v lastno
skledo, vendar sem v teh dneh te
besede slišala od številnih pride-
lovalcev. Zato se tudi sama
vprašam: “Kaj nam je tega treba”?
Vem, da so med nami številni
ljudje, ki potrebujejo pomoč, to-
da pomoč je tudi to, da človeka
naučiš loviti ribe, ne le, da mu jih
daruješ. Zato apeliram na odgo-
vorne, da razmislijo o učinkovi-
tosti take ponudbe. Sodelavka mi
je pripovedovala, da je kmet v nji-
hovem kraju ponudil krompir
vsem revnim, če ga pridejo po-
magat pobirat. Javilo se jih je več,
toda naslednji dan je prišel samo
eden. Popolnoma razumem, da
bolni, ostareli tega ne morejo, to-
da za zdrave in za delo sposobne
bi to moral biti izziv. Zato naj pri-
stojno ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake
možnosti začne svoje aktivnosti
pri besedi “delo”, potem bo tudi
vse drugo lažje.
Berem seznam varčevalnih ukre-
pov. Med vsem naštetim je pred-
videno krčenje delovnih mest,
kar pomeni več brezposelnih,
manj trošenja, manj davkov. Ha-
lo? Jaz sem pa mislila, da bo le
drugače, kot je bilo v zadnjih le-
tih. Nekaj pa mi je le všeč, in to
tam, kjer piše “ukinitev financi-
ranja in sofinanciranja državnih
proslav”. Bravo! Za take, kot smo
jih imeli do sedaj, celo po dve, tri
ob istem praznovanju na ra-
zličnih lokacijah, lahko vsak
pošten državljan reče: “Kaj pa
nam je tega treba bilo”? Mislim,
da bo to pravi plebiscit resnične
ljubezni do domovine, kjer bodo
dobromisleči ljudje pripravili
praznovanje zastonj in z vesel-
jem. Po proslavi pa ne bomo šteli
stroškov, temveč čutili, da je to
naš poklon domovini in rekli:
“Draga Slovenija, al' te je treba bi-
lo al' ne, vendar prisrčno ljubim
te”.
Pa vse dobro vam želim!
Jožica Ličen
  red nedavnim je neko ne-
deljsko jutro številno
množico nasmejanih skav-
tinj in skavtov, ki so se zbrali na
Gorjanskem, da bi se odpravili na
izlet stega, presenetilo nepričako-
vano sonce. Po uvodnem pozdra-
vu stegovodij Športne lisice - Ele-
ne Bogatec in Vztrajnega bobra -
Mitje Ozbiča so se člani Kraškega
stega Slovenske zamejske skavt-
ske organizacije udeležili sv.
maše v gorjanski cerkvi, ki jo je
daroval župnik Peter Černigoj.
Sooblikovali so jo s petjem, z
branjem evangelijev, prošenj in
zahval. Namesto pridige je žup-
nik povabil stegovodji, da pred-
stavita Slovensko zamejsko skavt-
sko organizacijo vaščanom in
vsem prisotnim. Športna lisica in
Vztrajni bober sta tako spregovo-
rila o zgodovini skavtske organi-
zacije, metodologiji in delovanju
P na območju. Ob koncu se je žup-nik vsem skavtom zahvalil za so-delovanje in jih pohvalil za do-
prinos energije in veselja najm-
lajših članov.
Skavte so toplo sprejeli gorjanski
taborniki iz Rodu ognjenega ruja
s starešino Ireno Terčon in jih
razveselili z vročim čajem, kavo
in sladkimi dobrotami, nato so
se skupaj odpravili na pot. Ta je
vodila mimo ruja, ki je ravnokar
spreminjal barve, preko brina in
drugih dreves, še mokrih od ju-
tranje rose. Poti so se veselili tako
najmlajši kot najstniki in odrasli,
saj predstavlja vsakoletni izlet ste-
ga pomemben korak na skavtski
poti vsakega skavta. Do cilja, vrha
Grmade, so prišli preko Bezgono-
vega vrha in Cerovelj, na poti so
si ogledali tudi vojaške rove, saj
je na Grmadi v času prve svetov-
ne vojne potekala obrambna
črta, ki se je raztezala od morja
do Brestovice.
Kosilu iz nahrbtnika je sledil naj-
pomembnejši del izleta stega, in
sicer prestopi, ko se najmlajši
“mladiči” pridružijo volčičem,
najstarejši volčiči prestopijo v ve-
jo izvidnikov in vodnic, zadnji
letnik le-teh pa prestopi v vejo
noviciata in klana. Prestopi, ki so
vezani na določeno starostno ob-
dobje, pomenijo različen pristop
k posamezniku in različno vrsto
tedenskih srečanj za posamezno
vejo. V nedeljo so v četo iz krdela
sprejeli devet članov, ki se bodo
pridružili vodom pand, srn, jele-
nov, kondorjev in galebov, ter
dva nova člana, ki sta se odločila
za skavtizem. Iz čete pa je v novi-
ciat prestopilo sedem članov. Le-
tos sta se stegovodja odločila, da
reorganizirata tudi delo voditel-
jev, tako sta jim spremenila za-
dolžitve v posameznih vejah.
Izbira kraja za izlet stega ni bil na-
ključen, saj kot je zbrane spomnil
stegovodja Mitja Ozbič, kjer so se
skavti potikali in se igrali, je pred
sto leti izgubilo življenje veliko
mladih vojakov samo zato, ker so
prečkali mejo. V Grofovi jami, ki
so si jo lahko starši in prijatelji
ogledali s pomočjo jamarskega
društva z Gorjanskega, medtem
ko so se zvrstili obredi prestopov,
je bilo med prvo svetovno vojno
urejenih sto ležišč, v njej pa je
lahko dobilo zatočišče do petsto
vojakov. Zraven Gorjanskega je
bila speljana ozkotirna železnica,
s pomočjo katere so pripeljali
ranjence.
Po prestopih so se skavti spustili
z Grmade in se ustavili na trav-
niku v Cerovljah, kjer so se sku-
paj igrali, naposled pa se je tudi
dosedanji stegovodja poslovil in
zaželel voditeljem ter novemu
stegovodji, Prisrčnobrunda-
jočemu volku - Edwinu Bukavcu,
veliko razumevanja.
Metka Šinigoj
Slovenska zamejska skavtska organizacija / Kraški steg
Lep izlet z Gorjanskega na Grmado
Goriška6. novembra 20146
Laško / Maša za rajne in tudi v spomin 
na nedavno preminulega duhovnika 
Maksa Suarda
Vsako leto imamo Slovenci v Laškem prvo nedeljo v mesecu novembru,
navadno v Ronkah, mašo za vse rajne. To mašno daritev je večkrat
daroval pokojni
župnik iz Sv.
Križa pri Trstu
Maks Suard. Ob
njegovi nenadni
smrti smo imeli
kar nekaj težav
pri iskanju
duhovnika, ki bi
prišel maševat k
nam. Slovenskih duhovnikov je, kot znano, zmeraj manj. Letos je umrlo
osem oseb v naši skupnosti in zato je bila maša še bolj občutena, saj
se je je udeležilo veliko več ljudi kot navadno. Že kar nekaj let sv. mašo
bogati petje mešanega cerkvenega zbora iz Bilj pod vodstvom Jožka
Ušaja in tudi letos so sprejeli naše povabilo. Tokrat je mašno daritev, v
nedeljo, 2. novembra, v cerkvi sv. Nedelje v Selcah vodil pater Janez
Puhan, lazarist z Mirenskega Gradu. Maša je bila tudi za pokojnega
župnika Maksa, ki je bil iskren prijatelj naše skupnosti. Po maši so se
verniki pomaknili v bližnjo dvorano, v kateri so domačinke pripravile
razne dobrote, da bi bila srečanje in klepet z našimi gosti - prijatelji
slajša in bolj prijetna. / KM
Literarni, likovni in fotografski natečaj 
Pot do človeka
Skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra v Gorici želi
spodbuditi ustvarjalnost pri mladih in v ta namen razpisuje literarni,
likovni in fotografski natečaj Pot do človeka (S. Kosovel), posvečen
spominu na dijakinjo Živo.
Razpisni pogoji
Sodelujejo lahko vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center.
Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejskega
pola do 8. januarja 2015.
Literarni natečaj
Dijaki pošljejo lahko še neobjavljeno prozo (do 3 strani) ali poezijo (do
3 pesmi) ali tudi dramska besedila (odlomek, prizor – do 3 strani) o
temi Pot do človeka.
Prispevki morajo biti napisani z računalnikom. V eni kuverti naj bodo
avtorjevi podatki s šifro (avtorjeva šifra ali psevdonim, njegovo ime in
priimek, šola, razred), v drugi naj bo zgoraj omenjena zaprta kuverta z
avtorjevimi podatki ter priloženo besedilo, označeno samo s šifro ali
psevdonimom. Komisija dobi v branje samo šifrirana besedila, avtorji
se razkrijejo po določitvi zmagovalcev. Komisija bo izbrala tri nagrajence.
Merila za ocenjevanje
1. Vsebinska izvirnost.
2. Izvirna zgradba, jezik in slog: izvirna uporaba slogovnih sredstev,
izrazna živost, slikovitost.
3. Jezikovna pravilnost.
Sodelujoči se bodo lahko udeležili literarne delavnice, ki jo bosta v
četrtek, 13.11.2014, vodili profesorici Marija Kostnapfel in Damiana
Devetak. Pričetek ob 14. uri v 5. razredu zavoda Ž. Zoisa.
Likovni natečaj
Likovna dela so lahko v katerikoli likovni tehniki (risbe, stripi …) in na
kateremkoli materialu. Vsak sodelujoči lahko pošlje eno likovno delo
na razpisano temo, ki ga označi s šifro ali psevdonimom. V zaprti kuverti
zraven pripiše šifro ali psevdonim, svoje ime in priimek, šolo, razred,
kdaj je delo nastalo ter v največ treh stavkih bistvo likovnega dela.
Fotografski natečaj
Pogoji sodelovanja
Vsak sodelujoči lahko pošlje eno fotografijo.
- Iz vsebine fotografije mora biti jasno razvidno, kaj predstavlja, in mora
biti posneta na temo natečaja.
- Ne sme biti starejša od dveh let. Ob fotografiji mora biti naveden
datum nastanka in avtorjeva šifra ali psevdonim.
- Fotografija je lahko posneta v barvni ali črno-beli tehniki in mora biti
zapisana tudi v JPG formatu.
- V zaprti kuverti zraven fotografije zapišite šifro ali psevdonim ter svoje
ime in priimek, šolo, razred, ter dodajte tudi opis fotografije v največ
treh stavkih.
Komisija bo izbrala tri nagrajence iz vsake kategorije. Odločitev komisije
je dokončna in nepreklicna. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo
potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015.
Kratke
  Števerjanski vestnik   
Vesele in žalostne
z briškega konca
SKPD F.B. SEDEJ 
  teverjan, eden izmed dra-
guljev sredi Goriških Brd, je
edina slovenska vas na Go-
riškem, v kateri 46 let izhaja gla-
silo, ki jo redno, vsake tri mesece,
izdaja tamkajšnje
društvo F. B. Sedej in
mu gre zato upravičena
pohvala. Pod lepo foto-
grafijo Števerjana s cer-
kvijo na najvišji točki
in z grozdom zlate re-
bule v ospredju je v le-
tošnji tretji številki za
julij-september 2014
uvodnik Filipa Hlede-
ta, predsednika SKPD
F. B. Sedej. V njem se
Hlede ozira na do sedaj
bogato prehojeno pot s
svetlim pogledom v
prihodnost. Opozarja
na zelo uspešno izpel-
jan Števerjanski festival
narodno-zabavne gla-
sbe in na predstavo do-
mače Dramske
družine, Umor v vili
Roung v režiji Franka Žerjala, ki
je na raznih festivalih v zamej-
stvu in Sloveniji ter drugod “po-
brala” vse možne prve nagrade.
Predvsem pa namenja toplo be-
sedo mladim fantom in dekle-
tom, ki se v društvu trudijo, da
vsakič čim lepše uspe daleč poz-
nani števerjanski festival. V dru-
gem sestavku pa isti pisec poroča,
kako potekajo obnovitvena dela
Sedejevega doma, ki jih je bil ze-
lo potreben, saj je skozi dotraja-
no streho že pronical dež. Morda
Š se bo obnova s preureditvijo no-tranjih prostorov in namestitvijonovih oken in vrat končala ko-
nec novembra. Tako bo v novi
podobi zablestela tudi ta večna-
menska dvorana na sedaj lepo
urejenem trgu pred cerkvijo.
Odrešenjsko dogajanje je naslov
zapisa, ki ga je prispeval štever-
janski župnik Marijan Markežič.
Ob jesenskem dozorevanju pri-
delkov narave se navezuje na “zo-
renje” človeka, ki vse življenje
išče sveto in božje: “Človek je bil
ustvarjen tudi zato, da bi “svet
občudoval”, kot ga je sv.
Frančišek. “Tudi tisti, ki ne veru-
jejo v Boga, ne morejo živeti brez
češčenja”, zato si izberejo sicer
kakega drugega boga: kariero,
denar, čast …
Vestnik med branjem za dušo in
poglobitev vere objavlja v celoti
pridigo, ki jo je izrekel papež
Frančišek ob svojem kratkem
obisku v Redipulji, kjer je molil
za vse padle v prvi svetovni voj-
ni.
Festival narodno-zabavne glasbe
je najodmevnejša prireditev, ki jo
z velikim zagonom in vsestran-
sko delavnostjo prireja domače
društvo SKPD F. B. Sedej. Letos je
bil 44. po vrsti in je čudovito
uspel, pa še vreme mu je bilo na-
klonjeno. O njem obširno piše
Marjan Drufovka.
Zelo trpek in kritičen do italijan-
ske politične uprave je članek,
podpisan MDB. Grenko ugota-
vlja, da bo zaradi reforme lokalne
samouprave v naši deželi FJK ko-
nec “samostojnosti, ki smo jo v
Števerjanu, Sovodnjah in Dober-
dobu pridobili po drugi svetovni
vojni”, in se sprašuje, kaj bo z na-
mi in našim jezikom.
V Števerjanskem vestniku je kar
nekaj zapisov o delovanju do-
mačega društva, v katerem zelo
dobro delujeta Dramska družina,
ki po izrednih uspehih s predsta-
vo Umor v vili Roung pripravlja
novo uprizoritev – za zdaj ostaja
vsebina še skrivnost -, in MePZ F.
B. Sedej, ki je lansko sezono
končal na Sveti Gori, kjer je v ba-
ziliki pod vodstvom Aleksandre
Pertot izoblikoval slovesno sv.
mašo, ki jo je daroval msgr. Jurij
Bizjak. Slovesno je bilo v Štever-
janu letos tudi praznovanje soza-
vetnika vasi sv. Mohorja; v štever-
janski cerkvi je maševal
letošnji srebrnomašnik,
dekan Karel Bolčina.
Med drobnimi vestmi o
dogajanju v domači vasi
bralec lahko izve o polet-
nem nogometnem tek-
movanju, o prireditvah
Zvezdnate čaše, ki jo pri-
reja Vinoteka Števerjan-
ski griči, o Okusih ob
meji, na katerih je sode-
lovalo tudi števerjansko
društvo, pa tudi o enod-
nevnem izletu na Veliko
planino, in malce bolj
kritično o zgodovinski
tradiciji procesij po vasi.
Literarni utrinek pred-
stavljata dve pesmi To-
meka Vetriha, Otroške
sanje in Slavček.
Vaška kronika prinaša tri
tople spominske zapise, polne
hvaležnosti, o pokojnih Jožici
Terčič in Anki Komjanc, ki sta se
poslovili v letošnjem poletju.
Razveseljivo pa je to, da je v Šte-
verjanu prišlo na svet kar nekaj
malčkov, ki so osrečili mlade
družine.
Kdor se v kuhinji rad suče med
pekači, bo našel v Števerjanskem
vestniku tri “sladke” recepte.
Zadnja stran je v razvedrilo na-
menjena bistrim očem.
IK
Tretja Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Mravljica, zmagovalka
čudnega tekmovanja
  krog dvajset otrok je v
ponedeljek, 27. okto-
bra, posedlo na mehke
blazinice v prijazni mladinski
sobi Feiglove knjižnice, da bi
prisluhnili tokratni, glede na
vsebino, kar “smrdeči” pravljici.
Knjižničarka Luisa Gergolet, ki
zna umiriti malčke kar s poz-
vanjanjem “čarobnih
zvončkov”, je za svoj nastop v
vlogi pravljičarke, v kateri je že
večkrat blestela tudi zaradi vse-
lej prisotne mimike, gestikula-
cije in giba, izbrala res nenavad-
no pravljično vsebino, in sicer
zgodbo Veliko tekmovanje v
O kakcih, ki jo je napisalGuido van Genechten.Prav nič v zadregi,
sproščeno je otrokom
pojasnila, da pač vsi
moramo na stranišče
in namesto da bi ma-
micam rekli, da grejo
“kakat”, lahko drugič
elegantno povejo, da
morajo na “malo ali ve-
liko potrebo”. Protago-
nist pravljice je bil kralj
Kaka I., ki se ni prav nič
sramoval “kakati kar na
glas”. Vsako leto je prirejal veli-
ko tekmovanje v kakcih, ki so se
ga udeležile razne živali, od kra-
ve, katere iztrebki so zelo drago-
ceno gnojilo, kot sicer tudi kon-
jske fige, slona, konja, psa … do
drobne mravlje. Vsak je na kar
najlepši način prikazal “svoj”
kakec; izmed vseh živali je kralj
izbral mravljico in njene drobne
črne pike, “kakce”, ki si jih je
ogledal pod drobnogledom, ker
so bili tako majhni, da jih s pro-
stim očesom ni videl. Mravljica
je z njimi napisala: Naj živi, kralj
Kaka! In dodala še srčece. Njena
ljubezniva misel je bila po-
plačana.
Kot vedno so otroci
lepo spremljali pra-
vljico in se večkrat
zasmejali ob njeni
svojevrstni vsebini.
Ob poslušanju
zgodbice so izvede-
li tudi nekaj nara-
voslovnih podat-
kov, kako sploh
“grejo” na veliko
potrebo živali in
kako iz tega gozdar
ali lovec spozna,
katere živali živijo
v določenem kon-
cu gozda ali se klatijo po njem.
IK
  i moj namen se pravdati, toda
zdi se mi, da smo goriški katoli-
ki v nemajhni krizi. Namesto da
bi stopili skupaj in pomagali razumeti
težave v zvezi z velikim pomanjkanjem
dušnih pastirjev, se gremo pisanja ne-
primernih člankov v našem časopisu in
z neprimerno držo do tistih, ki vlečejo
naš zamejski duhovni voz. Vemo, da
nihče ni brez napak, toda ne moreš pre-
ganjati tistega, ki že vleče s polno paro
na raznih področjih.
Najbrž je vsem že znan dogodek, ki se
je zgodil na
neki vasi,
kjer je pač
zmanjkal
duhovnik.
Zbrala se je
skupina
“vernikov“
in šla na škofijo protestirat. Škof jih je
potrpežljivo poslušal, in ko so se fino
razkašljali, jim je postavil vprašanje:
“Koliko duhovnikov je do sedaj dala
vaša vas”? Skupinica je onemela in žalo-
stno priznala, da nobenega.
V naši župniji pri sv. Ivanu imamo vsak
četrtek molitev za duhovne poklice in
vsako prvo nedeljo v mesecu vse tri dele
rožnega venca. Mislim, da smo tudi ne-
kaj dosegli, in sicer kar sedem novo-
mašnikov oz. kar osem v 25 letih, in si-
cer: g. dekan Karlo, Ivan, David,
Franček, Mirko, Alessio, Mirko in g. Pa-
hor.
Pred tremi leti je bila v naši vasi sv. bir-
ma, g. nadškof je pridigal in prosil, naj
bi verniki več molili za nove duhovne
in redovne poklice. Ko se je birma
končala, so se vsi dobili pred cerkvijo na
klepetu in mlad družinski oče je stopil
do nadškofa z besedami: “Prečastiti, če
se ne motim, je naša slovenska skupnost
dala kar nekaj novomašnikov v zadnjih
letih. Kje so ti dušni pastirji”? Nadškof
mu je odkrito odgovoril: “Vi ne veste,
koliko sem se jaz trudil zaradi tega, am-
pak bilo je vse zaman”. Sedaj naj se vsak
sam vpraša: “Koliko dobrega sem storil
jaz z molitvijo in dobrimi deli za svetost
in zdravje naših duhovnikov in za nove
duhovne in redovne poklice”?
Msgr. Močnik je vsako leto romal v
Lurd, vedno vzel s sabo tudi po enega
od strežnikov, da so ga vozili z vo-
zičkom, čeprav so mu marsikdaj kakšno
neumno ušpičili, s prošnjo za nove du-
hovne poklice. Ko je zadnje čase g. Žbo-
gar že z veliko težavo prihajal v cerkev,
nas je bilo največ, pravim največ 10 lju-
di, včasih pa samo trije ali štirje.
Vsaka slovenska maša je za nas dragoce-
na. Toda, kar smo “včeraj” že imeli, da-
nes žal ne moremo imeti več. Stvari se
pač obračajo. Mislim pa, da bi se morali
najprej naučiti, kako se mora kristjan pri
maši obnašati, naj bo to na Travniku ali
pri sv. Ivanu; npr. zakaj je toliko klepe-
tanja pri naših mašah? Ali res ne moreš
počakati in sodelovati ter na koncu
maše se zaklepetati. Tudi to rabimo.
Sedaj se pa sprašujem, zakaj se naši du-
hovniki bojijo naših župnij? Ali smo res
tako slabi verniki? Zakaj je Bog obrnil
stvari tako slabo za nas?
Jaz si ne znam odgovoriti na vsa ta
vprašanja. Eno pa vem, da se bom ved-
no udeleževala slovenske sv. maše, tudi
če jih bo manj, ko bom pa zaradi bolez-
ni in starosti prisostvovala maši v itali-
janskem jeziku v bližini doma, bom kot
vedno molila v slovenskem jeziku.
Nas so učili, da moraš najprej poskrbeti
za “svojo družino” in šele nato poma-
gati sosedu in prijatelju.
Pa Bog z Vami in nami.
PS.: Ko sem končala pisanje, sem iz časo-
pisa izvedela za kriško tragedijo. Moje
misli so, da nas Bog opozarja na veliko
hujše stvari, kot je naše goriško stanje.
Zato bodimo pametni in prosimo Božjo
pomoč, naj nam ohrani zdravo pamet
in molimo drug za drugega, če ne pri
slovenski maši lahko tudi med delom
doma, kajti Bog je povsod.
FAP
N
Prejeli smo
Pridi Sv. Duh in daj nam
zdrave pameti!
Goriška 6. novembra 2014 7
Svečanosti ob spomenikih in spominskih ploščah 
Spoštljiv poklon vojnim žrtvam 
in zaslužnim osebnostim
  rovni or-
ganizaci-
ji SSO in
SKGZ, predstav-
niki Slovenije,
kulturne zveze,
slovenske občin-
ske uprave,
borčevske orga-
nizacije, poli-
tične stranke in
kulturna
društva ter dru-
ge ustanove se
na dan Vseh sve-
tih, prvega no-
vembra, spomnijo na vse vojne
žrtve in žrtve fašističnega, naci-
stičnega in komunističnega nasilja
ter se jim spoštljivo poklonijo. Pri
vseh vaških in mestnih spomeni-
kih, na pokopališčih in pri spo-
minskih ploščah se vrstijo kome-
moracije s polaganjem vencev,
petjem žalostink, priložnostnimi
govori in verskimi obredi.
Letos sta krovni organizaciji skupaj
položili vence ob spomeniku v
Gonarsu in na goriškem pokopa-
lišču. Tudi Slovenska skupnost je
počastila vojne žrtve s polaganjem
vencev.
Zveza slovenske katoliške prosvete
je obiskala Gonars in Visco in šte-
vilna delegacija, v kateri so bili
predstavniki društev F. B. Sedej iz
Števerjana in Prosvetnega društva
Štandrež, je položila venec s slo-
K
venskimi barvami na spomenik
žrtev tamkajšnjih italijanskih
taborišč, kjer je umrlo veliko
Slovencev in Hrvatov, predv-
sem otrok in žensk.
Naša društva so sodelovala tudi
pri domačih komemoracijah.
Slovesnost je bila pred spomeni-
kom v Pevmi. Združenje Krajevna
skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje,
katerega predsednik Lovrenc
Peršolja je povezoval program, in
krajevna VZPI-ANPI sta položila
venec, kulturni trenutek so obli-
kovali MoPZ Štmaver pod vod-
stvom Nadje Kovic in učenci OŠ J.
Abram iz Pevme in nekaj nižješol-
cev, ki so recitirali pesmi S. Gre-
gorčiča. Za nastop jih je pripravila
Sabina Grahek. Nagovor je imel
Matija Figelj z Oslavja. Nato so vsi
obiskali še domače pokopališče.
Svečanost
je bila tudi
v Podgori,
kjer so
spregovori-
li Luciano
Pelizzo,
občinska
odbornica
Arianna
Bellan in
pokrajinski
svetnik Mauro Mazzoni. Govor je
imel prof. Aldo Rupel.
V Štandrežu je Prosvetno društvo
Štandrež položilo venec na spo-
minsko ploščo, ki stoji na pročelju
župnijske dvorane Anton Gre-
gorčič. Odbornica Chiara Mucci je
prebrala pesem goriške pesnice
Zore Sakside. Domači župnik Ka-
rel Bolčina je zmolil za vse vojne
žrtve, posebno še za tiste, ki so pa-
dli v prvi svetovni vojni, začetka
katere se letos spominjamo ob
100-letnici, in v nagovoru zaželel,
da bi se podobne morije nikdar
več ne ponovile. Venec so položili
tudi na domačem pokopališču,
kjer je cerkveni zbor pod vod-
stvom Tiziane Zavadlav zapel ne-
kaj primernih pesmi, župnik pa je
blagoslovil vse grobove, v katerih
počivajo domačini.
Združenje ANPI, kulturno društvo
Oton Župančič in športno društvo
Juventina so pa pripravili proslavo
ob spomeniku na štandreškem
trgu, kjer je zapela vokalna skupi-
na Sraka, govor pa je imel Marino
Marsič.
Na goriško pokopališče so na slo-
vesnost v organizaciji borčevske
zveze prišli poslanec državnega
zbora Tilen Božič, generalna kon-
zulka v Trstu Ingrid Sergaš, kon-
zulka Eliška Kersnič Žmavc, načel-
nica novogoriške upravne enote
Bojana Kompare, z goriške prefek-
ture Giuseppe
Donadio, do-
berdobski
župan Fabio
Vizintin, šte-
verjanska
županja Fran-
ka Padovan,
predsednik
goriškega
občinskega
sveta Rinaldo
Roldo in sena-
torka Laura Fa-
siolo. Poleg
spomenika
partizanom in grobnice jugoslo-
vanskih vojakov so obiskali tudi
grob družine Bratuž, kjer sta bila
prisotna tudi prof. Lojzka Bratuž
in Igor Tuta. V imenu obeh prire-
diteljev SSO in SKGZ, ki sta skupaj
polagala vence, je spregovoril Wal-
ter Bandelj. Življenjsko pot svetle
žrtve fašizma, glasbenika Lojzeta
Bratuža in pesnice Ljubke Šorli je
orisal Saša Quinzi. Kot vsako leto
je grobove Emila Komela, Viktorja
Prašnika, Milana Bekarja, Frana Er-
javca in Karla Lavriča obiskala
manjša skupina Slovencev iz Go-
rice, med katerimi je bila goriška
občinska svetnica SSk Marilka
Koršič. Tudi v Sovodenjski občini
so se z obiskom grobov in spome-
nikov spomnili naših umrlih. Na
Peči je nekaj priložnostnih pesmi
zapel MePZ. V Števerjanu je
županja Franka Padovan sprego-
vorila pred spomenikom na trgu
pred cerkvijo.
Obvestila
PD Rupa-Peč prireja v torek, 11.
novembra, ob 19. uri v društvenih
prostorih v Rupi srečanje z izletniki
v Jordanijo. Ogledali si bomo dia -
po zitive s potovanja.
SKRD Jadro organizira ob četrtkih
delavnico za aranžiranje slik iz
suhega cvetja z gospo Vilmo Cotič
na sedežu društva v Romjanu.
Info Štefanja 0481776123.
Društvi Jadro in Tržič prirejata
16. novembra martinovanje v Re -
ziji. Prijave sprejemajo odborniki
obeh društev (tel. 0481-482015
ali 0481-474191).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško obvešča udeležence
martinovanja, ki bo v soboto, 8.
no vembra, pri Šterku pri Novi
Gorici, da bo odpeljal avtobus ob
17. uri iz Jamelj, nato s postanki v
Doberdobu, na Poljanah, v
Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v
Štandrežu na Pilošču, v Podgori
pri telovadnici, pri vagi v Pevmi in
na trgu Medaglie d'oro-na
Goriščku. Pričetek srečanja ob 18.
uri. Organizatorji priporočajo
točnost, obenem sporočajo, da je
še nekaj prostih mest.
SPDG prireja 16. novembra
Martinov pohod na Vitovlje z dru -
žabnim srečanjem v popol dan -
skem času. Zmerne hoje (s spo -
znavanjem naravne in kulturne
dediščine) bo dve uri in pol. Za če -
tek pohoda: pri pri reditvenem pro -
storu na Vitovljah. Informacije in
pri jave: tel. 0481/390826 (Fa ni -
ka), v ve čer nih urah. Na sedežu
dru štva: ob četrtkih med 19. in
20. uro, tel. 0481/532358. Ob
za dostnem zanimanju možnost
prevoza z avtobusom.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč sta -
rejšim osebam. Tel. štev. 00386
30 325 558.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
32-letna profesorica nudi in štruk -
cije slovenščine in varstvo. Tel.
štev. 00386 41256240.
Nudim pomoč pri hišnih opra vi -
lih, čiščenju, likanju. Tel.
003865/3001328.
Resna gospa s petnajstletno iz -
kuš njo nudi nego in pomoč sta -
rejšim osebam tudi 24 ur na dan.
Tel. štev. 0038640484339.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angle šči -
ne, nemščine ter varstvo otrok.
Tel.: 0038631478807.
Masaže: protistresna - relaks, pro -
ti bolečinska, refleksna masaža
sto pal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
0038640575805.
Iščem skromno stanovanje v me -
stu za 4-člansko katoliško družino
iz Nigerije. Velikost okrog 70m2.
Obračam se na ljudi dobre volje
in osebno jamčim za redno pla če -
vanje najemnine. Telefon 0481-
30173 ali 3280552005.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 7.11.2014 do 13.11.2014)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan,
od 21.00 do 22.00. Spored:
Petek, 7. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 8. novembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem
in rezijanskem narečju.
Nedelja, 9. novembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 10. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Iz krščanskega sveta -
Novice iz naših krajev - Obvestila.
Torek, 11. novembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 12. novembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet - Kemiki skozi stoletja - Izbor
melodij.
Četrtek, 13. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
V Podgori je pred spomenikom padlim
spregovoril prof. Aldo Rupel (foto S. Marini)
V Gonarsu (foto DP)
V Viscu (foto DP)
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek
Anton Gregorčič vabita na srečanje
pod lipami v četrtek, 6. novembra 2014,
ob 20. uri.
Gost večera bo časnikar in glavni
urednik tednika Novi glas Jurij Paljk.
Pred kratkim je pri Mladinski knjigi
izšla njegova knjiga z naslovom Kaj
sploh počnem tukaj ,  v  kater i  je
objavljen izbor zapisov, ki so v zadnjih petih letih pod istim
naslovom, sicer znanim citatom iz Chatwina, izhajali v tedniku
Novi glas. Večer bo vodil dr. David Bandelj, ob avtorju pa bo
spregovoril tudi urednik, sicer prevajalec, pisatelj in literarni
kritik Aleš Berger.
KCLB / Srečanje pod lipami
Zahvalna nedelja 9. novembra 2014
9. novembra bo župnijska skupnost v Podgori obhajala
zahvalno nedeljo. Ob 9.30 se bodo pred cerkvijo sv. Justa
Mučenca v Podgori zbrali traktorji; ob 10.00 bo v podgorski
cerkvi sveta maša z blagoslovom kruha, vina in kmečkih
pridelkov ter traktorjev; ob 11.15 bo odhod traktorjev po vasi;
ob 12.30 bo kosilo v prostorih Krajevne skupnosti Podgora.
Program zahvalne nedelje pripravljajo Društvo krajevna
skupnost Podgora, Prosvetno društvo Podgora, Združenje
krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje, Kulturno društvo
Sabotin, Župnija sv. Justa mučenca, Pokrajinsko združenje
Coldiretti iz Gorice - sekcija Podgora, Pevma, Oslavje in Štmaver,
Rekreacijsko društvo Calvario, s finančno podporo Zadružne
kreditne banke iz Ločnika, Fare in Koprivnega.
Podgora
Na goriškem pokopališču (foto Miloš Čotar)
Kultura6. novembra 20148
Tehtno razmišljanje 
Ponaredki Dneva
slovenske reformacije
  velikim zanimanjem, a
žal tudi skrajno prese-
nečeni lahko vsako leto
spremljamo dogajanja, poveza-
na z Dnem reformacije. Slavno-
stni govori in članki seveda
izhajajo iz dejstev, kot je veli-
kanski kulturni pomen refor-
macije za Slovence. Popolnoma
brez zadrege se ideje protestan-
tizma izpred štirih stoletij pre-
našajo na moderno dobo, celo
na današnjo Slovenijo. Mislim,
da so takšne vratolomnosti ne-
primeren, votel, zgolj propagan-
dističen prijem politike. Skrat-
ka, prazne marnje.
Samo dva primera - navajam,
kar sta v Novi Gorici na proslavi
rekla Danilo Zavrtanik, rektor
novogoriške univerze, in Viktor
Žakelj kot predsednik Sloven-
skega protestantskega društva
Primož Trubar (oba povzemam
iz poročil strežnika MMC
RTVSLO):
“Danilo Zavrtanik je v četrtek
poudaril, da smo Slovenci refor-
matorske ideje
prehitro opu-
stili - tako v 16.
stoletju kot v
80. letih
prejšnjega sto-
letja. Prvič smo
bili v to prisil-
jeni, medtem
ko smo drugič
to storili sami”.
Ali nismo tudi
drugič bili v
Sloveniji prisil-
jeni podleči
premoči brez-
skrupuloznih
politikov in neoliberalnih kapi-
talistov, tajkunski privatizaciji?
Se vam, rektor Zavrtanik, kot fi-
ziku in znanstveniku, res kaže
bližnja preteklost drugače?
Viktor Žakelj je tokrat rekel:
“Nastal je kapitalistični družbe-
noekonomski sistem, ki je v na-
slednjih treh stoletjih razvil
proizvajalna sredstva in rešil
mnoga vprašanja demokracije
Z in svobode človeštva. Danes jepoložaj podoben. Poslavlja se,upam, kapitalizem v neoliberal-
ni obliki. Kaj bo prišlo, ne ve-
mo”.
Nekdanji funkcionar Sociali-
stične zveze delovnega ljudstva
Viktor Žakelj je danes podjetnik
in sedanji predsednik Sloven-
skega protestantskega društva
Primož Trubar. Ni mi znano, ali
in kdaj, če sploh se je g. Žakelj
iz (domnevam) ateista konver-
tiral v gorečega luterana-prote-
stanta, njegovo tovrstno pre-
pričanje je tudi nebistveno. Bi-
stveno pa je, kar ne le Žakelj in
Zavrtanik, ampak mnogi drugi
vsa leta ponavljajo in deloma
celo potvarjajo, in to ob vsaki
najmanjši priložnosti. Kot letos
oktobra na proslavi v Novi Go-
rici.
Že od leta 1992, ko je Dan refor-
macije postal državni praznik,
imam vtis, da si bolj ali manj vsi
“slavnostni” govorniki prisvaja-
jo zgodovinska dejstva o prote-
stantizmu, in to ne le o prote-
stantizmu na Slovenskem. V
podtonu vsakega govora in pri-
ložnostnega članka je čutiti,
kakšno negativno vlogo ima ka-
toliška Cerkev pri protireforma-
ciji (torej tudi danes?) ter kako
pozitivni in pokončni so (bili)
slovenski luterani.
Predvsem pa – slovenski Dan re-
formacije naj bi ostal cerkveni
praznik evangeličanov, v spo-
min na velike kulturne dosežke
prvih slovenskih protestantov
celo prosti dan za vso Slovenijo,
proslave pa naj ne bodo prozor-
ne “aktualizacije” za dnevnopo-
litično rabo trenutne politike.
Značaj cerkvenega praznika
evangeličanov je proslava vsaj
na zunaj imela samo prvič, leta
1992, ko je prireditelj proslave
bila slovenska evangeličanska
skupnost. Nato se je proslavljan-
ja Dneva reformacije polastila
politika (formalno ministrstvo
za kulturo). Od tistega oktobra
dalje evangeličanski in
katoliški vrhovni kler se-
di na proslavah (in v
evangeličanskih cer-
kvah) v prvi vrsti, ob
njih pa vsakokratni naj-
višji politiki. Praviloma
so prav oni slavnostni
govorniki. Politika ima
tako še eno priložnost več, da se
lahko postavlja pred ljudstvom
in se pretvarja, da se že od refor-
macije naprej ve, kako je treba
streči državnim rečem v dobro
ljudstva. In kdo to zdaj počne.
Neizpodbitno dejstvo je, da so
Trubar, Dalmatin in drugi pro-
testanti dali Slovencem osnovo
knjižnega jezika. Da so jih vodili
verski razlogi, pri tem ni po-
membno. Neizpodbitno dejstvo
tudi je, da je protireformacija
naredila ogromno škode, ne le
s sežiganjem nekaterih za rim-
skokatoliško Cerkev heretičnih
ali nepotrebnih knjig (Cerkov-
na ordninga npr.). To je, gleda-
no z današnjimi očmi, kulturni
zločin. Toda katoliška protire-
formacija je obdržala bistveni
kulturni del dosežkov prote-
stantizma, v rabi je ostala Bibli-
ja, slovnica itd. Škof Hren je Va-
tikan prosil za dovoljenje, da bi
nekatere knjige lahko naprej
uporabljali, in ga je tudi dobil.
Katoličani so nato
naslednja stoletja
nadaljevali razvi-
janje slovenskega
jezika in kulture,
šolstva, umetno-
sti … to je dejstvo,
pa četudi smo
lahko do kakšnih
njihovih potez in
ravnanj upra-
vičeno kritični.
Slovenska prote-
stantska Cerkev,
zlasti prekmurski
luterani (skupaj s
katoličani) bodo
morali vzpostaviti
kritičen odnos do
lastne ne tako
davne preteklosti,
zlasti do dogajan-
ja v drugi polovici
19. stoletja ter v celotnem 20.
stoletju, vsaj to. Dokler se
takšna refleksija ne bo zgodila,
vseh bobnečih hvalospevov o
protestantizmu ne bo mogoče
razumeti drugače kot novodob-
no prisvajanje tujih zaslug – kot
je delovanje Trubarja in drugih
protestantov. Priča bomo nadal-
jevanju potvarjanja, eskapizmu,
begu pred neprijetno resnico.
Na kaj merim? Na čas od druge
polovice 19. in v celotnem 20.
stoletju. V glavnem vse do kon-
ca druge svetovne vojne lahko
v Prekmurju govorimo o bolj ali
manj direktni kolaboraciji (ne
le o dostojnem sodelovanju!) z
vsakokratno oblastjo, posle-
dično pa o protislovenstvu, to-
rej madžaronstvu luteranske in
deloma tudi katoliške prekmur-
ske duhovščine. V tisku tistega
časa je mogoče brati, da so v
evangeličanskih cerkvah sicer
povsod večinoma še uporabljali
domače narečje, a so ga vedno
  ova knjiga Kaj sploh
počnem tukaj Jurija Pal-
jka, našega odgovornega
urednika, časnikarja, pesnika in
pisca, ki se oglaša v raznih sloven-
skih medijih v Italiji in Sloveniji,
člana Društva slovenskih pisatel-
jev in PEN, je prvo primorsko, ze-
lo prisrčno predstavitev doživela
v Ajdovščini v jasnem okto-
brskem večeru, ko je burja švigala
okoli voglov in trgala z vej oru-
menelo listje ter prevetrila
ozračje, kar je zelo dobro za tele-
sno zdravje, pa tudi za dušo. Le-
ta je potrebna prevetritve, da se
lahko odpre vsem in vsemu. Bur-
jo ima Jurij Paljk zelo rad, saj je v
rodnih Velikih Žabljah zrasel z
njo in se navzel njene živahne za-
gnanosti in zaleta v širine. Prav
živahna radovednost in širina ga
spremljata skozi vse življenje: pot
ga je že kot študenta sicer odpel-
jala iz domačega kraja najprej v
Trst, potem kot mladega moža,
poročenega s Furlanko, zanesla v
prostranstvo Furlanske nižine, v
N Terzo pri Ogleju. Širina duha jegotovo odlika, ki preveva vse Pal-jkovo ustvarjalno delo in njegovo
razmišljanje o najrazličnejših te-
mah.
V torek, 28. oktobra 2014, se je v
svetlih, smotrno
urejenih prostorih
Lavričeve knjižni-
ce zbralo okrog
šestdeset do-
mačinov, ljubitel-
jev slovenske lite-
rature, da bi pri-
sluhnili žuboreči
besedi Jurija Pal-
jka, ki se med knji-
gami resnično
počuti doma. Lju-
bi jih namreč že od
otroških let in to
svojo ljubezen iz-
pričuje tudi v svo-
jih zapisih pod na-
slovom Kaj sploh
počnem tukaj, ki
se v tedniku Novi
glas skoraj vsak te-
den pojavljajo od l. 2009 dalje in
se jih je do sedaj nabralo skoraj
dvesto. Iz obsežnega opusa 180
zapisov, ki so bogatili strani No-
vega glasa od avgusta l. 2009 do
maja 2014, jih je urednik knjige,
ki je izšla pri Mladinski
knjigi v Ljubljani, zna-
ni, dolgoletni urednik
pri tej založbi, literarni
in gledališki kritik,
odličen prevajalec iz
francoščine in pisatelj
Aleš Berger, odbral 44
in jih uvrstil po tematikah. Z go-
stoma Jurijem Paljkom in Alešem
Bergerjem se je pogovarjala
knjižničarka Zdenka Žigon, ki je
imela lahko delo, saj je znano, da
Paljku nikdar ne zmanjka besed
in sproščeno prehaja s teme na te-
mo, kot to dela v svojih prispev-
kih, ne da bi se, medtem ko se mi-
mogrede zaustavlja ob drugih
vsebinah, nikdar izgubil “v me-
andrih”, saj se vselej vrača na
izhodiščno točko, kot je lepo po-
vedal Aleš Berger. Gospa Žigono-
va je na ogled postavila kar nekaj
dosedanjih publikacij Jurija Pal-
jka. Med njimi naj omenimo pe-
sniške zbirke, njegov knjižni prve-
nec Soba 150 (izdal SMReKK, Go-
rica, 1986), Kako je krhko (dvoje-
zična antologijska zbirka pe-
smi, Založba Mohorjeva
družba, 1999), Nemir (založba
Pegaz Ljubljana, 1994), Nedo-
rečenemu (Mohorjeva družba
Gorica, 1997) in prozna dela
Očetovstvo malo drugače (Go-
riška Mohorjeva družba,
2001), ki se je dobro prodajalo,
kot je poudarila Žigonova, O
kruhu in naših stvareh (Krožek
Anton Gregorčič Gorica,
2006). Iz leta 2003 je trijezična
zbirka Flun Fiume Reka, ki je
izšla ob obletnici smrti furlan-
skega pesnika Celsa Macorja; v
njej so Macorjeve in Paljkove
pesmi v izvirniku in prevodu.
Paljk je ob omembi knjige
Očetovstvo malo drugače – tu-
di to je izbor, saj je bilo 65 ra-
dijskih oddaj - zagotovil, da ne
bo nadaljevanja, ker se je moral
ukloniti volji hčerk Ivane in Tine,
ki sta sedaj že univerzitetni štu-
dentki v Ljubljani, sin Luka pa
višješolec v Gorici. Berger je pri-
pomnil, da nadaljevanje bo, “ko
bo prvega vnučka zazibal”. Paljk
se je v neobremenjenem, iskre-
nem pogovoru zahvalil uredniku
in prijatelju Bergerju, ki je za knji-
go Kaj sploh počnem tukaj sam
napravil izbor njegovih zapisov.
Pri tem je podčrtal veliko po-
membnost uredniškega dela. Na
ajdovski predstavitvi je bilo v Pal-
jkovem značilnem živahnem slo-
gu, prežetem z anekdotami,
sočnem jeziku in hudomušnem
tonu načetih veliko tem, obrav-
navanih v njegovih “glosah”, ki
so se prosto pretakale. Govor je bil
npr. o Tržaški knjigarni – edini
slovenski prisotnosti v Trstu! -, v
prostorih katere je sedaj ceneno
kitajsko spodnje perilo … Ude-
leženci večera so imeli na voljo
tudi nekaj številk Novega glasa,
zato je Paljk nekaj misli namenil
tudi našemu tedniku in povedal,
kako vsi pravimo, da pišemo za
“neko gluho lozo”, ko pa objavi-
mo nekaj, kar se dotakne boleče
točke, potem nastane takoj “cel
halo”.
/str. 12
Iva Koršič
Lavričeva knjižnica v Ajdovščini / Predstavitev nove knjige Jurija Paljka
Drobci sedanjosti in preteklosti 
v mozaiku življenja
bolj “dopol-
njevali z
madžarščino,
in to na ob-
močju, nasel-
jenem s prek-
mursko slo-
venščino go-
vorečim pre-
bivalstvom. V
“modo” so
prišla celo
madžarska
osebna ime-
na, po čemer
si v Prekmurju
še pred leti skoraj zanesljivo lah-
ko ugotovil, kdo je evangeličan
in kdo ne. Še po koncu druge
vojne je bilo tako. Po naključju
nosita še oba evangeličanska
škofa madžarsko osebno ime –
Geza (nekdanji škof Erniša in
sedanji škof Filo). Že konec 19.
stoletja evangeličanskemu kleru
večinoma ni bilo kaj dosti mar
za občudovanja vredno delo šte-
vilnih zavednih protestantskih
predhodnikov, kot je bil npr.
Števan Küzmič (okrog 1723 –
1779), ki je v jeziku prekmur-
skih Slovencev izdal katekizem
(1752) in abecednik (1753) ter
prevedel celotno Novo zavezo
(1771). To je bil prekmurski Tru-
bar in Dalmatin v eni osebi. Slo-
venska književnost, napisana v
prekmurščini, ima več kot dve-
stosedemdesetletno tradicijo.
Med katoliškim klerom je bil
promadžarski npr. katoliški du-
hovnik János Szlepecz, a je bil
Slovenec, Janoš Slepec, v letih
1897 - 1936 je
bil duhovnik v
Murski Soboti.
Toda sloven-
sko izrazito za-
vedne kato-
liške du-
hovščine je bi-
lo “pod
madžarsko
krono” vsaj
polovica, kot
med njimi na-
rodni buditelj
Franc Ivanoczy
(1857-1913),
pred njim pa
Mikloš Küzmič
(1737 – 1804),
oba tudi pisca, ter kasneje mno-
gi drugi.
Zlasti med drugo vojno je bilo
v Prekmurju, ne le v Murski So-
boti, znova zaznati še izrazitejšo
promadžarsko renegatstvo lute-
ranske in deloma katoliške du-
hovščine, nekaterih bogatejših
meščanov in izobražencev,
skratka elite, katere javno geslo
je bilo: “Naša Murska krajina
(Muravidék!) se je znova vrnila
v naročje matere Madžarske in
njene krone”. Veliko o tem piše
npr. katoliški duhovnik Ivan Je-
rič (1891-1975) v knjigah Moji
spomini (2000) ter Zgodovina
madžarizacije v Prekmurju
(2001). Poleg navedenega so ne
le v Pokrajinskem muzeju Mur-
ska Sobota na voljo številni ti-
ski, dokumenti, študije in tudi
drugi, objektivni viri, ki bodo
dopolnili pogled na to, novejše
obdobje v Prekmurju.
Torej ne gre samo za 16. stoletje
in za reformacijo, ki si jo po
vrsti nezasluženo pripenjajo na
prsi kot belo krizantemo in s
prstom kažejo na protireforma-
cijo, ki kakor da še danes traja.
Sedanji protestanti (ne le evan-
geličani), neprotestanti in poli-
tiki res nimajo prav nobene za-
sluge pri dosežkih prvih sloven-
skih protestantov niti se prote-
stantom (evangeličanom) zara-
di vere ne godi nobeno pregan-
janje (več). Kajti tudi
protireformacija je že zdavnaj
končana. Ob dnevu (slovenske)
reformacije bi se spodobilo od-
krito govoriti tudi o vseh plateh
reformacije, protireformacije in
kasnejših stoletjih, in ne le ma-
nipulirati na proslavah.
Peter Kuhar
Kultura 6. novembra 2014 9
Janez Povše / Pesmi ob poti
Celosten vpogled v
pesnikovo ustvarjanje
  oriški kulturni delavec
Janez Povše (Ljubljana
1941) je v javnosti znan
predvsem po svojih zapisih v
našem tedniku, pa tudi po dol-
goletnem udejstvovanju v vrstah
Sveta slovenskih organizacij.
Pred kratkim je pri Goriški Mo-
horjevi družbi objavil svojo pe-
sniško zbirko, ki nosi naslov Pe-
smi ob poti. Knjiga je tako rekoč
antološkega značaja, saj zajema
velik del Povšetovega pesniškega
ustvarjanja, od šestdesetih let
preteklega stoletja do predlan-
skim, izšla pa je v sodelovanju z
Mohorjevo družbo iz Celja.
Svojih zapisov po navadi nikoli
ne začenjam z osebnimi ocena-
mi, tokratnega pa bom, in sicer z
mislijo, da bi bilo škoda, ko bi se
Janez Povše ne bil odločil za ob-
javo svojih pesmi. S svojo pe-
sniško zbirko je namreč bralcem
dal celostni vpogled v svoje pe-
sniško ustvarjanje, predvsem pa
v osebni razvoj. Spremno besedo
k zbirki, ki je natisnjena na zavih-
G kih platnic, je zapisala profesori-ca Majda Cibic. Ta v svojem pri-spevku poudarja predvsem avtor-
jevo poliedričnost, saj se nam
Povše v dotični izdaji predstavlja
kot pesnik, svojo poklicno pot pa
je začel kot gledališki in dramski
umetnik. Kot smo že nakazali, je
Povše avtor stalne rubrike našega
tednika, ki že od njegovega same-
ga začetka redno izhaja pod ge-
slom Povejmo na glas.
Šest desetletij svojega pesniškega
ustvarjanja je Povše razmejil na
prav toliko pesniških razdelkov,
ki jih je ločil z letnicami, torej
1960-1969, 1970-1979 in tako
dalje. S svojim pesnikovanjem se
je avtor sprehodil mimo ra-
zličnih tematskih področij, od
družbenokritičnega, preko inti-
mističnega, do narodnostnega in
tako dalje.
Prvi pesniški razdelek, ki sega v
šestdeseta leta preteklega stoletja,
ko je bil avtor še študent, je pre-
pojen z eksistencialno tematiko.
Obdobje je bilo namreč zazna-
movano z ustvarjalnostjo piscev,
kot sta bila Albert Camus in Jean
Paul Sartre, čeprav kakšnih nami-
gov na le-ta v Povšetovi poetiki
tega obdobja ni. Njegove remini-
scence nas bodo najprej spomni-
le na Franceta Prešerna in Srečka
Kosovela (Kdor enkrat samkrat že
je pil Sahare vode ali Smrt –
življenje, / Življenje – smrt). Obli-
kovno je za prvi ciklus vsekakor
značilna razdrobljenost, pesmi so
namreč bolj podobne nekakšnim
pesniškim fragmentom kot pa
organskim poetičnim struktu-
ram.
Nekoliko drugače je seveda
uglašen Povšetov drugi ciklus, to-
rej tisti, ki zajema sedemdeseta
leta. Če je res, da so uvodne pe-
smi še morda nekoliko podobne
prejšnjim,  (Zaznave, (S) misel),
se že kmalu v verzih pokažeta žel-
ja in potreba po uporu (Na bari-
kade, Prvega julija 1971, Nihče
ne prešteje nabojev, Atomski cilji,
Tretja svetovna vojna). Povedati
je treba, da se avtor družbenemu
dogajanju ne predaja po-
polnoma. Čeprav je do
njega v svoji kritiki nepri-
zanesljiv, ohranja neko no-
tranjo dimenzijo, ki mu
omogoča pogled na zu-
nanjost z določene distan-
ce. Predvsem zadnje pesmi
tega ciklusa so precej re-
fleksivne.
Spet različen je tretji pe-
sniški razdelek, ki zajema
osemdeseta leta, avtorju pa pred-
stavlja prehod v zrelo življenjsko
obdobje, torej štirideseta. Zani-
mivo je, da je vanj Povše postavil
le dve pesmi, po vsej verjetnosti
pa jih iz tega časa premore precej
več. Njuna naslova se glasita
Kakšno življenje in Kaj je ljube-
Likovno-umetniška prireditev v Trstu
Med sodobnostjo in antiko
  ikovno-umetniška priredi-
tev, ki že vrsto let poteka v
Trstu pod geslom Moda-
Arte-Mare (Moda-umetnost-
morje) Mitos-Antiche tradizioni,
moderne suggestioni (Starodob-
no izročilo, sodobna sugestija),
letos dosega že jubilejno, deseto
izvedbo. Njena pobudnica in vo-
diteljica je Graziella Casini Nico-
santi, ki je po rodu iz Rima, že
več let pa prebiva pri Briščikih
nedaleč od Trsta. Nicosantijeva
je dejavna predvsem na področju
umetnosti, pa tudi književnosti
ter modnega ustvarjanja. Pred
začetkom letošnjega festivala
smo jo povabili na razgovor ter
ji zastavili nekaj vprašanj v zvezi
s potekom dogajanja letošnje iz-
vedbe Mitosa.
Kako se je pravzaprav rodila
zamisel za izvedbo festivala
Mitos?
Vse se je začelo zaradi prijatel-
jstva, ki me veže s tržaško grško
L skupnostjo. Čeprav nisem Grkin-ja po rodu, sem v tem duhuodraščala. Pred nekaj leti je nam-
reč Odborništvo za kulturo
Občine Trst omogočilo priredi-
tev razstave v zimskem vrtu par-
ka Revoltella. Tam so se začele
kaliti te zamisli, nato sem napi-
sala knjigo o baronu Pasqualeju
Revoltelli.
O čem je govor v njej?
Gre za moj prvi roman, ki sem
ga objavila leta 2008. V njej se
prepletajo zgodovina, ljubezen
in ezoterika. Prej sem dve leti
proučevala baronovo življenje,
zatem je nastala knjiga.
Kaj pa glede samega Mitosa.
Kako so potekale njegove
prejšnje izvedbe?
Vsako leto smo priredili razstavo
del različnih slikarjev, tako figu-
rativnih kakor tudi abstraktnih,
ki so se v svojih delih povezovali
z grškim svetom oziroma z mito-
logijo. Poleg teh so potekala pre-
davanja, pa tudi modni defileji.
Je bil Mitos vedno na istem
kraju?
Ne, pred desetimi leti smo začeli
v dvorani hotela Filoxenia, ki je
v lasti grške skupnosti, kamor se
bomo letos tudi vrnili. Štiri ali
pet let smo nato razstavljali v
zimskem vrtu parka Revoltella,
in sicer v sodelovanju z Odbor-
ništvom za kulturo Občine Trst.
V gosteh so nas imeli tudi v Kam-
narski hiši v Nabrežini, sodelo-
vali smo s tamkajšnjo občinsko
upravo. Tri izvedbe festivala pa
so se zgodile istočasno z Barcola-
no.
Kateri je glavni cilj oziroma
namen prireditve?
Najpomembnejši je prav gotovo
širiti znanje o mitologiji. Kot po-
ve že sam naslov, si želimo pove-
zati nekdanjost in sedanjost prav
s pomočjo mitov oziroma mito-
logije.
Kako bo potekalo letošnje
srečanje?
Letos bodo gostje štirje umetni-
ki, in sicer dva, ki se izražata z ab-
straktno govorico, to sta tržaška
slikarja Edi Pugliese in Adriana
Itri. Kar se tiče figurativnega sli-
karstva, pa bo to arhitekt s Sicilije
Roberto Schembri, poleg njega
pa še Paola Maria Fonda. Ob njih
bo razstavljala kiparka Sabina Ca-
sagrande, s področja mode pa
bomo imeli v gosteh stilistko Ni-
coletto Magnassi, ki je ustvarila
svoje kreacije v znamenju mor-
ja.
Koliko časa bo trajala priredi-
tev?
Začeli bomo 10., končali pa 17.
novembra. Razstava bo odprta
vsak dan od 10. do 19. ure. Poleg
te bodo na sporedu še tri srečanja
z začetkom ob 18. uri. V pone-
deljek, 10. novembra, bo ob 18.
uri na sporedu odprtje razstave
in nagrajevanje umetnikov. Prvo
srečanje bo potekalo 11. novem-
bra, predavala bom o baronu Pa-
squaleju Revoltelli in argonavtih.
Naslednji srečanji bosta na spo-
redu 13. in 15. novembra. Nasto-
pila bosta look maker Emanuele
Bonutti in zlatar Pietro Cresta.
Kako to, da ste Argonavte po-
vezali z baronom Revoltello?
Zadeva je na prvi pogled nekoli-
ko zapletena. Če verjamemo v
metempsihozo oziroma reinkar-
nacijo, lahko Mio, ki je bila po
nekaterih podatkih Pitagorova
hči oziroma njegova sledilka, oz-
načimo za utelešenje antimateri-
je in s tem ravnovesje med mikro
in makrokozmosom. Nekatere
legende pravijo, da je baron Re-
voltella srečal svojo muzo, ki naj
bi se imenovala Mia. V mojem
pripovedovanju se tako Baron
Revoltella vkrca na ladjo Argo in
tam sreča Jazona. Znajdeta se ob
izlivu Timave, kjer so argonavti
pluli. Z njihovo zgodovino je po-
vezana tudi Vrhnika pri Ljublja-
ni, ki ima v svojem grbu ladjo Ar-
go, pa tudi sama Ljubljana in Ce-
lovec, ki v mestnem emblemu
nosita simbol zmaja, tega je
namreč Jazov v legendi ubil, saj
mu je preprečeval dostop do zla-
tega runa.
Primož Sturman
zen? Po obliki sta precej tradicio-
nalni, saj se marsikje pojavlja ri-
ma, pa tudi druge figure, denimo
anafora. Teh prvin doslej sicer ni-
smo še omenili, značilni pa sta
tudi za oba prejšnja pesniška raz-
delka, pa tudi za nadaljevanje
zbirke.
Pesmi, ki jih je avtor zapisal v
zadnjem desetletju prejšnjega ti-
sočletja, se nanašajo predvsem
na bivanjsko stisko, ki je sicer ra-
zlična od tiste, ki jo avtor opisuje
v svoji mladosti. V tistem prime-
ru je bil
namreč
sam njen
edini pro-
tagonist,
tri dese-
tletja ka-
sneje pa se
sooča z iz-
gubami
ljudi okrog
sebe. Verze
namenja
tudi svo-
jim
družin-
skim članom, uteho, ki mu po-
maga prebroditi stisko, pa dobiva
ne samo v veri, ampak tudi v le-
poti svojega okolja. Tako na pri-
mer opeva Gorico, torej mesto, ki
ga je sprejelo. Posebno lepo izz-
veni pesem Drobna magistrala,
ki je nekakšen oblikovni križanec
med Prešernovima Gloso in So-
netnim vencem. Uvodne štiri
vrstice in sama oblika so namreč
bolj podobne Glosi, njihovo po-
navljanje na koncu ene pesmi in
začetku druge pa Sonetnemu
vencu. Med omembe vredne spa-
da tudi pesem Vizija, ki se ponovi
v treh reprizah (1, 2 in 3).
Iz ciklusa, ki je časovno nastal v
prvem desetletju novega tisočlet-
ja, je takoj moč zaznati veliko
večjo mero vitalizma, in sicer že
v samih naslovih pesmi (Zmaga
svetlobe, Pokaži ljubezen svojo
moč, Iščem življenja povsod, Še
je čas itd.). V našem prostoru je
to obdobje v znamenju do-
končnega padanja meja, kar se-
veda najde mesto tudi med
Povšetovimi verzi (Meja, Posoške
refleksije 2007).
Iz zadnjega pesniškega razdelka
naj omenimo le pesem Poziv k
pomiritvi, ki bi jo lahko imeno-
vali tudi “Povšetovo Zdravljico”,
saj je tako po zgradbi kakor tudi
po vsebini – ta je seveda primer-
na današnjim časom – precej po-
dobna tisti izvirni. V njej avtor
namreč piše o tem, kako je med
Slovenci potrebna pomiritev. Po-
sebej močno delujeta prva dva
verza vsake kitice, ki se ponavlja-
ta kar šestkrat, in sicer “Kako lepo
bi nam lahko bilo, / Slovencem
vsem”.
Primož Sturman
  ed 11 tekmovalnimi
predstavami, ki jih
je selektorica Ame-
lia Kraigher uvrstila v letošnji
tekmovalni program najpo-
membnejšega in najodmev-
nejšega gledališkega festivala
na Slovenskem, Borštnikovo
srečanje 2014, je bila tudi
predstava Slovenskega stalne-
ga gledališča Moderne no
drame v režiji Mateje Ko-
ležnik. Predstava je bila de-
ležna kar treh nagrad, kar je
velik uspeh za naše gleda-
lišče, če upoštevamo dejstvo,
da so navadno zmagovalke
BS uprizoritve velikih osred-
njih slovenskih gledališč.
Režiserka predstave SSG Ma-
teja Koležnik je prejela
Borštnikovo nagrado za
M režijo Moderne no drame terPrijatelji v izvedbi SNG Dra-ma Ljubljana. Koležnikova
“se je soočila z zelo zahtevni-
ma in povsem različnima
predlogama, obema izhaja-
jočima iz japonske kulture:
sanjskimi, poetičnimi mini
dramami in dramo Koba
Abeja postavljeno v “obsesiv-
no bližino gledališča absur-
da”. Nagrajeno je bilo njeno
“detajlirano, prefinjeno in
skrajno disciplinirano tkanje
uprizoritvene mreže, ki v sti-
ku z gledališkimi tradicijami
vzhoda ustvarja samosvojo
odrsko poetiko”. Uprizoritev
Moderne no drame oz. njen
dramaturg Goran Ferčec je
prejel nagrado za dramatur-
gijo. “Dramaturgija vzpostavi
ustvarjalno raz-
pravo s kla-
sičnim koncep-
tom, da bi
ustvarila novo,
izvirno dram-
sko strukturo”,
piše med dru-
gim v utemeljitvi. Po presoji
žirije, ki so jo sestavljali pu-
blicist, dramaturg in teatro-
log Jasen Boko, dramaturg,
prevajalec in teatrolog To-
masz Kubikowski, publicistka
in gledališka kritičarka Petra
Vidali, gledališka teoretičarka
in kritičarka Barbara Orel ter
dramaturginja in kustosinja
Tea Rogelj, predsednica, je
predstavi podelila še posebno
nagrado za vizualno in
zvočno podobo “poigravanje
z dualizmom, neločljivo
vtkanim v klasično no dra-
mo, pripelje do spojitve in-
ventivnih vizualnih in
zvočnih elementov uprizorit-
ve”. Veliko nagrado festivala
si je prislužila predstava Svat-
ba SNG Drama Ljubljana,
režiserja Jerneja Lorencija.
Uprizoritev korenito prestavi
Šeligovo kombinacijo absur-
da in poetičnosti v naš čas.
Tri nagrade za igro so prejeli:
Nina Ivanišin za vlogo Lenke
v uprizoritvi Svatba v izvedbi
SNG Drama Ljubljana, “ker je
zasnovala nepozabno figuro
ženske –otroka z velikimi
začudenimi očmi, tako kot
nenadoma vzcveti v veselju,
zapade tudi v obup, ob tem
pa vzpostavi svoj lastni ritem
intelektualnega in čustvene-
ga razumevanja sveta”; Janez
Škof za vlogo Očeta v uprizo-
ritvi Angel pozabe v izvedbi
SNG Drama Ljubljana. “Oče
Janeza Škofa z ganljivim sple-
tom norosti, bolečine in mi-
losti ustvari pretresljivo in-
timno in protivojno
pričevanje; Barbara Cerar za
vlogo Nje v uprizoritvi Angel
pozabe v izvedbi SNG Drama
Ljubljana: “Barbara Cerar ne
podaja deklice z zunanjimi,
telesnimi znaki otroštva, am-
pak s čudenjem, navdušen-
jem nad spoznavanjem oku-
sov, vonjav, barv, narave in
babičinega poganskega misti-
cizma”. Nagrado za mlado
igralko/igralca (do dopolnje-
nega 30. leta starosti) je do-
bila Ana Urbanc za vlogo
Prve Micke v uprizoritvi
Mrtvec pride po ljubico v iz-
vedbi Prešernovega gleda-
lišča Kranj in Mestnega gle-
dališča Ptuj. “Ana Urbanc na-
seljuje svet poetične drame
Svetlane Makarovič kot poo-
sebljenje ideala romantične
ljubezni, ki ne pristaja na
kompromise in se lahko iz-
polni le v radikalni odločitvi
za smrt s svojim ljubljenim”.
Nagrado za scenografijo je
prejel Branko Hojnik za sce-
nografiji v uprizoritvah Svat-
ba in Kralj na Betajnovi v iz-
vedbi SNG Drama Ljubljana
in Drame SNG Maribor, “ker
stopa v izviren avtorski dia-
log z dramskim besedilom in
vzpostavlja svet, v katerem
posamezni znakovni sistemi
odra prepričljivo zaživijo. Na-
grade za glasbo je bil deležen
Branko Rožman za glasbo v
uprizoritvi Mrtvec pride po
ljubico: ker tudi glasba stopa
v dialog z igralci.
Nagrada za vizualni prispe-
vek je šla v roke Gašperju Bre-
zovarju za oblikovanje videa
v uprizoritvi Vzgoja stoika v
izvedbi Anton Podbevšek
Teatra. Društvo gledaliških
kritikov Slovenije je nagradi-
lo predstavo Mrtvec pride po
ljubico: “Predstava je v temel-
ju zaznamovana z dvojno-
stjo, ki se zarisuje že v razce-
pljenosti glavne junakinje”.
Borštnikov prstan bo odslej
krasil tudi prst igralca SNG
Maribor Vlada Novaka, ki je
v svoji izjemni gledališki ka-
rieri v SNG Maribor in dru-
gih slovenskih gledališčih
odigral več kot 120 vlog. Sam
poudarja, da so mu bližje vlo-
ge malih preprostih ljudi, ker
tudi v življenju ni ne vem
kakšen junak, je povedal za
STA.
IK
Maribor / 49. Borštnikovo srečanje
Tri nagrade Slovenskemu
stalnemu gledališču Trst
Tržaška6. novembra 201410
Nastop naših vinogradnikov v Turinu
Na mednarodnem sejmu Salone del gusto so se uspešno
predstavili tudi vinogradniki s Tržaškega in Goriškega. V okviru
petdnevnega sejma, ki v Turinu vsaki dve leti predstavlja
najboljše enogastronomske posebnosti z vseh celin, je rujna
kapljica iz naših krajev stopila v ospredje v soboto in nedeljo.
Salone del gusto, katerega glavni organizator je gibanje Slow
food, se je končal v ponedeljek, 27. oktobra.
V soboto je bila pozornost usmerjena v Kras in vitovsko,
edinstveno območje in avtohtono vinsko sorto pa sta v okviru
vsakodnevnih “laboratorijev okusov” predstavila vinogradnika
Matej Škerlj iz Saleža in Benjamin Zidarič iz Praprota. Degustacije
se je udeležilo nad 60 ljudi, ki so aktivno s številnimi vprašanji
spremljali predstavitev Krasa in njegovih vin, na pokušnji pa sta
poleg svoje vitovske predstavila tudi tisto Sandija Škerka, Mateja
Lupinca in Edija Kanteta.
Zelo uspešno pa je bilo tudi na nedeljo, ko so organizatorji
slovesno predstavili sveže tiskan vodnik Slow wine najboljših vin
v Italiji. V prepolni dvorani je o publikaciji spregovoril predsednik
gibanja Slow food Petrini, sledila pa je pokušnja nagrajenih vin.
Vodnik razvršča vina v razne kakovostne kategorije, v Furlaniji
Julijski krajini pa je bilo na skupnih 18 najboljših vin, ki jih
označuje “polžek” (ta je tudi razpoznavni znak gibanja Slow food),
kar devet iz kleti slovenskih vinogradnikov.
Na sejmu so na razstavnem prostoru Furlanije Julijske krajine
nagradili tudi breškega vinogradnika Rada Kocijančiča, ki je pred
kratkim v Gradišču prejel ugledno Veliko nagrado Noe'. Kocjančič
je tako stopil v klub najboljših deželnih vinogradnikov, nagrado
pa podeljujejo že 49 let. Odličje je prejel za vino Brežanka letnik
2009.
Letošnja izvedba turinskega sejma je postavila v ospredje pomen
družinskega kmetovanja. Salone del gusto je obiskalo 220 tisoč
ljudi.
Popravek
V članek z naslovom Miran Kuret o DSMO Kiljan Ferluga,
objavljen v prejšnji številki Novega glasa, se je vrinila napaka
glede službenega mesta Mirana Kureta, ki je bil 25 let pri
Glasbeni matici odbornik, pri Slovenskem stalnem gledališču
pa uslužbenec (administrator, blagajnik...). G. Kuretu se za
pomoto opravičujemo.
Kratke Trideset slovenskih in hrvaških minoritov na obisku v Trstu
Spomin na mučenca 
p. Placida Corteseja
  Trstu se je v sredo, 29.
oktobra, mudila skupina
približno tridesetih slo-
venskih in hrvaških minoritov,
katerim so se pridružili tudi ne-
kateri tržaški italijanski redov-
niki, ki so se z obiskom krajev
mučeništva ter skupno molitvi-
jo spomnili sobrata, patra Pla-
cida Corteseja, ki so ga nacisti
pred sedemdesetimi leti aretira-
li v Padovi, nato zasliševali,
mučili in sežgali v Trstu.
P. Placida Corteseja je naci-
stična policija aretirala v Padovi
8. oktobra leta 1944 ter ga že isti
dan odvedla na sedež Gestapa,
ki je bil na Oberdankovem trgu
v Trstu. Tu je bil zaprt v kletnih
prostorih, zasliševali pa so ga v
gornjih nadstropjih stavbe, kjer
v delu pritličja danes domuje
Zadružna kraška banka. Mučili
so ga do smrti več kot mesec
dni, a sodelavcev ni izdal.
Hrvaški in slovenski minoriti so
zato najprej obiskali ta kraj, ki
ni odprt javnosti, saj je last ban-
ke iz Veneta, kraj trpljenja pa tu-
di ni prisoten v tržaški zavesti.
Časnikar Ivo Jevnikar jim je v
preddverju spregovoril o
tržaškem poglavju tragične uso-
de patra s Cresa, v vlažnih klet-
V nih prostorih stavbe pa so pri-sluhnili pretresljivemupričevanju trpljenja, ki ga je tu
doživel Ljubomir Sušić. Sprego-
voril je o sistemu mučenja, bo-
lečinah in psiholoških mukah,
joku ter o tem, kako pater Cor-
tese ni nikoli klonil, kar je še
bolj razjarilo nacistično polici-
jo. Z molitvijo v latinščini so se
prisotni minoriti spomnili
trpljenja sobrata in vseh ostalih
v tistih prostorih.
Truplo Placida Corteseja so na-
to nacisti prepeljali v tržaško
Rižarno, kjer je zelo verjetno
zgorelo v krematoriju. Civilno
sodišče je za domnevni dan
smrti določilo 15. november
1944. Tam je bil predviden dru-
gi del obiska z molitvenim
srečanjem v treh jezikih. Ko je
trideset patrov prišlo v Rižarno,
je bila v polnem teku slovesnost
s polaganjem vencev pred 1. no-
vembrom, ki sta se je udeležila
tudi župan Roberto Cosolini in
slovenski obrambni minister
Janko Veber. Patri so počakali in
spremljali komemoracijo, neka-
teri izmed političnih predstav-
nikov, med njimi tudi minister
Veber, pa so nato prisluhnili
predstavnikom minoritskega
reda, ki so v treh jezikih sprego-
vorili o pomenu srečanja mino-
ritov iz treh držav in liku patra
Corteseja, o katerem je podrob-
  a bližina jim je prišla še
kako prav naslednje ju-
tro, ko so si jih lahko
ogledali v svetem miru, še pre-
den je tja navalila množica tu-
ristov in ko so tudi sami prebi-
valci Bruslja šele zaspano odpi-
rali okna ter vrata trgovin in re-
stavracij (bila je nedelja, maša
pa je izletnike čakala v Pastoral-
nem središču šele pozno popol-
dne). Na prelep Grand place je
sijalo bledo sonce, kljub vetru
je bilo dovolj toplo in dovolj
mirno, da so besede opisa palač
in zgodovinskega ozad-
ja njihove gradnje
prišle do vseh ušes. Ma-
la karavana izletnikov
se je potem pomaknila
po s kockami tlakova-
nih uličicah do – Bog
ve zakaj – slavnega
Manneken Pisa (dečka,
ki lula). Tam so jih že
zajele kar preveč mi-
kavne dišave znameni-
tih še toplih bruseljskih
vaflov, prelitih s čoko-
lado, medom, marme-
lado, okrašenih z gorami sme-
tane, gozdnih sadežev in še
drugih dobrot. Vrata so odpira-
le tudi trgovinice spominkov,
veliko bolj vabljive od teh pa so
bile trgovine s samo čokolado,
vseh vrst in oblik, v elegantnih
konfekcijah – pravi butiki; za
njimi niso zaostajale niti trgo-
T vine čipk, da ne govorimo oprodajalnah z vsemi mogočimivrstami piva, ki so, tudi zaradi
slavnih kozarcev, ki se prilegajo
vsak svojemu tipu piva, izgle-
dale nič manj elegantno. A vse
te potrošniške zanimivosti so
smeli naši pevci le mimogrede
ošvrkniti z očmi – vodič je že
hitel nazaj proti trgu Grotte
Markt (tako se Grand place
imenuje v flamščini, poleg
francoščine drugem belgijskem
uradnem jeziku), kamor so se
že začenjale zgrinjati skupine
izletnikov z vseh strani sveta.
Takrat pa je postala skušnjava
prevelika: treba je bilo preizku-
siti akustiko tega krasnega am-
fiteatra, ki ga sestavlja krog ble-
stečih palač. In pevci so najprej
obzirno in malo boječe, potem
pa vedno bolj prepričano zapeli
nekaj slovenskih pesmi, med
katerimi seveda Zdravlji-
co, in tako opozorili nase
številne turiste (med nji-
mi je bilo celo nekaj po-
sameznikov Slovencev),
ki so jim navdušeno ploskali in
se takoj pozanimali, od kod pri-
hajajo.
A neutrudni Andrej je že pri-
ganjal, saj jih je čakal še kar
dolg turistični ogled. Tako so se
povzpeli do katedrale Svetih
Mihaela in Gudule (nam po-
polnoma neznane svetnice, ki
pa je zavetnica Bruslja in celot-
ne Belgije). V tej cerkvi poteka
tudi cerkveni del kronanja bel-
gijskih kraljev. Sedanja kraljev-
ska družina redno zahaja k
maši, vendar je v Belgiji Cerkev
strogo ločena od države. Na-
slednje postojanke so bile še
Ribji trg, Galerija (s kratkim
zgodovinskim ekskurzom v
zvezi s kraljevo rodovino, ki
ima na svoji vesti, posebno v
dobi vladavine kralja Leopolda,
grozni genocid v Kongu), neza-
nimiva Jeanneke Pis in... veliko
bolj zanimiva pivnica Delirium
tremens, ki ji pripada Guines-
sov primat v številu različnih
piv, ki jih ima na zalogi.
S tem je bila turistična rado-
vednost udeležencev 'zaen-
krat' potešena, bili pa so tudi
tako utrujeni, da ne bi šli več
gledat niti samega kralja. Po-
leg tega jih je popol-
dne že čakala prva
obveznost. V mali
kapeli Slovenskega
pastoralnega sre-
dišča je cerkveni
pevski zbor z Opčin
pod vodstvom Janka
Bana obogatil ne-
deljsko večerno mašo,
ki jo je obiskalo precej
slovenskih vernikov,
posebno družinice z
otroki. Obred je vodil
g. Zvone Štrubelj. Sle-
dil je še kratek koncert
obeh zborov Sveti Jer-
nej. Celoten nastop, ta-
Zbora Sv. Jernej z Opčin na gostovanju v Bruslju (2)
Lepa pevska izkušnja
ko peta maša kot koncert, je bil
uglašen na nabožne pesmi skla-
dateljev in pesnikov iz našega
širšega zamejskega prostora, saj
je zajel poleg Vrabčeve maše in
Pesmi barbanskih romarjev tu-
di Maličeve, Merkujeve ter Ko-
gojeve pesmi. Dolžnostni del
tega nepozabnega večera pa je
kaj hitro stopil v ozadje. V
ospredje je stopilo nadvse
prisrčno srečanje z nekdanjim
openskim župnikom Zvone-
tom Štrubljem, ki je sedaj dušni
pastir ne samo Slovencev v Bru-
slju, pač pa v celotnem Bene-
luksu. Na družabnem srečanju,
ki je sledilo, se je ustvarilo to-
plo vzdušje s petjem in
prijetnim kramljanjem (v
veselje je bilo pevcem tudi
srečanje z nekaterimi pri-
jatelji-Tržačani, ki sedaj
živijo v Bruslju). Kar težko
se je bilo odtrgati od dra-
gih oseb, a pevce je čakal
še najnapornejši dan tega
gostovanja.
Bil je namreč namenjen
ogledu in spoznavanju
Evropskega parlamenta ter
večernemu koncertu na
slovenskem veleposla-
ništvu.
/ dalje
Lučka SusičKatedrala Sv. Mihaela in Gudule
Grand place
neje spregovoril Ivo Jevnikar.
Sledila je molitev v treh jezikih,
saj pater Placido Cortese s svojo
življenjsko zgodbo združuje vse
tri sosednje narode.
Tržaškega srečanja sta se ude-
ležila tudi slovenski provincial
p. Milan Kos, nekdanji hrvaški
provincial p. Ljudevit Maračić,
tržaški gvardijan p. Tiberio Zilio
ter generalni asistent minoritov
za Srednjo Evropo p. Miljenko
Hontić.
Osrednja slovesnost ob 70-letnici mučeniške smrti p. Placida
Corteseja bo 15. novembra v Padovi v baziliki sv. Antona in bližnjih
prostorih. Prireja jo vodstvo minoritov Italijanske province sv.
Antona Padovanskega. Gre za provinco, ki je nastala 7. aprila lani
ob združitvi padovanske in bolonjske province in torej združuje vso
severno in del srednje Italije.
V dvorani Sala teologica bo ob 16. uri srečanje, ki ga bosta uvedla
rektor bazilike p. Enzo Poiana in provincial minoritov p. Giorgio
Voltan, povezoval pa ga bo Ivo Jevnikar. Ravnatelj založbe
Messaggero di sant'Antonio p. Fabio Scarsato bo predstavil ponatis
knjižice o baziliki sv. Antona, ki jo je napisal p. Cortese, Elena
Blancato pa svoje literarno videnje Cortesejevih zadnjih dnevov
Ruah. Spomine na p. Corteseja bosta nato obudili pričevalki Lidia
Martini iz Padove in Majda Mazovec iz Ljubljane. O točki, do katere
je v Rimu prišel postopek za Cortesejevo beatifikacijo, bo
spregovoril postulator p. Angelo Paleri. Za konec bodo na sporedu
odlomki iz drame p. Francesca Ruffata Žrtev molka.
Ob 18. uri bo v baziliki sv. Antona sledilo somaševanje, ki ga bo
vodil upokojeni tržaški škof Eugenio Ravignani, nato bodo
pobudniki predali namenu spomeniško predelano spovednico p.
Placida Corteseja v sami cerkvi, nasproti kapele z relikvijami.
Restavrirano spovednico bodo obogatili s Cortesejevo sliko in zapisi
o njegovem življenju ter reševanju preganjanih.
15. novembra v Padovi
Ljubomir Sušić obuja spomine na trpljenje v “bunkerju”
gestapa na Oberdankovem trgu (foto Aleš Brecelj)
Del udeležencev v tržaški Rižarni (foto Aleš Brecelj)
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
vabi na 
15. REVIJO ZBOROV 
DEVINSKE DEKANIJE
sobota, 8. novembra 2014, ob 20. uri
cerkev sv. Pelagija v Šempolaju
Tržaška 6. novembra 2014 11
Obvestila
V nedeljo, 9. novembra 2014,
ob 18. uri bo v Prosvetnem
domu na Opčinah gledališka
skupina KD “Brce” iz Gabrovice
pri Komnu uprizorila komedijo
Marjana Tomšiča Češpe na figi.
Režija Sergej Verč, pomočnica
režiserja Minu Kjuder.
Klub prijateljstva –
Vincencijeva konferenca
vabita na srečanje ob 70-letnici
mučeniške smrti p. Placida
Corteseja: prof. Marija Cenda bo
predstavila knjigo o p. Corteseju
avtorice Elene Blancato, ki bo
tudi sama spregovorila, Ivo
Jevnikar pa bo uvedel ogled
dokumentarca o njegovem liku
in zgodbi, v četrtek, 20. nov.
2014, ob 16. uri v Petrerlinovi
dvorani v ul. Donizetti 3, I. nad.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Mirka Kermec 20 evrov.
Ob smrti duhovnika Maksa Suarda, župnika v Sv. Križu pri Trstu
Kratek opis njegove
življenjske poti
  ospod Maks Suard se je
rodil v Trstu 19. avgusta
leta 1966, doma je bil od
Svetega Ivana. V duhovnika je bil
posvečen 7. decembra 1995 in bil
takoj imenovan za kaplana v Bol-
juncu, od leta 1996 pa je kot žup-
nijski upravitelj oskrboval župni-
jo sv. Antona Puščavnika v
Borštu. Od leta 2004 do 1.9.2009
je služboval kot župnik v Dolini
in v Mačkoljah, nato pa je bil pre-
meščen v župnijo Povišanja Sv.
Križa v Križ, od koder je od leta
2011 oskrboval tudi župnijo sv.
Hieronima na Kontovelu.
Med drugim je bil priljubljen ka-
tehet na slovenskih višjih sred-
njih šolah in odgovoren za mla-
dinsko pastoralo v openski deka-
niji. Imenovan je bil tudi v vod-
stvo Slovenskega karitativnega
društva Slokad. V tem smislu je
zlasti v poletnih mesecih redno
organiziral mladinska letovanja
v Bohinjski Bistrici in drugod. V
Svetem Križu je bil zadnja leta
vpet v obnovo starodavne cerkvi-
ce sv. Roka in v ostalo pastoralno
ter socialno delo v župniji, zlasti
v okviru pobud v Slomškovem
domu.
Poznali smo ga kot zelo zavedne-
ga Slovenca.
Očetu in svojcem, celotni kriški
vaški skupnosti in vsem, ki so g.
Maksa resnično cenili, izražamo
globoko sožalje in pokojnika pri-
poročamo v molitev!
HVALEŽEN SPOMIN DIJAKOV
“Nikogar ne obsojaj! Ne veš, v ka-
teri bitki se je boril!
Roka piše to, kar srce govori. Pri-
kazal si se, potrkal na vrata, vsto-
pil v razred in s tem v naša srca.
Modra majica s kratkimi rokavi,
resen izraz na obrazu, ki je včasih
le prešel v iskren nasmeh. Prija-
zen, dober nasmeh nas je vsakič
približal tvoji pravi naravi. Lahko
pišejo in govorijo karkoli o tebi,
mi pa smo te poznali in tega ne
moremo početi. Mi le vemo, da
smo te poznali tako kot profesor-
ja, pedagoga in človeka. Bil si
vedno prisoten, povedal si vedno
G to, kar si imel v mislih, in če smopotrebovali pomoč, si bil naš ste-ber. Vemo, da si bil posebnega
značaja, zaprt, trmast in včasih
težaven, ker nisi dopustil, da bi
tuja mnenja vplivala na tvoje
življenje in delovanje. Cenimo
te, ker si bil topla, pogum-
na, iskrena oseba, ki se je
vedno borila za resnico in
zakonitost, pa tudi, ker si
nam posredoval vrednote
narodne zavesti in ljubezni
do našega jezika ter kultu-
re. Nisi se ustavil pred ovi-
rami in nisi se pustil ustra-
hovati od nadrejenih in si
vedno izrazil to, kar si mi-
slil. To je vsem nam, ki smo
te poznali in cenili, jasno
kot sonce. Nisi bil oseba, ki
si je želela splošno naklon-
jenost, in nisi bil pripra-
vljen na kompromise in na
sprave. Bil si borec za resni-
co, poštenost in trmast za-
govornik lastnih idej. To ne
pomeni, da si bil vedno na
“pravi strani” ali da si imel
vedno prav, temveč, da si
razmišljal samozavestno in svo-
jemu prepričanju trdno sledil, ne
glede kaj so ti lahko rekli. Zavze-
mal si se tudi za enakopravnost
vseh dijakov in ovrednotil po-
membnost različnosti in strpno-
sti in pomagal šibkejšim. S tem
se ti lahko le prisrčno zahvalimo,
saj si v nas pustil samo veliko le-
pih spominov in si za nas storil
veliko dobrega. To pismo smo ti
napisali, ker smo bili, smo in bo-
mo vedno navezani nate, na ose-
bo, ki smo jo osebno spoznali. To
pismo je zate Maks, v spomin”!
Hvala Maks.
Tvoji dijaki in prijatelji: Arlin, Ja-
na, Mateja, Jasmin, Evelin, Elena,
Marlen, Barbara, Devan, Soraya,
Federika, Sara B., Sara G., Nika,
Nataša, Martin M., Marinka, Ma-
tija, Dean, Gabrijel, Peter, Kristi-
na P., Fabiana, Irina G., Sara B.,
Neža, Lucija, Tina R., Riccardo,
Jurij, Zala, Luisa, Petra, Jernej,
Daniel, Martina P., Tania, Katari-
na, Beatrice, Irina O., Samuel,
Darma, Katja, Valnea, Marko D.,
Raja, Lisa, Vida, Sara M., Ksenija,
Veronika S., Marko K., Danjel L.,
Veronika C., Samantha, Martina
D., Nika P., Simon K., Martin P.,
Max Z., Matija P., Federico, Ja-
kob, Cecilia, Simon M., Kevin,
Sofia, Mara M., Gaya, Marco P.,
Mara M., Štefanija, Kristina T.,
Matej, Davide, Aleš, Meta, Cate-
rina, Cristian, Lorenzo, Patrick,
Martin K., Valentina, Marko M,
Dana, Martin Gabrijel, Ivan, Tina
K., Erik, Gabrijel T., Ivana Z., Ma-
ja, Patrik R., Nicole, Marco M.
UTRINEK V SLOVO
Urednik našega tednika me je po-
vabil h kratkemu, osebnemu za-
pisu v slovo spoštovanemu in
dragemu znancu. Nič ni enostav-
no, če preveč kompliciramo. Vse
je bolj globoko, kot se zdi. Tako
preprosto, tako kompleksno. Naj
zapišem nekaj osnovnih, srčnih,
iskrenih misli o Maksu.
Spomin na Maksa Suarda, dolgo-
letnega profesorja na tržaškem li-
ceju A. M. Slomšek, je povsem
čist in zavesten. Dober profesor
nam je bil, bi je vedno in eno-
stavno tam. Maksova prisotnost
ni bila vsiljiva, pridigarska, vse-
vedno vzvišena. V šolskem vsak-
danu je bil za nas dijake razpo-
ložljiv, vendar odraslo, z distan-
co, z zdravo medčloveško razdal-
jo. V sebi je nosil nekakšen pri-
rojen občutek za razumevanje so-
cialnih dinamik. Znotraj šolske-
ga okolja je vselej, v majčki s krat-
kimi rokavi in s prekrižanimi
rokami, opazoval in uspešno pre-
poznaval kakovost in vozlišča od-
nosov med mladino in kolegi.
Verouk je bil zanj predmet skup-
nosti, pri katerem naj bi se peda-
goško in vzgojno širila kritična
zavest o globalnih in ak-
tualnih temah. Smrtna ka-
zen, satanizem, vzgojne
težave, bulimija in anorek-
sija, raznorazne nevroze in
psihoze, odvisnosti od drog
in slabih življenjskih navad,
ateizem. Vsak človek je pro-
dukt družbe, ki ga neiz-
bežno določa, v dobrem in
slabem. To je bilo Maksovo
vodilo: širiti humanistično
etiko v svojem okolju. Nje-
gova predavanja so bila od-
prta vsem, še najbolj je
morda cenil tiste, ki so nje-
gov pouk izbrali, čeprav se
niso imeli za kristajne in ta-
ko dokazali, prej sebi kot
profesorju, odprtost. V nje-
govih urah je aktualnost
spregovorila preko samega
učnega gradiva. Filmi, knji-
ge, revije: dovolil nam je odgo-
vornost argumentirane izbire,
odločitve, dialoga. Namesto reto-
ričnega samopotrjevanja je za
svojo didaktično metodo izbral
odprto debato, pri kateri je osta-
jal le moderator.
Ob pravicah je vedno opozarjal
na dolžnosti, prvih preveč, dru-
gih nikjer. Bil je vselej na strani
mladih in nas obravnaval celovi-
to. Dijaka ni sodil po ocenah in
učnih rezultatih, bolj pomembni
so mu bili družbena aktivnost,
vedenje, vrednote.
Nauk Maksa Suarda je v meni
ožigosal predvsem dvoje: člo-
večansko odprtost k dialogu in
razmišljanju, ki je najzahtev-
nejša, a najbolj plemenita
življenjska drža, in brezkompro-
misno občutljivost za narodna
vprašanja. Ljubil je slovensko
kulturo in se bil za slovenščino
pripravljen boriti na vsakem ko-
raku.
Jernej Šček
Ponedeljkovo srečanje DSI 
Predstavniki slovenskih
manjšin v Avstriji in
Italiji o skupnih težavah
  redstavniki obeh sloven-
skih manjšin, tako na Ko-
roškem kot Tržaškem, so
imeli prejšnji ponedeljek v
Društvu slovenskih izobražen-
cev, v sklopu 16. Koroških kultur-
nih dnevov na Primorskem, pri-
ložnost, da si izmenjajo stališča,
mnenja in strategije ter da se sku-
paj pogovorijo o izzivih in
težavah, ki se tičejo vseh pripad-
nikov slovenske
manjšine. Z
manjšinsko pro-
blematiko so se
soočili Nanti
Olip, podpred-
sednik Narodne-
ga sveta Koroških
Slovencev, pred-
sednik Enotne li-
ste Gabrijel Hri-
bar, pokrajinski
tajnik Slovenske
skupnosti Peter Močnik in od-
bornica devinsko-nabrežinske
občine Marija Brecelj. Prisotne je
v zanimivo debato, v imenu do-
mačih političnih predstavnikov,
uvedel Peter Močnik, ki je naka-
zal temo pogovora, avtonomijo
manjšine tako pri upravljanju šol
kot uresničevanju pravic, poveza-
nih z jezikom.
Medtem ko se je Nanti Olip lotil
teme združevanja občin in dveh
različnih skupin: Slovencev, ki so
prepričani, da o lastnih zadevah
odločaš sam, ker to najbolje poz-
naš, ter drugo miselnost, integra-
cijo, ki poteka na različnih rav-
neh v iskanju kompromisa dvo-
jezične skupnosti, je predsednik
Enotne liste Gabrijel Hribar dejal,
da smo vsi prepričani, da z zdru -
žitvijo občin prihranimo, čeprav
to ne drži, saj drugi župan ostane
na svojem mestu kot komisar in
je seveda plačan za to funkcijo.
Po raziskavah sodeč, je najbolj
poceni uprava, ki šteje od 2.500
do 5.000 prebivalcev. Nanti Olip
je še dodal, da kljub prekinitvi s
Heiderjevo dvajsetletno politiko,
ko imajo sedaj novo deželno vla-
do, deželne svetnike ter so glavne
osebe političnih strank pozitivno
nastrojene, realnih rezultatov po-
litičnega premika še niso občuti-
li. Koroška ima pol milijona pre-
bivalcev in 130 občin. V predalih
P je bila že načrtovana združitevobčin, saj je ustavno sodišče priz-nalo, da se občine lahko
združujejo za boljšo funkcional-
nost ter da ni pravnega sredstva
proti temu. Orisal je primer, kako
so poiskali dva strokovnjaka, ki
sta ugotovila, da je finančna ko-
rist združevanja občin blizu
ničle. Prepričan je, da mora na-
rodna skupnost sama vedeti, kaj
je zanjo dobro, in
to nakazal s pri-
merom uspešnih
dvojezičnih
vrtcev in sloven-
ske glasbene šole.
Pokrajinski tajnik
Peter Močnik je
nato predstavil
politično sliko in
zgodovino
občine Devin -
Nabrežina, zatem
je odbornica Marija Brecelj izpo-
stavila dejstvo, kako je slovenska
narodna skupnost postala v tej
občini krepka manjšina. Medtem
ko sta bili tako zemlja kot prebi-
valstvo pred prvo svetovno vojno
slovenski, je danes slovenska
skupnost v občini manjšina. Hu-
dovala se je nad nastankom no-
vega umetnega naselja “Porto-
piccolo” s 480 turističnimi stano-
vanji, ki to ne bodo, saj ima vsak
pravico do stalnega bivališča in
udeleževanja na volitvah. Ob
koncu svojega posega je dodala
še avtokritično misel glede zago-
tovljene dvojezičnosti, ki jo lah-
ko izvajamo, a še vedno orjemo
na tem področju ledino: “Kljub
temu da je zagotovljeno tol-
mačenje na vseh sejah občinske-
ga sveta, bi morali biti veliko bolj
samozavestni. Če imamo pravice
in se jih ne poslužujemo, posta-
ne to formalnost in je žalostno”.
Močnik je spregovoril o vertika-
lizaciji šol in o tem, kako so vred-
note v Italiji predrage, zato jih je
treba “zmanjšati”. Kultura stane,
a ne prinese nobenega dobička.
Zaustavil se je pri gledališču,
knjižnici in SLORI ter klestenju
tiska, kar prinaša razgradnjo pra-
vic manjšine v vidiku varčevanja:
“Ne smemo krpati, ampak ustva-
riti načrt”.
Šin
  veza cerkvenih pevskih
zborov – Trst je v soboto,
18. oktobra, v cerkvi sv.
Martina na Proseku priredila 11.
revijo zborov openske dekanije.
Prisotne cerkvene pevce je uvo-
doma pozdravil dekan in vikar
za slovenske vernike v tržaški
škofiji, g. Tone Bedenčič, ki je
pohvalil njihov trud in vztraj-
nost. Nato je nastopil Združeni
zbor ZCPZ, ki je pod vodstvom
Edija Raceta in ob orgelski
spremljavi Tomaža Simčiča za-
pel Händlovo Pojte zvonovi ter
Svet iz Četrte Troštove maše.
Pred oltar je zatem stopil MeCPZ
Sv. Jernej z Opčin, ki se je le ne-
kaj dni prej vrnil z gostovanja v
Bruslju, kamor je ponesel melo-
dije domačih skladateljev. Tako
je bilo tudi na dekanijskem
srečanju, kjer so openski pevci
pod vodstvom Janka Bana in ob
orgelski spremljavi Vinka Sker-
lavaja ubrano podali Vrabčevo
Darovanjski spev, Obhajilno pe-
sem na besedilo Stanka Janežiča
in v uglasbitvi Staneta Maliča,
nazadnje pa še Mavovo Mati mo-
ja venec pletem, pri kateri je bila
solistična vloga zaupana sopra-
nistki Marti Fabris. MePZ Repen-
tabor se je tokrat predstavil pod
vodstvom domačinke Martine
Škabar, ki je za svoje pevce izbra-
la skladbe Franca Juvana Mariji
v pozdrav, Ro-
berta Führerja
Večni Oče ter
Bratuževo na
besedilo Ljub-
ke Šorli Bliža
se trenutek.
Radijski valo-
vi že skoraj 50
let prenašajo
daleč naokrog
nedeljsko sv.
mašo, ki jo
sooblikuje
MeCPZ Rojan.
Pod vod-
stvom in ob
orgelski
spremljavi Zulejke Devetak so
rojanski pevci uvodoma zapeli
Gačnikovo Tiho kot rosa, sledili
sta še Marijina v Jerebovi ugla-
sbitvi Že pada mrak v dolino ter
Rossinijeva Zvonček k darovan-
ju. Domače pevke iz vrst ŽePZ
Prosek-Kontovel in pod vod-
stvom Marka Štoke so prejele
prav poseben aplavz ob izvedbi
skladb Lučka žive vere Franceta
Ačka, Blažičeve Kruh in vino
povzdiguje ter Frana Rapotca
Marija, ti poslušaj. Skrajni rob
openske dekanije je zastopal
MePZ Mačkolje, ki je pod vod-
stvom Mateja Lazarja pripravil
ubran a cappella program: nez-
nanega avtorja Ves se ti izročim
ter Brčkovo Jezus v beli hostiji,
nazadnje pa je ženski del zbora
izvedel še Försterjevo Češčena
Marija. Revijo je sklenil MoPZ Sv.
Jernej z Opčin, ki je pod vod-
stvom Walterja Lo Nigra skoraj
koncertno izvedel skladbe Pred
Bogom pokleknimo Antona För-
sterja, Tebe pojem iz liturgije sv.
Janeza Krizostoma v uglasbitvi
srbskega skladatelja Stevana Mo-
kranjca ter Ferjančičevo Mariji-
no Večerni zvon.
Nazadnje sta zadoneli še skupni
pesmi, in sicer Tomčeva Rožni
venec pod
vodstvom Zu-
lejke Devetak
ter Premrlova
Do Marije, ki
jo je vodil Ma-
tej Lazar.
Vsi nastopa-
joči zborovod-
je so v dar pre-
jeli ponatis
zbirke Svete
pesmice, ki jo
je leta 1940
uredil Vinko
Vodopivec in
jih je prijazno
poklonilo go-
riško Združenje cerkvenih pev-
skih zborov.
Za doživet pevski večer se je pri-
sotnim zahvalil tudi proseški
župnik g. Mihael Palfi.
Z
  11. revija zborov openske dekanije
Tokrat na Proseku
ZCPZ 
Nanti Olip Gabrijel Hribar
Peter Močnik Marija Brecelj
Aktualno6. novembra 201412
Uroš Perić, izvirni blues sredi Gorice
Glasba v suknjiču
  o, čemur smo prisluh-
nili, je bila glasba v suk-
njiču. Elegantna. Rafi-
nirana. Ne, to ni bila večerna
obleka z bleščicami, ki se sve-
tlika v ritmih in melodijah
swinga (včasih nekoliko
umetno). Ne, to je blues,
prvinski žanr, ki je v svoji iz-
virnosti uglajen. Blues, ki v
glasbo spreminja svobodno
črnsko dušo in jo vseeno
ohranja v kanonih, pa
čeprav še tako fleksibilnih.
A kljub temu ostajajo kano-
ni. Jasno je, da gre za
črnski žanr, do katerega
belci skoraj nimajo dosto-
pa. Skoraj. Obstajajo izje-
me.
Uroš Perić je ena od teh.
Zanj ne velja samo, da
blues živi in ga diha s pol-
nimi pljuči. Perić je izjem-
no talentiran bluesman. V
Sloveniji je uveljavljena
zvezda glasbene scene, pri
nas ga manj poznamo. Za-
to je bil njegov koncert v
Kulturnem domu v Gorici
(23.10.2014) v sklopu “Jazz
and wine” festivala prava kul-
turna obogatitev.
T Brezčasnost bluesaKo je Perić sedel za klavir, je ssvojo glasbo, s svojo telesno
mimiko in predvsem s svojim
žametnim glasom publiko
popeljal v brezčasnost jazzov-
ske Louisiane ali Tenneseeja,
tja daleč na bregove Missis-
sippija. “Sedim na pomolu,
gledam, kako ladje plujejo v
pristan, gledam, kako plujejo
iz njega”, je pel Otis Redding,
ena od legend tega
žanra, o občutkih
brezčasnosti. Uroš
Perić je to glasbo in
te občutke ujel:
blues je pregovor-
no “črnska” glasba, slovenski
pevec pa je posvojil njenega
duha. Pooseblja ga z odlično
imitacijo Rayja Charlesa, ge-
nija soul, blues in jazz glasbe.
Pa ne gre samo za imitacijo.
Perić se je v svojo vlogo po-
polnoma vživel. V celoti je
osvojil črnski glas, v celoti je
osvojil tudi telesno govorico
velikega “Geniusa”: Perić ne
poje samo z glasom, poje z
obrazno mimiko, poje s pre-
pogibanjem celega trupa. In
predvsem, poje z dušo. Tako
se prepušča svojemu izvajan-
ju, da tistih nekaj veznih be-
sed med pesmimi najpogo-
steje pove kar v angleščini.
Seveda, tisti razpotegnjeni
ameriški angleščini, značilni
za južne državice ZDA. Tistih
nekaj besed, ki so obredni
“amen” za vsakim napevom,
v katerem pride do izraza
pevčeva duša. Zato je glasba,
Z 8. strani
Drobci sedanjosti 
in preteklosti ...
  ristavil je, da bralci njego-
vo rubriko Kaj sploh
počnem tukaj berejo
predvsem na spletnem om-
režju. Čeprav ga vprašanje Kaj
sploh počnem tukaj še vedno
zanima, bo morda to rubriko
ukinil, ko se bodo nehale pred-
stavitve knjige. Aleš Berger je o
svojem uredniškem de-
lu priznal, da je izbor
vedno težavno opravi-
lo, sicer je Paljkove pri-
spevke spremljal že od
začetka, saj redno bere
Novi glas, ker iz njega
spoznava, koliko stvari
se dogaja pri Slovencih
čez nekdanjo mejo. Že
pred časom je predlagal
Paljku, da bi iz njegovih
zapisov nastala knjiga, a
on se je tega branil. Ber-
ger pa je želel, da bi izšla
pri Mladinski knjigi, pri
kateri ima kot nekdanji
urednik še nekaj vpliva.
Edini omejevalni pogoj
pri tem je bil obseg pu-
blikacije. Takoj sta se tu-
di odločila, da bo izbor
kronološki. Paljk je od-
brane spise sprejel brez
ugovora, saj je Bergerju
popolnoma zaupal, ker
ima za seboj urejevanje
neštetih knjig. O Paljkovem pi-
sanju Berger meni, da je v njem
posebna energija. Sam je iz spi-
sov razbral nekaj tem, ki se po-
navljajo: npr. položaj Sloven-
cev v Gorici, razmere znotraj
narodne skupnosti in v odnosu
P z Italijani, globalizacija, naj-večkrat pa avtor govori o bran-ju kot navdušen bralec in to
svojo strast želi deliti z drugimi;
svetuje jim, kaj naj vzamejo v
roke. Teme se v zapisih kar pre-
pletajo. Berger ima občutek, da
Paljk kar ne more nehati pisati.
Paljk je pa zaupal, da mu je naj-
bolj pri srcu nekdanji kmečki
svet, ki ga ni več, na kar ga je
večkrat opozarjal že dragi prija-
telj Andrej Malnič, pa tudi jezi-
ka iz tega sveta ni več. A s pi-
sanjem ohranja drobce iz
kmečkega življenja Vipavske
doline, je dejal Berger. Paljk
večkrat omenja otroštvo, ki je
bilo siromašno, a dostojanstve-
no. Pravi, da si v teh zapisih želi
prikazati življenje in posredo-
vati mladim bralcem svet vred-
not, ki so bile veljavne nekoč.
Ugotavlja, da tudi solidarnosti
ni več kot nekdaj.
Na ajdovski predstavitvi se je
dotaknil tudi problema jezika;
če hoče narodna manjšina ob-
stati, pravi, se mora okleniti je-
zika, ostati zvesta narodnosti in
jeziku, kot nenehno poudarja
pisatelj Boris Pahor. Spregovo-
ril je tudi o manjšini, o kateri
je dr. Branko Marušič mnen-
ja, da je ginevanje, pa še o
svetu, ki se neverjetno hitro
spreminja, in o naši šoli, pa
tudi kako pada raven sloven-
skega jezika pri povprečnem
zamejskem Slovencu. Pri
tem je Berger pripomnil, da
tudi v Sloveniji je občutiti
padanje skrbi za jezik, znanje
in zavest, da jezik nekaj je.
Proti tej brezbrižnosti se mo-
ramo boriti. Na Bergerjevo
vprašanje, kakšno je pri
njem razmerje med prebra-
nimi slovenskimi in italijan-
skimi knjigami, je Paljk od-
govoril, da vedno bolj sega
po slovenskih. O samem pi-
sanju pa pravi, da je najboljši
pisec tisti, ki zna veliko in
nagovarja bralca preprosto
in razumljivo, tako pov-
prečneža kot visoko študira-
nega.
Ob koncu prav lepega, toplo
domačega večera je Aleš Ber-
ger dejal: “Če koga zanima, kaj
Jurij piše v knjigi, naj jo kupi”!
Marsikdo izmed udeležencev
predstavitve jo je res kupil in
prosil avtorja, naj mu jo pod-
piše, kar je Paljk z veseljem sto-
ril.
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (72) Mariza Perat
Kostanjevica pri Gorici
Pri zgodovini Kostanjevice seveda ne
smemo prezreti grobnice francoske
kraljeve rodbine zadnjih Bourbonov,
saj je tu pokopan Karel X., ki je umrl
v Gorici 6. novembra 1836, nadalje
njegov sin Ludvik XIX., ki je prav ta-
ko umrl v Gorici, in sicer 3. junija
1844, ter Henrik V., grof Chambor-
dski, vnuk Karla X. Po smrti Ludvika
XIX. je bil Henrik V. naslovni kralj
Francije. Umrl je 24. avgusta 1883 na
gradu Frohsdorf, južno od Dunaja.
Poleg teh so tu pokopani še nekateri
drugi člani omenjene kraljeve rodbi-
ne.
Med prvo svetovno vojno sta leta
1917 Ko-
stanjevico
obiskala
avstrijski
cesar Karel
I., danes
prištet k
blaženim,
in njegova
soproga
cesarica Zi-
ta, vnukin-
ja Luize Marije Tereze, vojvodinje
parmske in sestre Henrika V., ki je
tudi pokopana na Kostanjevici.
Skupaj z bolgarskim kraljem Fer-
dinandom I. sta želela obiskati
grobnico, toda Italijani so vhod
vanjo zazidali. Cesarica je tedaj
odredila, da so posmrtne ostanke
Bourbonov prepeljali v grobnico
karmeličanskega samostana v Dö-
bling na Dunaj. Tu so ostali do le-
ta 1932, ko so 1. oktobra sarkofage
znova pripeljali na Kostanjevico.
Kot zanimivost naj omenim, da je 7. oktobra
1902 Kostanjevico obiskal takratni beneški
patriarh Jožef Sarto, poznejši papež Pij X. Tu
se je ustavil tudi cesar Leopold II., ko je leta
1660 prišel v Gorico. Dne 10. aprila 1852 pa
je Kostanjevico
obiskala nadvoj-
vodinja Sofija,
mati cesarja Fran-
ca Jožefa I., ki je
sem dospela s svo-
jima mlajšima si-
novoma.
Leta 1994 so
frančiškani
vzhodni del stav-
be, kjer je nekoč
svoje prostore
imela šola, dali na
razpolago italijan-
skemu duhovniku
Pierinu Gelmini-
ju, ki je tu odprl
skupnost Srečanje za pomoč odvisni-
kom.
V našem času Kostanjevica kot božje-
potno in tudi kulturno središče vse bolj
pridobiva vlogo povezave med prebi-
valstvom obeh Goric in njune okolice,
kar vsekakor prispeva k sožitju in prija-
teljstvu obeh tu živečih narodov.
Viri: P. Stanislav Škrabec: Naša Kostan-
jevica - Ponatis iz “Cvetja” - 1906, 1907,
1911 - Izdala in
založila Založba
Branko d. o. o.,
Nova Gorica in
Založništvo Ju-
tro d. o. o., Lju-
bljana, Za založbi: Branko Lušina, Nova Go-
rica 2002; P. Odilo Hajnšek: Marijine božje
poti - Izdala in založila Družba sv. Mohorja v
Celovcu - 1971.
/ dalje
Cesar Karel I. 
in cesarica Zita 
z goriškega gradu
ogledujeta 
porušeno Gorico
Karel X.
Grobnica Bourbonov
ki jo poje Uroš Perić, gla-
sba v suknjiču.
Glasba hrepenenja
Ker ima za sabo ne samo
talent glasbenika, am-
pak tudi neko daljno
zgodbo, ki sega tja daleč
na bombažna polja in je
v stoletjih postala orožje
nekega boja ter nazadnje
popularna in “izvozna”
zvrst glasbe. “Blues je
glasba hrepenenja”, je
dejal Perić s komaj
občutnim štajerskim za-
vijanjem. Blues je sicer
najprej glasba trpljenja
in melanholije, a je
hkrati tudi
osvobajajoča
glasba. In ko
Uroš Perić poje o
bluesu, poje o tej
nadgradnji osvo-
bajajočega hre-
penenja. To je
bilo sporočilo
goriškega kon-
certa, to je tudi
sporočilo njego-
ve glasbene ka-
riere. Ni čudno,
da je za zgled
vzel Rayja Char-
lesa, čeprav lah-
ko skozi Perićevo
glasbo po-
slušamo poklo-
ne številnim
drugim velika-
nom te zvrsti.
Tukaj je Nat King Cole, tukaj
je Sam Cook, tukaj je Billy
Holiday, pa tudi Aretha Fran-
klin. Mešanica različnih vrst
bluesa in rhythm&bluesa z
zelo močnim pridihom soula
ter kančkom country glasbe.
Tradicionalni blues in soul se
predstavlja s kanonom nape-
va pevca in odgovorom zbo-
ra. Gre namreč za zvrst, ki se
je rodila tudi kot molitev, pri
kateri je duhovnik molil, ver-
niki pa so odgovarjali. Ray
Charles je bil med prvimi, ki
je te kanone prenesel v
“laično” črnsko glasbo, ver-
ske teme in napeve pa za-
menjal z (zelo) posvetnimi te-
mami, v prvi vrsti z ljubezni-
jo v svoji strastni preobleki.
Zaradi tega so se mnogi škan-
dalizirali. A Rayju Charlesu je
preboj uspel. Njegov blues je
bil tudi v tem oziru osvobaja-
joč. Njegova “Georgia on my
mind” je celo postala himna
ene najbolj segregacijskih
državic, Charlesove domovi-
ne Georgie: tako se je ta
državica konec sedemdesetih
let prejšnjega stoletja poklo-
nila svojemu velikemu sinu
in simbolično stopila na pot
strpnejšega odnosa do črnske
populacije. In v tem se skriva
hrepenenje bluesa, ki ga je
pel Ray Charles in o katerem
je tudi Perić govoril med kon-
certom.
Eksotični žanr
Tudi Perić je ohranil vse te
značilnosti glasbe svojega
vzornika. Na odru sicer ni
imel backvokalistov, to vlogo
je prevzel njegov Bluenote
quartet v zasedbi Aleš Kajtna
(bobni), Peter Rizmal (kita-
ra), Mladen Melanšek (bas ki-
tara) in Rudi Javornik (sakso-
fon). Tudi v tem primeru ni
bilo nič prepuščeno na-
ključju. Vrhunski glasbeniki
so pevca spremljali in mu
vseskozi sledili. Ustvarjal se je
“dialog” med solistom in or-
kestrom, ki je, kot že omenje-
no, zelo značilen, za to zvrst
glasbe. Čeprav gre za zelo po-
pularen žanr, je pri nas še
vedno nekoliko eksotičen, saj
zahteva sodelovanje publike.
In to je seveda oddaljeno od
našega dojemanja “poslušan-
ja koncerta”, ki je “statično in
umirjeno”. Seveda, gre pač za
dva različna svetova. O svetu
jazza in bluesa pa nam v naši
širši okolici lahko s svojo gla-
sbeno ustvarjalnostjo veliko
pove prav Perić, če mu le zna-
mo prisluhniti. In slišali bo-
mo glasbo, glasbo v suknjiču.
Andrej Černic
Slovenija 6. novembra 2014 13
Postavitev spomenika žrtvam vseh vojn bi utegnila preprečiti razkritje prikritih grobišč
Najprej k Angeli Merkel po
razumevanje in pomoč
  ončali so se dnevi v spo-
min, čast in dostojanstvo
mrtvih, vendar se politika
nekaterih tem o mrtvih še loteva.
Gre najbolj za namero Ministrstva
za delo, družino in socialne zade-
ve oziroma vlade, da v Ljubljani v
letu 2015 začne graditi spomenik
žrtvam vseh vojn, pa za nasproto-
vanja temu projektu. V javnem pi-
smu ministrici za omenjeni resor
Anji Kopač-Mrak jih je povzel zgo-
dovinar Jože Dežman, sicer pred-
sednik vladne Komisije za
reševanje vprašanj prikritih gro-
bišč. Sprašuje se, “zakaj bi gradili
spomenik žrtvam vseh vojn, ko
pa še žrtve iz Hude jame niso pre-
kopane”! Komisijo opozarja, da je
ureditev prikritih morišč in gro-
bišč, zlasti prekop vseh žrtev iz
prvega jaška v Rovu sv. Barbare v
Hudi jami, veliko pomembnejša
naloga, ki jo komisiji nalagata tu-
di Zakon o vojnih grobiščih in Za-
kon o varstvu kulturne dediščine,
kot pa postavitev omenjenega
spomenika. O prednosti, ki jo v
slovenskem spravnem procesu
pomenita prekop in pokop žrtev
iz Barbarinega rova, pričajo tudi
intervju prof. dr. Mitje Ferenca ter
izjavi Društva slovenskih pisatel-
K jev in Predsedstva Slovenske aka-demije znanosti in umetnosti.Prof. dr. Mitja Ferenc je v omen-
jenem intervjuju menil, da bi s
spomenikom žrtvam vseh vojn
tudi razkrivanja prikritih grobišč
bilo konec. Spomenik bi bil po-
tem lahko samo izgovor, da je
sprava na Slovenskem dosežena
in nadaljnje “preštevanje kosti”
zato ni več potrebno. Prof. dr. Fe-
renc je uporabil tudi izraz Potem-
kinova vas, saj bi za fasado in
bliščem spomenika množična
grobišča ostala neodkrita ali ne-
raziskana. Največji razlog za
ustvarjanje fasade je Huda jama,
“saj je to grobišče hujše od vsega,
kar se je do sedaj razkrilo”.
Politiko in državo pa sta v
prejšnjih dneh zaznamovala še
dva dogodka, ki sta bolj kot drugi
odmevala v javnosti. Premier je
svoj prvi državniški obisk name-
nil nemški kanclerki Angeli Mer-
kel in pomembnejšim ministrom
v njeni vladi, kar so sicer napravili
tudi predsedniki prejšnjih sloven-
skih vlad. Sprejela ga je vljudno,
vendar ga opozorila na reforme,
ki jih mora končno začeti izvajati
Slovenija, ob takšni usmeritvi pa
je Angela Merkel Sloveniji oblju-
bila razumevanje in pomoč
Nemčije. V bistvu nič nepričako-
vanega in novega, razen tega, da
je obisk Mira Cerarja naletel na
negodovanja in kritike tistih de-
lov politike in javnosti, ki
se bolj zavzemata za sode-
lovanje z Rusijo kot pa z
Nemčijo, pa na razočaranje
stranke SDS, ker med raz-
govori ni bil obravnavan
tudi primer Janeza Janše.
Nemška kanclerka namreč
pripada evropski ljudski
stranki, istemu politične-
mu bloku v povezavi, v ka-
terem je članica tudi SDS
predsednika Janeza Janše.
Nasploh kaže, da se Janezu
Janši, odkar je v zaporu,
uradno in politično po-
stopno odrekajo bodisi v
evropski komisiji in v dru-
gih organih povezave kot
tudi v nekaterih državah
članicah EU, kaže, da naj-
bolj očitno v Nemčiji.
Mnogi so pričakovali, da bo pred-
sednik nove slovenske vlade Miro
Cerar svoj prvi državniški obisk
napravil na Hrvaškem, v sosednji
državi, s katero ima Slovenija
žgoča nerešena vprašanja. Ta gre-
do od domnevnih dolgov nek-
danje ljubljanske banke hrvaškim
varčevalcem do nedoločene ko-
penske in morske meje med
državama. Potek meje zdaj
preučuje in jo bo nemara v letu
2015 tudi dokončno določila
mednarodna arbitraža, v pričako-
vanju te odločitve pa so se v Pi-
ranskem zalivu začeli ponavljati
incidenti med hrvaškimi policij-
skimi čolni in slovenskimi ribiči.
Nujno hujšanje za Ljubljano
McSlovenija
  ožrešnost, pogoltnost,
razsipnost... imenujte ta
pojav, kot se vam zljubi. A
dejstvo je, da gre za eno od
hujših bolezni današnje Slove-
nije. Gre za presežno debelost,
ki jo je potrebno podvreči stro-
gemu in neprizanesljivemu
hujšanju. To je postalo jasno že
vse od začetka krize, konec leta
2008. Ampak, namesto da bi že
takrat šla na bolj “zdravo pre-
hrano” in dinamično življenje,
je Slovenija še naprej žrla tone
big macov in pila litre coca cole.
In danes se pritožuje zaradi
“sladkorne bolezni”.
Kulinarika izposojena gospo-
darstvu
Pa da pojasnim kulinarični
uvod v članek. Govorimo o jav-
ni porabi oziroma o tem, ko-
likšen je delež potrošnje države.
Če si lahko privoščimo nekaj
vzporednic: več država potrosi,
bolj je okorna, toga in nedina-
mična. Postala je odvisnica od
vseh svojih izdatkov, ker se ne
potrudi, da bi ravnovesje našla
tudi brez tolikšne potrošnje.
Država, ki se odloči za manjšo
porabo, je s tega vidika manj
obremenjujoča (z davki) tudi za
državljane. Večja javna poraba
namreč le redko pomeni višjo
stopnjo blaginje: prej v segmen-
tu prekomerne potrošnje najde-
mo neracionalne stroške, klien-
telistično zapravljanje javnega
denarja in nepotrebno
vmešavanje politike v gospodar-
stvo. Te slabe politične in po-
slovne prakse pa so holesterol,
ki maši ožilje gospodarstva, in
odvečna maščoba, ki se nalaga
v narodovem telesu. Slovenski
primer to dokazuje.
Slovenija, evropska pepelka
Tematika je danes posebej ak-
tualna, sodeč po podatkih za
zadnja leta. Javna poraba Slove-
nije je v lanskem letu znašala 21
milijard evrov. Ta vsota je pri-
bližno 60 odstotkov slovenske-
ga BDP oziroma, da smo bolj
natančni, 59,4 odstotka BDP.
Slovenija je torej lani porabila
več kot polovico vsega ustvarje-
P
nega bogastva. Na “posebni le-
stvici”, ki jo je izdelal Eurostat,
je Slovenija zasedla klavrno zad-
nje mesto kot država z največjo
javno porabo v EU. Povprečje
javne porabe v članicah Evrop-
ske unije je bilo 49,1 odstotka,
v evroobmočju je bilo še za od-
stotek višje, 49,8 odstotkov. Slo-
venija je imela med državami,
ki jih je prizadela kriza, celo
višjo porabo od Grčije (58,5 od-
stotka BDP): podobno visoko
javno porabo je imela tudi Fin-
ska (tudi 58,5 odstotka BDP), a
v tem primeru gre za skandinav-
sko državo, ki jo je ekonomska
kriza manj oplazila. Hrvaška
javna poraba je bila malenkost
višja od 45 odstotkov BDP, itali-
janska 50 odstotkov BDP,
nemška pa 44 odstotkov BDP.
Najbolj vitka med vsemi člani-
cami EU je bila lani Litva z jav-
no porabo v višini 34 odstotkov
BDP.
Iskanje ravnovesja
Zakaj je javna poraba tako po-
memben podatek pri ocenje-
vanju “zdravstvenega” stanja v
državi? Javna poraba, če se
vrnemo k metafori iz uvoda, se
ob neprimernem upravljanju
lahko spremeni v bolezen. Eko-
nomisti, ki so na noge posta-
vljali maastrichtsko Evropo, so
sicer v iskanju nekega zdravega
ravnovesja, ki bi omogočal
državam znosno in neproble-
matično življenje, postavili
količke pri drugih dveh para-
metrih: pri javnem priman-
jkljaju, ki ne bi smel presegati
3 odstotkov BDP, in javnem
dolgu, ki bi moral biti ome-
jen na vrednost do zgornje
meje 60 odstotkov BDP. Med-
tem ko je javna poraba samo
podatek o tem, koliko država
potrosi, je javni primanjkljaj
razlika med odhodki in pri-
hodki. V čem je pravzaprav
razlika? Če je omejitev posta-
vljena že pri odhodkih, je
država prisiljena v racionalno
in premišljeno javno porabo. V
primeru, da se omejitev postavi
pri javnem primanjkljaju, pa
vsaka država lahko išče ravno-
vesje za presežno porabo v
zviševanju davkov. Da poeno-
stavimo: država bi morala biti
prisiljena omejiti potrošnjo, ker
bo drugače (zaradi lenobe ali
osebnih interesov) ravnovesje
iskala na drugi strani, pri
zviševanju davkov: to je za vla-
do lažje, a hkrati bolj škodljivo.
Tako ravnovesje, ki se dosega z
zviševanjem davkov, navadno
(posebej pri nediscipliniranih
državah) deluje samo v teoriji:
višji davki za podjetja pomenijo
manjšo konkurenčnost in
manjšo možnost za zaposlitev,
za fizične
osebe pa
manjšo
kupno
moč.
Kot svinja z
mehom
Ob tem se
postavlja
naravno
vprašanje,
ali ne po-
menijo
manjši
odhodki
tudi manj
socialne
države in
manj po-
moči za socialno šibke sloje?
Ne, posebej ko govorimo o Slo-
veniji, tega ne moremo trditi.
Slovenija je v zadnjih letih z de-
narjem ravnala kot svinja z me-
hom. In to je posledica dejstva,
da se ni nihče doslej lotil pre-
mišljene in racionalno zasta-
vljene politike javne porabe.
Med državama skratka stalno ob-
staja določena napetost, vlada pa
do tega še ni sprejela jasnih stališč
in politike.
Drugi dogodek, zaznamovan v
prejšnjih dneh, predstavlja ustav-
na pritožba, ki jo je odvetnik Fran-
ci Matoz vložil zaradi prenehanja
oziroma odvzema poslanskega
mandata Janezu Janši. Ustavno
sodišče pritožbo že obravnava, po
mnenju odvetnika “odvzem
mandata krši 43. člen ustave in
vpliva na kršenje človekovih pra-
vic in temeljnih svoboščin Janeza
Janše. Z odvzemom mandata so
posegli tudi v njegovo aktivno in
pasivno volilno pravico”. Ob
pravnem in političnem za-
vlačevanju zadeve Patria oz. Jane-
za Janše, ki utruja ali celo dol-
gočasi velik del javnosti, pa z nez-
manjšano voljo in intenzivnostjo
deluje Odbor 2014 za varstvo člo-
vekovih pravic in temeljnih svo-
boščin Janeza Janše. Ob tem na-
vajamo kot zanimivo aktualnost,
da sta v drugi, dopolnjeni in de-
loma prenovljeni izdaji Slovarja
slovenskega knjižnega jezika za-
pisana in opredeljena tudi nek-
danji predsednik države in politik
Milan Kučan ter predsednik Slo-
venske demokratske stranke, po-
litik Janez Janša.
O stanju Slovenije in pogledih
nanjo ima zanimivo mnenje dr.
Alojzij Ihan, dobitnik
Rožančeve nagrade za zbirko
Državljanski eseji in kolumnist
v raznih javnih občilih. Tokrat
je na spletu Planet siol. net v
kolumni z naslovom To je še
vedno Jugoslavija zapisal:
“Vzgojeni smo bili v državi, ki
nas je prepričevala, da sta njena
dolžnost in pravica organizirati
in skrbeti za vse temeljne po-
trebe ljudi, od elektrike do za-
poslitve, pa od zdravja do sta-
novanj. Državljani so morali le
ubogati in slediti svojim vodi-
teljem, ki so vedeli, kako bodo
na koncu ustvarili najboljšo
državo na svetu. Na žalost je
pred uresničenjem svetlih cil-
jev Jugoslavija propadla. Ostali
pa smo ljudje, ki nismo vajeni
skrbeti sami zase. To, kar zdaj živi-
mo, je še vedno Jugoslavija. Tista
neodgovorna država, ki smo jo
razpustili, potem pa jo vseno še
vedno ohranili vse do današnjega
dne”.
Marijan Drobež
Nekaj plastičnih primerov, kam
je država v preteklih letih
usmerjala davkoplačevalski de-
nar v obliki javne porabe. Prvič.
Lani decembra je za sanacijo
bank, ki so jo na beraško palico
spravili nerazsodno podeljeni
tajkunski krediti, namenila 3
milijarde evrov. Skupno je
država v zadnjih 10 letih doka-
pitalizirala bančni sektor v
višini 4 milijard evrov. So učinki
vidni? Ne, po zadnjih stresnih
testih kaže, da so banke kljub te-
mu znesku (11,5 odstotka
zdajšnjega slovenskega BDP) še
vedno zelo problematične. Dru-
gič. Avtocestni križ je bil pre-
plačan v višini dobrih dveh mi-
lijard evrov zaradi pomanjklji-
vega (ali celo namerno poman-
jkljivega) nadzora nad izvajalci,
ki se je izrodil v zloglasni ze-
monski sporazum. Tretjič. Naj-
večji infrastrukturni projekt,
gradnja Teš 6, se je v nekaj letih
podražila z začetnih 600 milijo-
nov evrov na zdajšnjo oceno 1,4
milijarde evrov. Država je odo-
brila poroštvo v višini 440 mili-
jonov
evrov: ob
vsem tem
pa na dan
vseskozi
prihajajo
nepravilno-
sti in števil-
ne hišne
preiskave.
Nazadnje je
bilo ocenje-
no, da je
neznano
kam v tem
projektu iz-
ginilo 285
milijonov
evrov.
Faktor staranja
V Sloveniji pa je vprašljiva tudi
tista potrošnja, ki je dejansko
namenjena za “socialni servis”:
največji postavki slovenskega
proračuna sta še vedno delež
pokojnin (11,8 odstotka pro-
računa) in masa plač v javnem
sektorju (10 odstotkov pro-
računa). Staranje prebivalstva
postavlja generacijsko dilemo,
ki se je v Sloveniji še niso lotili
zaradi dnevnih političnih
računic. Vlada Boruta Pahorja
je spomladi 2011 padla prav na
referendumu o pokojninski re-
formi. Janševa vlada je pokoj-
ninsko reformo sprejela, a je da-
nes v pokojnine že spet treba
poseči. Vlada Mira Cerarja pa je
pri tem vprašanju vseskozi talka
Erjavčevega Desusa. Zakaj je po-
trebna nova pokojninska refor-
ma? Ne zato, da bi dodatno je-
mali pri najnižjih pokojninah
(te so, roko na srce, sramotno
nizke). Gre za demografsko
vprašanje: danes je razmerje
med delovno aktivnimi prebi-
valci in upokojenci samo še
1,45:1. Do leta 2030 bi to raz-
merje lahko bilo že 1:1.
Podrejeni zasebni sektor
Drugo vprašanje so plače: javni
sektor je danes visoko birokra-
tiziran, ustvarjajo se novi nazivi
za delovna mesta brez dodane
vrednosti, a z višjo plačo. Od le-
ta 2008, ko je zaradi krize posta-
lo krčenje javnega sektorja ena
od bolj priljubljenih političnih
formul, je število zaposlenih v
javnem sektorju zraslo za 2 od-
stotka, masa plač pa se je po-
večala za 4,4 odstotke. V zaseb-
nem sektorju je v istem obdob-
ju upadlo število zaposlenih in
višina mase plač. In še zadnji
podatek v tem sklopu: primer-
java plač javnega in zasebnega
sektorja. Javni sektor (predvsem
javna uprava) bi moral predv-
sem nuditi servis in omogočati
poslovanje zasebnega sektorja,
ki je vlečni konj gospodarstva:
kljub temu je v Sloveniji razlika
v plačah v korist javnega sektor-
ja precejšnja. Povprečni me-
sečni neto prejemki javnih
uslužbencev presegajo 1.100
evrov, zaposleni v zasebnem
sektorju pa se v povprečju do-
kopljejo do 915 evrov mesečno.
Kako bi vse to stanje lahko ime-
novali drugače kot McSloveni-
ja?
Andrej Černic
Gospodarstvo6. novembra 201414
NATUROPATSKI NASVETI (44)Erika Brajnik
MINERALOGRAM – TEST LAS
Las ni statično tkivo, ampak za nekaj časa
deluje kot registrator naše presnove, v las se
usedejo vsi minerali in toksične kovine, ki
so bili v celici več kot 48 ur, zato so celico
lahko tudi poškodovali. Ker iridoskop ne
pokaže, koliko odstotkov določenega mine-
rala ali toksične kovine je v telesu, to pove
mineralogram. Z mine-
ralogramom človek
točno ve, kaj mu pri-
manjkuje, tako si zdrav-
stveno stanje v telesu
lahko hitro uravna. Mi-
neralogram pove stanje
30 glavnih mineralov in
8 toksičnih kovin. Iz te-
ga se vidi tudi, kako de-
lajo žleze v telesu, ščit-
nica, nadledvična žleza,
hipofiza, epifiza, slinav-
ka, nivo hormonov,
zrcalita se tudi delovan-
je vseh organov in emocionalni del. Inter-
pretacija mineralograma je naturopatska, re-
zultate prejmem, jih interpretiram in nato
posamezniku svetujem zelišča, ki mu bodo
uredila zdravstveno stanje.
Primer HIPERTIROZA
K meni je prišla gospa Marija iz Kopra; to je
bilo junija 2013. Rekla je, da je v enem ted-
nu shujšala 9 kg, da je njena ščitnica pono-
rela, da so laboratorijski rezultati katastro-
falni, da je obupana, da nima miru, da ji
srce razbija, da se trese, da jo obliva pot, da
je živčna, prestrašena, obupana, da ne ve,
kaj bi jedla, da se boji.
Pregledala sem ji iris, res je potrdilo hud
energetski primanjkljaj ščitnice, a tudi hudo
težavo z jetri. Tudi ostale točke telesa so na-
kazovale hude
težave z jetri.
Prva naturopat-
ska navodila so
zajemala probio-
tično kuro v
podporo jetrom
in zelišče za
okrepitev in ra-
hlo prečiščenje
jeter in primerno
prehrano.
Naredili smo tu-
di mineralogram
test las; analiza
je pokazala visoke vsebnosti toksičnih ko-
vin, predvsem živega srebra in svinca. Do-
dala sem ustrezna zelišča, po dveh mesecih
se je gospa zredila do normalne telesne teže
in izvidi so bili ponovno normalni. Temu
primerno je bilo tudi počutje.
Naslednjič bomo pregledali zasičenost tele-
sa z ostalimi toksičnimi kovinami.
www. saeka. si
  Novost za avtomobiliste
Vinjete za leto 2015 “rdeče
z oranžnim pridihom”
SLOVENIJA 
  injeta za leto 2015 je
“rdeča z nekoliko
oranžnim pridihom”, ta-
ko pravijo v Družbi RS za avto-
ceste. Barva je “intenzivna in si-
joča kot vse barve doslej”, obe-
nem pa se jasno razlikuje od
barv iz prejšnjih let ter od barve
avstrijske vinjete.
V Sloveniji vinjete uporabljajo v
skladu z zakonom o cestah od 1.
julija 2008. Izbor barve vsako-
letne vinjete je določen po vna-
prej določenem sistemu, “na
podlagi barvnega kroga, s kate-
rim smo zaokrožili osem-barvni
ciklus”, pravijo na Dar-
su.
Ob tej priložnosti v
upravljavcu avtocest
vse uporabnike pozi-
vajo, naj vinjete kupu-
jejo na uradnih pro-
dajnih mestih. Teh je v
Sloveniji 1631, v tujini
pa 1027. Voznikom
sporočajo tudi, naj
shranijo spodnji del
vinjete (kupon oziro-
ma odrezek) ter račun.
Vinjeta je veljavna le
takrat, ko je pred upo-
rabo ceste pravilno na-
meščena na vozilu. Po
odstranitvi zaščitne fo-
lije morajo vozniki
vinjeto nepoškodova-
no namestiti na notranjo stran
vetrobranskega stekla, in sicer
tako, da je jasno vidna od zunaj.
Nalepke ne smejo namestiti na
mesto, kjer je vetrobransko ste-
klo zatemnjeno, ali na stransko
okno vozila.
Pri lepljenju vinjete ni dovolje-
no uporabljati drugih lepil, po-
sebnih folij, lepilnih trakov in
podobno.
“Preden nalepite vinjeto, obvez-
no preverite, ali je preluknjana
na pravi datum”, poudarjajo na
Darsu. V nasprotnem primeru
lahko namreč le nenalepljeno
vinjeto reklamirate pri prodajal-
cu.
Še posebej morajo biti pozorni
V vozniki tistih vozil, ki bi lahkonad simetralo prednje osi prese-gala višino 1,3 metra. Takšna vo-
zila namreč potrebujejo vinjeto
2B, vozniki pa lahko preverijo,
ali je njihov model objavljen na
Darsovem seznamu izmerjenih
vozil, ki potrebujejo omenjeno
vinjeto.
Če se vinjeta pri nameščanju na
vetrobransko steklo poškoduje
ali če je uporabnik na vozilo, za
katerega je potrebna vinjeta 2B,
nehote namestil letno vinjeto
2A ali obratno, je vinjeto mo-
goče reklamirati. Vendar pa je to
mogoče storiti le v cestninsko-
uporabniškem centru v Ljublja-
ni. Tovrstne reklamacije oziro-
ma premestitve veljavne vinjete
je mogoče urediti v roku 30 dni
od njenega nakupa.
Vinjeta, na kateri se je v celoti
ali delno pojavil varnostni napis
neveljavno, ne more biti pred-
met reklamacije, opozarjajo na
Darsu. Zato voznike svarijo, naj
tudi v primeru namestitve na-
pačne vinjete te ne skušajo sami
odstraniti.
V prodaji je sicer devet različnih
vrst vinjet - letne, polletne, me-
sečne in tedenske vinjete za ce-
stninski razred 2A in 2B ter let-
ne, polletne in tedenske vinjete
za prvi cestninski razred, v kate-
rega sodijo motorji.
Skupaj je bilo doslej v Sloveniji
prodanih 32,463 milijona vin-
jet. Prodaja se vsako leto zvišuje.
Lani je bilo prodanih 5,673 mi-
lijona vinjet, letos pa do konca
septembra 4,984 milijona.
Slovenija je vinjetni sistem ce-
stninjenja uvedla s ciljem iz-
boljšanja pretočnosti prometa
in zmanjševanja emisij v okolje.
Sprememba načina cestninjenja
je v praksi dejansko imela ugo-
den vpliv za hitrost pretoka vo-
zil po cestninskih cestah in s
tem pozitiven vpliv na okolje,
poudarjajo na Darsu.
Zastoji pred cestninskimi posta-
jami so se kljub povečanim pro-
metnim obremenitvam oseb-
nih vozil namreč zmanjšali. Do
njih prihaja predvsem ob polet-
nih prometnih konicah, ko se
zaradi praznikov ali turistične
sezone prometne obremenitve
bistveno povečajo.
Na omrežju avtocest in hitrih
cest se je precej zmanjšalo skup-
no število prometnih nesreč,
nekoliko je upadlo tudi število
mrtvih. Vse to na Darsu beležijo
kljub porastu prometa osebnih
vozil, in sicer za tretjino v ob-
dobju od 2007 do 2012.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 4. novembra, ob 14. uri.
  Podatki statističnega urada
Vsak Slovenec proizvodnik
359 kg odpadkov
SLOVENIJA 
  ani je v Sloveniji nastalo
skoraj 4,9 milijona ton od-
padkov, kar je 10 odstotkov
več kot v letu prej. Vsak prebiva-
lec Slovenije je v povprečju proiz-
vedel 359 kilogramov komunal-
nih odpadkov oz. malo manj kot
kilogram na dan, ugotavlja
državni statistični urad.
Skupne količine nastalih odpad-
kov so se lani povečale. Količina
odpadkov iz proizvodnih in sto-
ritvenih dejavnosti se
je sicer zvišala za 12
odstotkov, količina
komunalnih odpad-
kov pa se je zmanjšala
za skoraj odstotek gle-
de na leto 2012.
Za manj kot odstotek
se je na letni ravni
zmanjšala količina
nevarnih odpadkov,
ki so v največji meri
nastali v predeloval-
nih dejavnostih - v
teh so ustvarili 57 od-
stotkov vseh nevar-
nih odpadkov, kažejo
začasni podatki stati-
stičnega urada.
V letu 2013 je prebivalec Slove-
nije v povprečju proizvedel 359
kilogramov komunalnih odpad-
kov. Količina komunalnih od-
padkov, zbranih z javnim odvo-
zom, se je na letni ravni
zmanjšala za malo manj kot dva
odstotka. Ob tem pa je bilo
ločeno zbranih skoraj 57 odstot-
kov nastalih komunalnih odpad-
kov, kar je za skoraj šest odstotnih
točk več kot v letu 2012.
L V proizvodnih dejavnostih je laniv Sloveniji nastalo okoli 3,2 mi-lijona ton odpadkov, kar je 12 od-
stotkov več kot v letu 2012. V sto-
ritvenih dejavnostih pa je bilo
ustvarjenih več kot 992.000 ton
odpadkov oz. skoraj 13 odstotkov
več kot v letu prej.
Lani so se ponovno začele po-
večevati tudi količine gradbenih
odpadkov, ki so se na letni ravni
zvišale za četrtino. Zaradi po-
večanega nadzora pri izvajanju
odpadkovne zakonodaje pa so se
za skoraj štirikrat povečale tudi
količine odpadkov iz naprav za
ravnanje z odpadki, in sicer iz
223.000 ton v letu 2012 na
812.000 ton v letu 2013.
Količina odloženih odpadkov se
je lani precej zmanjšala. Na letni
ravni je bila skoraj 32 odstotkov
manjša kot v letu prej, vendar je
bila še vedno večja od povprečja
EU.
V letu 2013 je bilo odloženih
313.000 ton odpadkov, od tega
275.000 ton na odlagališčih, na-
menjenih za izvajanje obvezne
občinske gospodarske javne
službe varstva okolja.
Predelanih je bilo skupno več kot
5,2 milijona ton odpadkov, kar
na letni ravni pomeni padec za
skoraj dva odstotka. Odstranje-
nih pa je bilo 602.000 ton odpad-
kov oz. 21 odstotkov manj kot v
letu prej.
Na letni ravni
sta se lani po-
večala tako
uvoz kot izvoz
odpadkov -
prvi za 10 od-
stotkov, drugi
pa za 47 odstot-
kov.
Ločeno zbiran-
je komunalnih
odpadkov v
Sloveniji se kre-
pi. Lani je bilo
odloženih za
12 odstotnih
točk manj na-
stalih komunalnih odpadkov kot
v letu prej, še vedno pa je pri nas
odložena skoraj tretjina vseh na-
stalih komunalnih odpadkov.
Več kot polovico nastalih komu-
nalnih odpadkov so v letu 2013
odložili v statistični regiji jugov-
zhodna Slovenija in v zasavski
statistični regiji - v vsaki po 53
odstotkov. Najmanj, in sicer 15
odstotkov nastalih komunalnih
odpadkov, pa so odložili v ko-
roški statistični regiji.
V EU je bilo leta 2012 ustvarjenih 492 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca,
obdelanih pa jih je bilo 480 kilogramov na prebivalca, kažejo podatki evropskega
statističnega urada Eurostat. Slovenija se uvršča v skupino osmih evropskih držav, ki
so na vsakega prebivalca ustvarile manj kot 400 kilogramov komunalnih odpadkov.
Največ komunalnih odpadkov na vsako od tam živečih oseb so leta 2012 ustvarili na
Danskem (668 ki logramov),  Cipru (663 ki logramov) in v Luksemburgu (662
kilogramov).
Slovenija je na drugi strani skupaj s Hrvaško, Romunijo, Slovaško, Poljsko, Češko,
Latvijo in Estonijo sestavljala skupino držav, ki so na prebivalca ustvarile manj kot
400 kilogramov komunalnih odpadkov. Najmanj jih je sicer ustvarila Estonija (279
kilogramov na prebivalca), sledili pa sta Latvija (301 kilogram na prebivalca) in Češka
(308 kilogramov na prebivalca). V Sloveniji so leta 2012 ustvarili 362 kilogramov
komunalnih odpadkov na prebivalca.
V EU je bilo ob tem lani 42 odstotkov komunalnih odpadkov recikl iranih ali
kompostiranih, kar je veliko povečanje glede na leto 1995, ko je ta delež znašal 18
odstotkov. Največ komunalnih odpadkov so reciklirali ali kompostirali v Nemčiji (65
odstotkov), Avstriji (62 odstotkov) in v Belgiji (57 odstotkov).
V Sloveniji so v letu 2012 reciklirali ali kompostirali 47 odstotkov komunalnih
odpadkov. Če bi upoštevali samo recikliranje, pa je Slovenija z 42-odstotnim deležem
v EU na drugem mestu, takoj za Nemčijo.
Najslabše pa so se pri deležu recikliranih ali kompostiranih komunalnih odpadkov
odrezale Romunija (en odstotek), Malta (13 odstotkov) ter Hrvaška (16 odstotkov).
V EU 492 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca
Aktualno 6. novembra 2014 15
Danes je potrebna iznajdljivost 
Pšenica in drugo
  o pogovori, ki te silijo k raz-
mišljanju. Pa čeprav gre
včasih samo za površen,
bežen klepet. Besede izrečene ta-
ko, ker nas nekaj teži, ker smo ne-
zadovoljni, ker imamo prijatelje
zato, da se jim pač potožimo. In
časi so taki, da veliko raje tarna-
mo, kot se nasmehnemo.
Med bežnim telefonskim klepe-
tom mi je zadnjič prijatelj po-
tožil, da njegov znanec, ki je do-
ma na Krasu in je kmet, sploh ne
seje več pšenice, ker se mu ne 
izplača. Cena pridelka je namreč
tako nizka, da z njo ne krije niti
najema kombajna, stroškov gno-
jenja in fitofarmacevtskih sred-
stev. Seveda sem pripomnila,
večino pšenice Slovenija, tako
kot tudi Italija, kupuje v tistih
državah, kjer je delo slabše
plačano in kjer je zato cena pri-
delka nižja. Na Kitajskem, pa tudi
na Madžarskem in drugih vzhod-
noevropskih državah.
Tako je pač, mu odgovarjam, ker
se mi mudi, z možem sva namreč
pozno vstala, kot vedno naju
čakajo vsakdanje obveznosti, ki
S jim noče biti konca. Prijateljuvseeno povem, da je morda pre-več črnogled, da se da morda od
kmetovanja tudi kaj iztržiti. Sa-
mo nekaj iznajdljivosti je treba.
Tako kot povsod danes. In že
mu govorim o bio kmetovan-
ju, o starih sortah pšenice, za
katere je na tržišču veliko pov-
praševanje. Pšenica, tista, ki jo
je nekdanja Jugoslavija kupo-
vala od kmetov in jim v zame-
no dajala neke vrste socialno
podporo, nima danes več no-
bene cene.
Prijatelj mi še naprej razlaga,
da se od biološkega kmetovan-
ja ne da živeti, jaz seveda vztra-
jam, da je vsako delo z zemljo
težko, a poznam ljudi, ki od te-
ga dostojno živijo. In seveda
vsak vztraja pri svojem. Časi
so, ko ne moreš več prodajati
kakijev, ki niso lepo oranžni in
popolnoma zreli. Iz Kitajske
prihaja poceni hrana, ki je lepa
na pogled in pripravljena za upo-
rabo. Seveda ni domača in oku-
sna, a ljudje gledajo predvsem na
to, da prihranijo.
S tem da je danes življenje težko
samo za kmeta, se sploh ne strin-
jam. Težko je za vse. Za mlade,
tudi tiste z diplomo, ker prostih
delovnih mest enostavno ne mo-
rejo najti. To, da bi se mladi di-
plomiranci zaposlili na področju,
ki jim res ugaja in za katerega so
se izšolali, so skoraj sanje. Samo
sanje in nič drugega. In da dobiš
katerokoli zaposlitev, moraš ga-
rati, moraš imeti pogum in za-
nos. Tudi trmo, brez trme in
vztrajnosti enostavno ne gre.
Tudi za tiste, ki zaposlitev vendar-
le dobijo, ni lahko. Ni več službe
za vse življenje z zagotovljenim
dopustom, z dobro plačo in
možnostjo, da ostaneš doma, na
bolniški, ko se ti zahoče. Takih
delovnih mest enostavno ni več.
Plača, da komaj shajaš, pogodba
za določen čas, ki ne vključuje
dopusta. Pa Bog ti daj zdravja, ker
je bolezen postala luksuz, mate-
rinstvo pa je celo prepovedano.
In ko gledam vse to in poslušam
prijateljico, ki mi govori, kako je
sin poskusil že vse, da bi vendarle
našel službo, celo na tečaj padal-
stva se je prijavil, pa še vedno de-
la zastonj pri neki zavarovalnici,
sem srečna, da sem celo življenje
lahko zbirala, kaj in kje bom de-
lala.
Dejansko sploh ne vem, za koga
je življenje lahko. Medtem ko o
vsem tem razmišljam, se spom-
nim na Simoneja, mladega vo-
doinštalaterja, ki nam je pomagal
pri končnih delih. Tako resnih in
poštenih fantov je malo. In pri-
den pri delu, da mu ga ni para.
Pri srcu me stisne, ko se
spomnim, da se je pre-
križal in molil, preden je
na umivalniku zvrtal luk-
njo za pipo. Toliko mu je
do tega, da delo izpelje do
pičice točno in da je vse
v najlepšem redu. Pa je
spomladi izgubil službo.
Skupaj z vsemi mladimi
sodelavci. Stečaj celotne-
ga podjetja, ki je imelo se-
dež v Čedadu. Niti štiri-
deset let, doma ima ženo
in dva čisto majhna otro-
ka. Srečala sem ga pred
dnevi. Ko sem ga
vprašala, ali je našel zapo-
slitev, je samo zmajal z
glavo. Nič, nikjer, vse za-
man. Sedaj razmišlja, da bi se z
družino izselil v tujino.
Časi so pač taki, da ni lahko za
nikogar. Konkurenca iz tistih
držav, kjer je delovna sila skoraj
zastonj, nas je stisnila ob tla. In
ne vem, komu je lahko. Morda je
še najlaže upokojencem, ki imajo
vse za sabo. A še ti morajo s
skromno pokojnino podpirati
otroke in vnuke.
O telefonskem pogovoru s prija-
teljem razmišljam tudi danes, ko
greva z možem z Učje na sedlo
Karnica. Strma in ozka dolina, ki
se v prepadih spušča k reki, je le-
pa za izletnike. A življenja v njej
si ne morem zamisliti. Pa vendar
srečava domačine, ki v strmini
nalagajo drva na traktor. Zadnji
kolesi sta tik nad prepadom, drva
so težka, ko traktor potegne, ne-
varno zadrsi. Življenje ni lahko.
Za marsikoga je vsakdanji kruh
grenak. V teh zadnjih letih, men-
da imajo vsi ti udarci, ki so naj-
bolj prizadeli malega človeka,
svoj začetek v letu 2009, je še po-
sebno grenak. Kar pet let že bijejo
po nas in nam jemljejo vsakdanji
kruh, veselje in svobodo. Od ti-
stega leta 2009 pa se je, baje, šte-
vilo milijarderjev na Zemlji kar
podvojilo. Na račun tistih, ki se
jim ne splača več pridelovati
pšenice. Na račun Simoneja in
vseh njegovih prijateljev, ki so
ostali brez službe. Na račun vseh
tistih mladih, ki ne vidijo prave
prihodnosti.
Suzi Pertot
Začetek sezone za hokejiste na rolerjih in namiznoteniške igralke
A ligi v celoti z lastnim kadrom
  zadnjem mesecu so z
začetkom sezone v
moštvenih panogah, ka-
terih tekmovanja sovpadajo ne-
kako s šolskim letom, pričeli
prvenstveno pot tudi hokejisti na
rolerjih Poleta Kwins in namiz-
noteniške igralke Krasa. Naša dva
prvoligaša, edini zamejski ekipi,
ki tekmujeta v ligah z začetnico
A. Sicer poletovci v A1, krasovke
pa v A2. Njuni zgodbi sta težko
primerljivi, pa vendar gre za klu-
ba, ki se ukvarjata z izjemno spe-
cifično panogo in določene
vzporednice vsekakor obstajajo.
Med drugim imajo oboji kot
glavni sponzor Zadružno kraško
banko. Ta poskus predstavitve
naših odličnosti, sicer v športih
z v Italiji razme-
roma majhnim
številom tekmo-
valcev, smo po
teh stolpcih po-
nudili že v
prejšnjih sezo-
nah. Zakaj ne bi
tudi letos.
Začnimo z A1 li-
go openskih
konj, ki nastopa-
jo v najvišji itali-
janski konkuren-
ci po štirih sezonah, ko so igrali
v drugi slovenski in drugi itali-
janski ligi. Hokej in line na po-
sebnih kotalkah je športna pano-
ga, ki je izjemno razvita na pri-
mer v osrednji Sloveniji, med
Ljubljano in Horjulom, kot po-
letni trening za hokej na ledu.
Najboljše uspehe, med drugim
tudi en italijanski pokal, so kwin-
si želi pred kakimi desetimi leti,
ko so imeli po tri močne posa-
V meznike iz Slovenije in trenerjaAcija Ferjaniča. Nato so se spre-menila pravila, registracija tujcev
je postala dražja, nastopila je go-
spodarska kriza, tako da se je Po-
let osredinil v celoti na doma
vzgojeni kader. Tako je bilo v zad-
njih letih A1 lige, v kateri je bil
openski klub vse od ustanovitve
federacije sredi 90. let, in tako je
tudi danes. Iz Slovenije prihaja le
v Trstu posvojeni trener Dean Ru-
sanov, ki je bil nekoč tudi zelo
dober hokejist. Spomladi so se na
ploščadi na Pikelcu (ki bo v na-
slednjem letu, kot kaže, s sredstvi
Občine Trst vendarle v celoti spo-
dobno zaprta) veselili vrnitve
med državno smetano hokeja na
rolerjih, ekipo – mešanico mla-
dih domačih fantov in veteranov
– pa so v celoti potrdili in bo letos
iskala težak obstanek med naj-
boljšimi. Začetek ni bil najbolj
obetaven, verjamemo pa, da bo
Poletovo moštvo izpolnilo cilj,
tudi ker izpade samo en ude-
leženec A1 lige.
V Zgoniku so sredi oktobra sto-
pili v žensko ekipno A2 ligo v na-
miznem tenisu, v kateri Kras na-
stopa že četrto leto. Tudi zgo-
niška dekleta so dolgo let nav-
duševale v najvišjem tekmovan-
ju, v katerem so večkrat prišle ce-
lo do finala za državni naslov.
Danes so razmere drugačne, v
društvu je manjše število aktiv-
nih igralk, članska vrsta v po ka-
kovosti drugi italijanski ligi sloni
na primer na dveh za zeleno mi-
zo še vedno odličnih mamicah
(senatorkah Katji in Martini Mi-
lič) in dveh mlajših igralkah, po-
vratnici Tjaši Kralj in mladinki
Claudii Micolaucich. Prvenstvo
poteka tako, da niso ligaške tek-
me na sporedu tako kot nekoč
vsak konec tedna, pač pa štirikrat
v sezoni zgoščene v vikendu dvo-
bojev na različnih prizoriščih. V
zgoniškem športno-kulturnem
središču bomo ta-
ko na primer videli
postavo slovaškega
trenerja Dušana
Mihalke na delu
zgolj v marcu
2015. Tudi pri Kra-
su je bilo svojčas
več izjemnih tujk,
zlasti Kitajk, časi
pa so se tudi tu
spremenili in na-
vaditi se je treba na
malce manjše ape-
tite. Tudi zamenjava za današnjo
garnituro članske vrste je namreč
dokaj vprašljiva. V vsakem pri-
meru pa so že v prvem krogu
srečanj dekleta dokazale, da ne
mislijo odigrati podrejene vloge
in da je obstanek čisto na dosegu.
Morda se jim ob dobrem delu in
uspešnih nastopih spet nasmiha
tudi sodelovanje v play-offu za
napredovanje.
HC
Hokejisti na rolerjih Poleta Kwins
Namiznoteniške igralke Krasa
  Slovenski klub
Pretresljiva razstava in
dokumentarec o “ukradenih otrocih”
TRST 
  arija Kačičnik, Franc
Remic, Jože Homar in
Marija Razpotnik Ho-
mar, Lizika Lacko, Iva Lamut,
Stanko Zagode, Francka in Anka
Čeplak, Edi Petrič, Franc
in Alojz Zagožen, Jožefa
Feldin in Janez Žmavc. To
je samo nekaj imen iz-
med vseh šesto petdeset
slovenskemu narodu
ukradenih otrok, o kate-
rih se je do danes vedelo
zelo malo ali nič. Dve leti
se je slovenska scenari-
stka in režiserka Maja
Weiss ukvarjala z zgodo-
vino ukradenih otrok in
z dragocenimi pričevanji
še živih prič - žrtev druge
svetovne vojne - posnela
zgodovinsko verodosto-
jen dokumentarec, v ka-
terem je pojav “Banditen-
kinder” obravnavan celo-
stno in kompleksno.
Aprila l. 1941, po napadu
na Jugoslavijo, je največji
del slovenskega ozemlja
zasedla nacistična
Nemčija. Okupacijski
aparat je začel izvajati raz-
narodovalne ukrepe, s ka-
terimi so hoteli uničiti
slovenski narod, preprečiti ile-
galni odpor v mestih in onemo-
gočiti podporo prebivalstva par-
tizanom na podeželju. Ujete par-
tizane in civiliste, osumljene so-
delovanja s t. i. “banditi”, so de-
portirali v koncentracijska tabo-
rišča ali jih brez sodnega
postopka postrelili. Himmler je
določil točna navodila glede rav-
nanja z uporniki in njihovimi
svojci: v začetku avgusta 1942 je
bilo aretiranih in v eno izmed
osnovnih šol v Celju pripeljanih
skoraj 1.300 članov družin par-
tizanov in ustreljenih talcev,
kmalu je sledil še drugi val are-
tacij. Odrasle moške in ženske so
odpeljali v Auschwitz, kjer jih je
večina takoj umrla, približno
šeststo otrok in mladostnikov pa
so nasilno ločili od mater. Posta-
li so “Banditenkinder” ali ukra-
deni otroci. Namen tega je bilo
M ponemčenje ukradenih otrok innjihova prevzgoja v poslušnedržavljane, ki bi šli v boj brez po-
mislekov.
Kot je na predstavitvi dokumen-
tarca in odprtju razstave v prired-
bi Slovenskega kluba dejal prof.
dr. Janez Žmavc, predsednik
Društva taboriščnikov ukrade-
nih otrok, ki se je v Trst pri-
peljal z režiserko Majo Weiss,
“nismo vsi ljudje ljudje. Ne-
kateri so bili živina”. V doku-
mentarcu so predstavljena
boleča doživetja žrtev, ki
imajo še vedno v spominu
mamin jok in krik ob ločitvi
ali košare polne dojenčkov,
zložene na peronu želez-
niške postaje. Preživetje teh
nekaj tednov starih otrok je
bilo kot igra na srečo, saj jih
“vzgojitelji” v taboriščih niso
negovali. Puščali so jih ležati
veliko časa, da so jim zakrneli
udi. 
“Spomin je lager izbrisal, a je
ostalo v podzavesti”, se boleče
spominjajo svojih otroških let
priče v dokumentarcu. Vsak dan
so šivali vojaške torbice ali izde-
lovali ročne granate, spajkali žice
itd. Večkrat so se namerno
poškodovali, da jim ni bilo treba
delati. Vsak dan so
dobili enolončnico,
krompir in zelje ali
peso, zato so zaostaja-
li v rasti. Ko pa so se
vrnili po vojni do-
mov, so bili potisnje-
ni ob stran; večina jih
sploh ni znala slo-
venščine, ker so v ta-
borišču govorili le
nemški jezik.
V dokumentarcu so
predstavljene postaje
teh sirot: od zbirnega
centra v Celju preko
prehodnega taborišča
Frohnleiten v Avstriji,
do nemških taborišč
Eisenstein, Salden-
burg, Neustift, Him-
melberg, Seligenpor-
ten, Mainburg in
Kastl na Bavarskem.
Na lokacijah nekdan-
jih taborišč v Nemčiji
se ukradeni otroci
srečujejo z nemškimi
župani, lokalnimi
zgodovinarji in redkimi pričami,
da bi na vseh “postajah mučen-
ja” postavili spominska obeležja,
ki bi bila mrtvim v čast, živim pa
v opomin. Kot je dejala priča v
filmu, “ker obstaja možnost, da
se to pozabi, nam mora biti do-
kumentarec kot opomnik”.
Metka Šinigoj
Otroci leta 1942 v prehodnem taborišču Frohneleiten v
Avstriji (fotografija iz filma Banditenkinder)
Režiserka Maja Weiss