Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniiki odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. - Termični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. • Naklada 11.000' izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. ■M Domžale. 1. september 1976 LETO XV št. 14 poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O M 2 A L E SLAVNOSTNA SEJA Na skupni seji delegatskih skupščin Domžal in Kamnika je bil slavnostni govornik predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič. Zaradi tega, ker je v uvodu govora podana zgodovina vstaje na kamniško-domžalskem območju objavljamo ta del govora v celoti. Boj za pravice delavskega razreda, ki so ga vodili predani in požrtvovalni delavski organizatorji, pred vojno, je bilo še bolj enotno v času priprav na revolucijo in v samem osvobodilnem boju. Prav in potrebno je, da te dogodke in to zgodovino vsako leto znova obnovimo in osvežimo tudi tisti, ki se zberemo k skupnemu praznovanju občinskega praznika. Organizacijo vstaje v kamniškem okrožju je CK KPS poveril inštruktorju Tomu Brejcu-Pavlu. Maja 1941. leta je bil ustanovljen Svečane seje delegatskih skupščin se je udeležil tudi med ostalimi gosti znani revolucionar in politični delavec tovariš Miha Marinko sega tudi na območju naših dveh občin pol stoletja nazaj v zgodovino. Dvomesečna stavka v tovarni Količevo, odločna enomesečna stavka na Duplici v letih 1934 in 1935, sta veliki zmagi delavstva in pomembni prelomnici delavskega gibanja na domžalsko-kamniškem področju, ki je postajalo vedno bolj organizirano in enotno. V tem obdobju so delavsko gibanje vedno bolj aktivno usmerjali prekaljeni komunisti in njihovi simpatizerji, ki so bili sposobni leta 1937 organizirati množični delavsko kmečki tabor na Taboru nad Ihanom (katerega 40-letnico bomo praznovali drugo leto), pa javko CK KPS pri Mišu na Gorjuši. Komunisti so se pred vojno zbirali v partijskih celicah v mestu Kamnik, Titanu, Remčevi tovarni, v Dobu, Trzinu in Induplati Jarše. To uspešno predvojno delo je bila dolgoletna šola z dragocenimi izkušnjami za organiziranje oboroženega upora in revolucije v narodnoosvobodilnem boju. Kot je bilo kamniško-domžalsko področje enotno povezano v boju za delavske pravice revolucionarni komite za kamniško okrožje, katerega člani so bili: dr. Marjan Dermastia, Tone Sturn in Stane Žerovnik. Njihova naloga je bila v največji tajnosti načrtno pripravljati oborožen upor proti okupatorju v kamniškem okrožju. Do julija 1941. leta so bile osnovane bojne skupine v Radomljah, Mengšu, Domžalah, Kamniku, Duplici, Crni, manjše uporniške skupine pa tudi v Trzinu, Dolskem, Zlatem polju in Tuhinjski dolini. V gozdu med Volčjim potokom in Klatno je bil 25. julija leta 1941 sestanek vojnega komiteja, ki je sprejel sklep: začetek oboroženega spopada na kamniško-domžalskem področju bo 27. julija opolnoči. Bojne skupine so dobile prvi ukaz na začetku osvobodilnega boja: minirati in postaviti zapreke na vseh pomembnih cestah kamniškega okrožja, onesposobiti mostove in železniške proge, prekinjati in rušiti telefonsko napeljavo, napasti žandarmerijsko postajo in skladišče bencina v Kamniku. Opolnoči 27. julija 1941. leta je za žarela iskra upora in zanetila osvobodilni boj od Cemivca in Kamniške Bistrice do Tuhinjske doline. Gorelo in grmelo je v Duplici in Radomljah, Jaršah in Mengšu pa tja proti Moravski dolini in Kranju. Vstaja je zajela skoraj celotno kamniško partijsko okrožje- Upornost je bila enaka pri delavcu, kmetu in izobražencu v Tuhinjski in Moravski dolini, v Črnem grabnu, pod Krvavcem, v Kolov-škili in Črnuških gozdovih na mengeškem polju in Komenclski dobravi. Padli sta tudi prvi dve slovenski žrtvi v uporu, dva oborožena partizana, SKOJ-evca Tone Miklavčič in Dominik Mlakar. To so ti zgodovinski dogodki, zaradi katerih je 27. julij praznik sosednih občin Domžale in Kamnik. Oborožen upor pod Kamniškimi planinami je bil načrten in tako množičen, da pomeni tudi začetek upora v Sloveniji. Tega so se zavedli tudi Nemci, ki so si prizadevali Gorenjsko priključiti k Reichu. V tem spopadu so se Z vodji nemškega fašističnega boja srečali predvojni komunisti. 25 komunistov je bilo tedaj na področju kamniškega okrožja, 15 je bilo kandidatov. 30 SKOJ-evcev in 150 simpatizerjev, na katere so računali pri organizaciji vstaje. Tudi najsurovejše fašistično nasilje ni nikoli več ustavilo hudournika oboroženega upora, nacionalne in socialne revolucije. Zaupanje v Partijo in lastne sile je v revolucionarni boj vključevalo vedno več borcev, aktivistov in simpatizerjev. 17. avgusta 1941. leta je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovilo na Rašici Kamniški bataljon, kije vključeval rašiško, mengeško, moravsko, radomeljsko in kamniško četo. To je prva slovenska partizanska enota, ki je za hrabrost in izredno uspešno dejavnost dobila od Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in Izvršnega odbora OF visoko odlikovanje - bojno zastavo. Kamniški bataljon je zelo uspešno izvajal vojaške akcije na predelu med Savo in Kamniškimi planinami ter med Trojanami in Šmarno goro. Bil je resnično mogočna udarna sila na domžalsko-kamniškem področju. Tudi po zaslugi borcev Kamniškega bataljona, njihove borbenosti in hrabrosti je bojno področje obeh občin postalo v nadaljnjem narodnoosvobodilnem gibanju eno najpomembnejših žarišč upora proti okupatorju na Slovenskem. (Nadaljevanje na 2. strani) KER PODPIRAMO SVOBODO PROTESTIRAMO! J Koroško vprašanje je ponovno izbilo na dan, vendar seda/ v drugačnem obsegu, kol smo bili tega vajeni v preteklosti. Kljub mnogim razgovorom med avstrijsko in našo vlado, da se po demokratični poli. v duhu helsinške konference n'ši vprašanje slovenske manjšine na Koroškem in Hrvatov na Oradi-šćanskem. prihaja do taksnih izgredov, ki nimajo nobenega moralnega opravičila. Vse izgleda tako, kot da je avstrijska vlada pozabila na določila 7. člena državne pogodbe, kot da nima nobenih obveznosti do manjšin, ki živijo na njenem državnem ozemlju. Podtalno delovanje nazadnjaški/i in reakeionarnih krogov se je prelilo preko okvirov treznega delovanja političnih strank, kar ima za posledico, da parlament sprejema zakone o preštevanju in da policija surovo ukrepa takrat, ko bi bilo to najmanj primemo in potrebno. Prepoved zborovanj. />a milo povedano, spominja na ukrepe, ki se jih v svetu še danes poslužujejo najbolj nazadnjaški zatiralci narodnih pravic. Vse to je tudi v naši občini zbudilo val protestov, saj se vsi zavedamo, da mora/no moralno in materialno pomagati našim ljudem v zamejstvu, da jim moramo pokazati,, da nas njihova usoda obvezuje in da smo mino odločeni pomagali jim v boju za njihove /travice. V naših delovnih organizacijah in tudi drugod se sestajajo l/udje. protestirajo in obsojajo avstrijsko politiko in zahtevajo, da se vprašanje manjšin reši tako, kol je to edino upravičeno: priznati tisto svobodo in pogoje nacionalnega življenja našim ljudem, kar je že zapisano v državni pogodbi in za-treti delovanje tistih, ki skušajo razvrednotiti nacionalne svoboščine narodne man/šine. Zaradi tega protestirumo in zahtevamo takšno demokracijo, ki bo povezovala dve sosednji državi in ki bo omogočila enako svobodo ljudem na obeh straneh zaradi političnih interesov drugih v zgodovini umetno postavljene meje. Delovni ljudje občine Domžale (Nadaljevanje s 1. strani) Med pomembne dogodke in med mejnike v zgodovini NOB na Štajerskem in Gorenjskem spada ustanovitev 6. slovenske narodnoosvobodilne brigade Slavka Šlandra 6. avgusta 1943. leta na Šipku nad Blagovico. Vanjo združeni bataljoni kamniško-Zasavskega odreda so bili sposobni uničevati močne sovražnikove postojanke in izvajati mnoge velike akcije. Tako je rasla in se krepila partizanska vojaška moč, z njo la čez nemogoče, kije ljudi, zemljo in zrak spremenila v množičen splošno ljudski upor. To je bil surov in neusmiljen boj, strahoten in uničevalen, kajti okupator je zverinsko pobesnel in ni izbiral načinov uničevanja in maščevanja. Zato so žrtve velikanske. Samo domžalsko-kamniško področje je dalo 1600 padlih borcev, ustreljenih talcev, umrlih v taboriščih. Se danes umirajo mnogi za posledicami vojne, na katero nas še vedno nemo spominjajo ostanki požganih vasi in mnoga spominska obeležja. MLADINSKA DELOVNA AKCIJA BRDO 76 Tudi delavci delovne organizacije Universale so se priključili tistim, ki protestirajo proti ponašanju avstrijskih oblasti do naše manjšine na Koroškem vred pa je rasla tudi aktivnost političnih delavcev, ki jih je vedno več združevala OF. Vojaški napadi na obširnem območju Šlandrove brigade so vzbujali in krepili zavest moči in predanosti revoluciji tudi tam, kjer OF dotlej še ni uspela globlje prodreti med prebivalstvo. Rasli so novi vaški, občinski in rajonski odbori OF in druge množične organizacije Jeseni 1943. leta je bilo ustanovljenih 7 pokrajinskih komitejev kP, ki so skrbeli za ustanavljanje novih odborov OF. Tedaj je na domžalsko-kamniškem območju delalo 500 odborov OF, več odborov Zveze mladine, pa AFŽ in ostalih organizacij, osnovanih je bilo 52 vaških celic kP, za prehrano partizanskih enot, za njih preskrbo z obleko, sanitarnim in ostalim materialom so skrbele mnoge gospodarske komisije. Zaradi tako razvejane politične organiziranosti je bilo sodelovanje s partizanskimi enotami zelo tesno in uspehi v borbi niso izostajali. 4 leta so bili neenak boj. Velikanski tehnični najmoderneje opremljeni armadi so stali nasproti partizani, aktivisti in velika večina prebivalcev, ki jih je združevala, krepila in gnala v borbo neizmerna želja in volja: bojevati se, uničevati tujega in domačega sovražnika in si priboriti nacionalno in socialno svobodo. To je bila tista velika in nepremagljiva sila in moč, ki je vsako ped naše zemlje spremenila v bojišče, ko je orožje postalo vse, kar je prišlo v roke, ko seje zemlja s kamenjem in gozdovi spremenila v upor proti okupatorju. Želja po svobodi je bila sila, kije upor vodi- Vsa veličina NOB in revolucije je prav v tem, da vse to živi med nami, med mladino, da se teh slavnih in težkih dni vedno znova spominjamo. Ves čas so med nami borci, aktivisti in spomini, vsak čas so pred nami dragocene izkušnje, naloge in ideje iz tistih velikih dni naše zgodovine. Tako daljnosežne so bile ideje in cilji revolucije, da se zanje še sedaj, vsak dan in povsod borimo. kot je bilo potrebno zmagati v boju za svobodo, smo morali zmagati v boju za obnovo domovine, v težkem boju z Informbirojem, moramo zmagati tudi v današnjem boju za gospodarski in družbeni razvoj in napredek, v boju za stabilizacijo. Moram dobiti zmago v spreminjanju administrativnih, birokratskih in tehnokratskih teženj v socialistične, humane in samoupravne odnose, moramo izbojevati zmago do osvoboditve človeka. Tudi ta boj bomo izbojevali, saj nas vodi in usmerja v revoluciji prekaljena sila Z k. OGLAS Delovna skupnost uprave skupščine občine Domžale nujno potrebuje za svoje delavce več najemnih enosobnih stanovanj, garsonjer ali samskih sob. Najemnina po dogovoru. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Skupščina občine Domžale, Kadrovska služba, in sicer do 15. septembra 1976. Odbor za medsebojna razmerja uprave SOb Domžale Mladinke in mladinci iz občine Domžale smo v letošnjem letu uspešno organizirali mladinsko delovno akcijo BRDO 76, ki je bila po nekaj letih prva večja delovna akcija v naši občini in je trajala od 28. 6. do 4. 7. 1976 Priprave za izvedbo te akcije so potekle že v začetku letošnjega leta, ko smo člani komisije za mladinske delovne akcije (MDA) in člani predsedstva Občinske konference ZSMS Domžale obiskovali 00 ZSMS in jim pripovedovali o pomembnosti MDA. Začeli pa smo tudi razmišljati, kje naj bi letošnja občinska delovna akcija potekala. Po več razmišljanjih, pogovorih s predstavniki krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij smo se odločili, da bo letošnja akcija na Brdu v Krajevni skupnosti Ihan, kjer naj bi 60 mladih teden dni kopalo jarke za vodovod, položilo cevi in jarke zopet zasulo. Prebivalci se predvsem ukvarjajo s kmetijstvom. Več kmetov je združenih v strojno skupnost in se posvečajo usmerjenemu kmetijstvu. Razvija se kmečki turizem, vendar ga zaenkrat precej onemogoča slaba cesta, ki jo bodo skušali v prihodnjih letih asfaltirati. Vas sodeluje v družbenopolitičnem življenju Krajevne skupnosti Ihan, domačini volijo svoje delegate v organe krajevne skupnosti in v krajevno konferenco SZDI.. Tabor smo postavili nedaleč od de-lovišča in sicer so nam pri njegovi postavitvi izdatno pomagali taborniki s svojimi šotori, oddelek za ljudsko obrambo pa jc prispeval tudi ..plahto" za jedilnico in šotor za skladišče. Kuhinja je bila improvizirana. Kuhali smo v vojaškem kotlu ali pa kar v brzoparil-niku. vse skupaj pa je pred dežjem varovala železna konstrukcija. V samem naselju smo imeli medicinsko sestro, z Zdravstvenim domom pa smo bili v dogovoru, da jc na razpolago dežurni zdravnik. Imeli smo veliko rekvizitov za interesne dejavnosti, precej jih je prispe- Brigada, ki se je imenovala po narodnem heroju Slavku Šlandru in katere komandant jc bil Arnuš Franc, je delala na izgradnji vodovoda na Brdo. Trasa je bila dolga 369 metrov, teren je bil največ 2. in 3. kategorije, manj kot 100 metrov terena je bilo potrebno minirati, tako da smo en dan rabili pomoč ininerca. Globina izkopa vodovoda je bila 110 cm, širina od 40 do 55 cin. Skupaj je bilo izmetanih 203 m^ zemlje in skal, brigadirji smo po vsej dolžini položili cevi in jarke tudi zasuli. Koordinator med Komunalnim podjetjem, ki je dela strokovno vodilo in komandantom akcije je bil namestnik komandanta Srečko Krcvs. S strokovnim vodstvom nismo imeli težav. Vreme je bilo več ali manj lepo tako, da smo lahko vseskozi delali na trasi. Precej škode je povzročil naliv v sredo popoldne, ki jc odnesel precej zemlje iz še ne popolnoma zasutih rovov. Tako smo morali cevi, ki sobilc že položene (cev za vodo. cev za elektriko, opozorilni plastični trak) še enkrat pravilno namestiti. Brigadirji smo ob pomoči štipendistov, ki so nas obiskovali vsako popoldne in nam pomagali pri delu, naredili še naslednja dela: 400 m čiščenje roba ceste in izkop prečnih kanalov, 800 m zasut jc kanala, ki so ga izkopali domačini s strojem, - 300 m ureditev in posutje ceste Ihan Brdo, 40 m izkop kanala (preko ceste in potoka, pri zajetju). Brigadirji so bili razdeljeni na 3 delovne skupine, ki so jih vodili vodje delovnih skupin, ki so na sestankih štaba dobivali podrobnejše informacije o delu svojih brigadirjev. V skladu s samoupravnim vodenjem akcije smo brigadirje ob samem prihodu na akcijo seznanili z možnostmi udej-stvovanja na področju interesnih dejavnosti in sprejeli program za akcijo. V kulturnem programu so sodelovali tudi brigadirji vala TKS Domžale, svoj delež pa so prispevali tudi gasilci, ki so nam dali na razpolago gasilski kombi, kije skrbel za prevoz prehrambenih artiklov iz Domžal, Ljubljane in Kamnika. V kuhinji je kuhala kuharica, včasih pa tudi brigadirji sami. Ce si bolj podrobno ogledamo mladinke in mladinec, ki so sodelovali na akciji, bilo jih je 60, ugotovimo, da jc bilo največ dijakov, za njimi pridejo delavci, med nami pa jc bilo tudi precej študentov. Imeli smo tudi 9 brigadirjev iz Murske Sobote, s katero naša OK ZSMS sodeluje. Vsi brigadirji so bili člani Zveze socialistične mladine Slovenije, med njimi jc bilo tudi 19 članov ZK. Poudarek smo dali vzgoji in izobraževanju, o tem priča tudi veliko število izvedenih predavanj, ki smo jih izvedli sami. 1. Vzgoja in izobraževanje Izvedli smo naslednja predavanja: - predavanje o prvi pomoči in osebni higijeni (predavala mladinka iz Zdravstvenega doma), predavanje o ZSMS in ZSMJ, - predavanje in praktični prikaz uporabe kompasa (predstavnik ZRVS tov. Bernot), (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) - poročilo o poteku konference komunističnih in delavskih partij v Berlinu in branje govora tov. Tita na njej, predstavitev Brda (predstavnik domačinov). 2. Kulturno-zabavna dejavnost Taborni ogenj smo kurili skoraj vsak večer, ob njem smo poslušali več ali manj kulturen program, ki so ga največkrat sestavljali skeči, ob katerih smo se prijetno nasmejali. Na otvoritveni slovesnosti je sodeloval tudi harmonikarski ansambel iz Mengša s pevci, nastop tega je omogočila kulturna skupnost in brigadirski zborček ter recitatorji. Nekajkrat smo pripravili ples, sami brigadirji pa smo pripravili prijeten zaključek akcije BRDO 76. Smrke Drago, Galin Bojan in Pcnhofer Ludvik. Zvečer smo ob tabornem ognju razglasili rezultate, najboljše ekipe in posamezniki so dobili priznanja in simbolične nagrade. Med posamezniki je bil najboljši Stravs Ivo, drugi Narobe Zlatko, tretje mesto pa je zasedel Košir Slavko. Sodelovanje z domačini Nezaupanje vaščanov smo z vestnim delom in discipliniranim vedenjem kmalu spremenili v plodno sodelovanje. Domačini so nam radi posodili orodje, ki smo ga rabili, udeležili so se slovesnega začel ka akcije, obiskovali so nas predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v Icrajevni skupnosti. Naj omenimo, da so člani OO ZSMS udarniško pomagali pri delu na trasi. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE 1976 Med dviganjem zastave v taboru na Brdu, ko je bila otvoritev mladinske delovne akcije 3. Šport Vsi brigadirji smo se tako ali drugače ukvarjali s športnimi aktivnostmi. Začeli smo z jutranjo telovadbo, nadaljevali pa popoldne- Organizirali smo tekmovanja v odbojki in nogometu med delovnimi skupinami in fanti ter dekleti (daleč najbolj zanimiv jc bil nogomet med briga-dirkami in brigadirji), pripravili tekmo v nogometu z domačini, igrali badminton in šah ter še marsikaj. 4. Informiranje jc bilo zelo uspešno. Izdali smo dve številki biltena SLANDROVCI, v katerih smo opisali svoje bivanje na Brdu, obiskali so nas novinarji Dela in Dnevnika, brigadirji pa smo dobili tudi pesmarice in pravila o organizaciji mladinskih delovnih akcij. Izdelanih jc bilo tudi več stenskih časopisov, ki so skušali na šaljiv način opisati življenje v brigadi. 5. Obrambni dan Predstavniki Zveze rezervnih vojaških starešin so na akciji izvedli obrambni dan, ki jc zelo uspel. Brigadirji so se po jutranjem alarmu napotili v začasno naselje, kjer so poslušali kratko predavanje o alarmnih napravah in o delovanju v primeru alarma. Po končanem predavanju smo šli nn delo. popoldne pa se je obrambni dan nadaljeval s predavanjem tov. Vrečka o ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Po predavanju se je začel tekmovalni del obrambnega dne, v katerem so v skupinah po 5 sodelovali vsi brigadirji. Na prvem delovnem mestu so člani odgovarjali na vprašanja iz zgodovine narodnoosvobodilnega na drugem metali ročno bombo, iti na koncu še pokazali, če se znajo orientirati na terenu s pomočjo kompasa. Rezultati so bili kar zadovoljivi, zmagala pa je ekipa št. 8, ki so jo sestavljali Stravs Ivo, Prebil Dragi, igrali nogometno tekmo, pripravili pa so nam tudi ples. Domačini so nam za naše delo ob koncu akcije podarili knjige. Samoupravljanje na akciji Brigadna konferenca kot najvišje samoupravno telo na akciji je bila uspešna. V okviru brigadne konference smo se uspešno lotevali vseh problemov in jih uspešno reševali, ob koncu akcije pa smo podelili tudi izkaznice in pohvale najbolj vestnim in pridnim brigadirjem. Pohvale so prejeli Smodiš Ivan, Rajsar Tone in Kralj Miran. Stab jc bil izvoljen na brigadni konferenci. Na sestankih štaba smo se pretežno dogovarjali za delo na trasi in o problemih dežurstva na akciji. Na akciji sta delala aktiva ZSMS in ZK. Ker ni bilo večjih problemov, nista imela večjega dela. Ob koncu akcije smo evidentirali mlade za sprejem v ZK. Občinsko mladinsko delovno akcijo „BRDO 76" lahko ocenimo kot zelo uspešno tako po rezultatih dela, kot po interesnih dejavnostih, razvitih medsebojnih odnosih in tovarištvu med brigadirji samimi in domačini. Organizacija akcije in vsa strokovna pomoč je bila dobra. Kot največjo kvaliteto letošnje akcije pa lahko štejemo to, da smo resnično ob delu in zabavi razvijali vse oblike sodelovanja med brigadirji iz naše občine in mladimi iz Murske Sobote, ki so se naše akcije udeležili. Povedati je tudi potrebno, da jc bila ta akcija organizirana po nekaj letnem premoru, vendar smo mladi z dobro organizacijo in vestnim delom pravi čas odpravili vse pomanjkljivosti. Vera Grošelj Mladinska delovna brigada Slavka Slandra je pomagala ljudem na potresnem področju v Posočju Uspešno delo mladih na področju mladinskih delovnih akcij iz leta 1975 smo v letu 1976 nadaljevali. Po obisku vseh OO ZSMS v začetku leta, ko smo mlade seznanili s pomenom mladinskih delovnih akcij, sta bila organizirana še dva posveta s predsedniki OO ZSMS, nato pa se je pričelo evidentiranje mladih. Postopek je bil uspešno zaključen, saj je bilo evidentiranih okoli 250 mladih za odhod v mladinske delovne brigade. Po razporedu, kije bil narejen na sestanku medobčinskega sveta ZSMS ljubljanske regije, smo v naši občini začeli s pripravo brigadirjev, največ pozornosti smo posvetili pripravi brigade „SLAVKO SLANDER", ki je odšla na akcijo v KOŽ-BANO. Ce si danes pogledamo udeležbo mladih iz naše občine na republiških in zveznih akcijah, dobimo naslednjo " sliko: i , MDA KOZJANSKO 76 1. izmena 8 MDA KOZBANA 76 1. izmena 25 MDA KOŽBANA 76 2. izmena 3 MDA KOZBANA 76 3. izmena 2 MDA KOZJANSKO 3. izmena 3 MDA POSOCJK 76 1. izmena 7 MDA SAVA 1. izmena 2 MDA DOMANJSEVCI (Murska sobota) 6 MDA SAVA 2. izmena 5 MDA SLOVENSKE GORICE 76 1 Povedati je potrebno, da so bili vsi brigadirji na akcijah uspešni, da jc bila brigada „SLAVKO SLANDER" udarna in da so bili vsi brigadirji z življenjem in delom v brigadah zelo zadovoljni. Posebno pozornost je komisija za MDA pri predsedstvu OK ZSMS Domžale in predsedstvo posvetilo občinski mladinski delovni akciji BRDO 76, kije trajala teden dni in katere se je udeležilo okoli 65 brigadirjev. O akciji lahko berete v tej številki. Brigada „SLAVKO SLANDER", ki jc delala na tej akciji, jc delo uspešno zaključila. Uspešnih je bila tudi cela vrsta manjših lokalnih delovnih akcij, ki so jih organizirale osnovne organizacije ZSMS. Ugotovljeno je bilo, da so lokalne akcije organizirali mladi v več kot polovici osnovnih organizacij ZSMS v naši občini Vse mladinske delovne akcije v naši občini in udeležba mladih iz naše občine jc lep dokaz, da so mladi navdušeni nad mladinskim prostovoljnim delom in da se akcij radi udeležujejo. Ob podpori vseh drugih družbenopolitičnih in družbenih dejavnikov bi bile mladinske delovne akcije v prihodnjem letu v naši občini lahko še bolj uspešne. Vera Grošelj DEŽURNE TRGOVINE OB SOBOTAH Na podlagi odloka o poslovnem času v trgovinah in podpisanega samoupravnega sporazuma obveščamo vse delovne ljudi in občane o delovnem času trgovin s prehrambenimi artikli v sobotah. Glede na to, da je bil sprejet samoupravni sporazum, ki ureja dežurne trgovine v naši občini,posredujemo razpored dežurnih trgovin za naslednje tri mesece: SEPTEMBER SP - RACA Domžale - NAPREDEK Domžale E - MARKET Mengeš - EMONA Ljubljana OKTOBER SP - MERKATOR Domžale SP - PLANINKA Količevo - MERKATOR Ljubljana NAPREDEK Domžale NOVEMBER POTROŠNIK DOMŽALE MESO II. DOMŽALE JAGODA DOMŽALE - NAPREDEK Domžale SP - PRESERJE - NAPREDEK Domžale VELEBLAGOVNICA pa je do nadaljnjega odprta vsako soboto od 7. - 20. ure. PRAZNOVANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU TEMELJNI KAMEN V PAPIRNICI KOLIČEVO V Papirnici Količevo je bfl 30. julija položen temeljni kamen za kartonski stroj III, ki predstavlja dosedaj največjo investicijo v naši občini. Svečanost je otvoril predsednik delavskega sveta Janez Pleško, ki je pozdravil vse prisotne predstavnike družbenega in političnega življenja občine, predstavnike sovlagateljev in zastopnikov ostale papirne slovenske industrije. Direktor delovne organizacije tovariš Miro Varšek je spregovoril o poteku priprav na samo investicijo in orisal prizadevnost kolektiva, daje prišlo do polaganja temeljnega kamna V svojem izvajanju je poudaril, da kolektiv s to investicijo prodira v papirni industriji med najvidnejše proizvajalce papirja pri nas. S podatki je posredoval tehnično dokumentacijo same izgradnje in seveda opozoril tudi na to, da bo potek izgradnje v prvi vrsti odvisen od prizadevnosti gradbenega podjetja, kakor tudi od vseh ostalih, ki bodo sodelovali pri tej investiciji. V nadaljevanju slovesnosti je spregovoril predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič, ki se je v svojem nagovoru dotaknil zgodovinskih dogodokov na tem območju, saj je v neposredni bližini vzplamtel plamen vstaje na kamniško-domžalskem področju. Poleg tega je opozoril na to, da je revolucija ustvarila pogoje, v katerih se sedaj razvija naš delegatski sistem in v katerem se oblikujejo novi pogoji za življenje. Svečanosti ob položitvi temeljnega kamna za novi kartonski stroj III se je udeležilo veliko predstavnikov javnega in političnega življenja ter delovnih ljudi Ko je govoril o sami investiciji je opozoril, da predstavlja le-ta pomembno postavko v srednjeročnem programu razvoja občine Domžale do leta 1980 in da celotno naše gospodarstvo pričakuje od izvedbe te investicije tudi veliko gospodarsko rast. Sama investicija bo verjetno v končni fazi znašala blizu 90 milijard starih dinarjev in bo odprla delovna mesta 160 novim delavcem. Tako bo kolektiv zaposloval preko 860 delavcev, kar predstavlja približno 7 % vseh zaposlenih v občini. Proizvodnja v letu 1975 je znašala okoli 28,5 milijarde dinarjev, z novim strojem pa bo proizvodnja narasla na 80,4 milijarde dinarjev. Ravno tako se bo proizvodnja papirja in kartona, ki je v letu 1975 znašala 35.500 ton povečala na 96.000 ton. Vse to pa pomeni, da se bo družbeni proizvod na zaposlenega povečal od lanskih 19,5 milijona na 48 milijonov starih dinarjev. Bistveno pa se bo popravila tudi zunanjetrgovinska bilanca, saj je predvideno, da bo uvoz znašal 81 milijonov dinarjev^ izvoz pa 130 milijonov dinarjev. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi to, da ne bo več potrebno uvažati kartona, ker bo proizvodnja pokrila celotne jugoslovanske potrebe. Tovariš predsednik je zaključil svoj govor z željo, da bi kolektiv ob pomoči vseh ostalih uspešno izvedel zadano si nalogo in da bi tudi še naprej razvijal samoupravne odnose, saj oboje izvira kot obveznost do tovarišev, ki so se leta 1935 v dvomesečni stavki borili za svoje pravice in napredek. Nato je bil svečano položen temeljni kamen, v katerega je bila vgrajena tudi kovinska šatulja z vsemi listinami, na katerih so glavni podatki o sami investiciji in začetku gradnje. V kulturnem programu pa so sodelovali pevci iz Tosame in Domžalska godba na pihala. ZAČETEK GRADNJE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE Akcija, ki stajo zaceli občini Domžale in Kamnik leta 1970 z /gradnjo zbiralnega kanala za industrijske in druge odplake, se približuje zaključni fazi. V letošnjem letu so bila končana dela na kolektorju v dolžini 8020 m in položen je bil temeljni kamen na mestu, na katerem bo stala centralna čistilna naprava. Ob položitvi temeljnega kamna je spregovoril član izvršnega sveta skupščine občine Domžale tovariš Jože Pogačnik, ki je orisal dosedanje delo na tem objektu, velika investicijska vlaganja, ki so bila opravljena dosedaj in tudi sam potek gradnje centralne čistilne naprave v Studi. Predstavnikom kamniške in domžalske občine, delovnih organizacij, Vodnogospodarske skupnosti in Gradbenega podjetja Obnova ter prisotnim so bili posredovani vsi tehnični podatki, predvsem pa osnovna misel, ki izhaja iz tega, kako ohraniti čistočo okolja, predvsem vodo in zrak. V Studi je bil vzidan temeljni kamen za Centralno čistilno napravo Glede na to, da so priprave za gradnjo centralne čistilne naprave tekle vzporedno z gradnjo kolektorja in da so zagotovljena tudi finančna sredstva, se bo takoj začela zgradnja prve etape same čistilne naprave. Projekt predvideva, da bo čistilna naprava obratovala tako, da bo v prvi fazi možno mehansko čiščenje odplak, v drugi fazi pa bo tudi izvedeno biološko čiščenje odpadnih voda. Glede financiranja je dogovorjeno, da bo to potekalo po že znanem ključu med obema občinama ob sodelovanju Vodnogospodarske skupnosti Ljubljana in delovnih organizacij ter na podlagi samoupravnega sporazuma. Tudi sama oprema je že naročena in bo izdelana v podjetju Hidrometal Mengeš. Tako bo prva etapa končana v juniju 1977, druga etapa pa leto kasneje. Sredstva za prvo etapo so zagotovljena, zato se bo lahko z deli pričelo takoj. Predvideno je, da bodo stroški znašali 17.113.840 dinarjev, za drugo etapo pa so predvideni v višini 24.618.000 dinarjev. Na koncu slovesnosti je predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič izročil tovarišu Pogačniku občinsko priznanje, ki mu ga je podelila komisija ob njegovi 60-letnici. Ob tej priliki je tovariš Lenič dejal, da želi slavljencu še veliko takih trenutkov, da bi skupaj s temeljnimi kamni v svojem lastnem življenju vgrajeval temeljne kamne za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Prepričani smo, da bo dograditev čistilne naprave še naprej povezovala vse tiste, ki so dosedaj tako nesebično delali na tej veliki investiciji in da bo dosežen osnovni namen: zagotoviti delovnemu človeku zdravo in čisto okolje. OTVORITEV NOVE VELEBLAGOVNICE Z dograditvijo novega dela Veleblagovnice so Domžale dobile moderno trgovsko hišo, v kateri je tudi poseben prostor za družbeno prehrano. Na otvoritvi se je zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem poslušali pozdravne besede direktorja Trgovskega podjetja ABC Napredek Domžale tovariša Staneta Skoka, ki je najprej pozdravil predstavnike javnega in političnega življenja domžalske in kamniške občine, ki so se zbrali na tem svečanem trenutku. Nato je tovariš Skok orisal razvoj Trgovskega podjetja Napredek in seznanil prisotne, da ima delovna organizacija 50 poslovnih enot in lastno klavnico, da ima zaposlenih 510 delavcev in 140 učencev v gospodarstvu. Dosedanja letna ustvarjena realizacija je znašala 30 milijard starih dinarjev, vendar pa bo nova Veleblagovnica bistveno vplivala na povečanje dohodka. Velikega pomena je po besedah tovariša direktorja tudi povezava v SOZD ABC Pomurka, saj je tako zagotovljen stalni vir mnogih, predvsem kmetijskih in prehrambenih artiklov. Posebna pridobitev pa je brez dvoma samopostrežna restavracija, ki bo rešila vprašanje družbene prehrane v Domžalah. Tehnične podatke je podal vodja gradbenih del tovariš Milan Rugelj. Poudaril je, da celotna investicija znaša preko 70 milijonov starih dinarjev in da znaša celotna prodajna površina s starim delom Veleblagovnice 9000 kv. m. Vsi prostori so funkcionalno urejeni z vsemi potrebnimi napravami za nemoteno obratovanje, ravno tako pa tudi prostori klasične in samopostrežne restavracije, slaščičarne, delikatese in grilla, ki imajo površino 1600 kv. m s 350 sedeži. Sama Veleblagovnica pa ima 32 delovnih enot. Gradbena dela je opravilo gradbeno industrijsko podjetje Obnova in mnoge obrtne delavnice. Otvoritve novega dela Veleblagovnice se fe udeležilo mnogo ljudi in si ogledalo tudi notranjost prostorov Svečani govornik je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Domžale tovariš Viljem Držanič. V svojem nagovoru seje najprej zadržal na pomenu našega NOB in revolucije. Zadržal se je pri tem, da pomeni otvoritev nove trgovske hiše že uresničevanje del srednjeročnega plana in da bo potrebno nadaljevati z izgradnjo trgovin tudi v ostalih krajih v občini ter navezati tesnejše stike z delovnimi organizacijami, ki proizvajajo posamezne artikle za široko potrošnjo. . Delovni kolektiv pa je opozoril na to, da bo moral poskrbeti za pravilen odnos do kupcev, saj bo le tako mogoče pritegniti v nove prostore približno 40 % potrošnikov, ki sedaj kupujejo zunaj občine. To pa bo istočasno pomenilo tudi velik dohodek v občinskem gospodarstvu in opravičilo za vložena sredstva. V imenu izvršnega sveta se je zahvalil tudi kolektivu in pa Ljubljanski banki — podružnici Domžale, ki je s kreditom omogočila, da je bila trgovska hiša zgrajena in predana svojemu namenu. Opozoril pa je, da bo potrebno mimo gostinske dejavnosti razvijati tudi turistično dejavnost, ker je le-ta slabo razvita, kateri pa dajemo v srednjeročnem obdobju velik pomen. Zaradi močne razvite industrije in bližine Ljubljane bo potrebno razmisliti in realizirati tudi zamisel o izgradnji hotela v neposredni bližini nove trgovske hiše in tako izkoristiti tudi njene gostinske zmogljivosti. Svoje izvajanje je tovariš Držanič zaključil s tem, da bodo finančni rezultati odvisni od velikosti obratnih sredstev in v prvi vrsti tudi od odnosa, ki ga bo imelo osebje do ljudi, ki bodo zahajali v to trgovsko hišo. Trgovsko podjetje Napredek je v Domžalah odprlo novo poslovalnico Meblo, v kateri bodo potrošniki lahko kupovali opremo za dom Po končanem kulturnem programu, v katerem je sodeloval Moški pevski zbor Janez Cerar iz Domžal in Domžalska godba na pihala, si je več kot tisoč ljudi ogledalo nove prostore in novo oblikovane posamezne prodajne oddelke. Ko bodo dokončno urejeni tudi prostori za parkiranje in dostop v samo Veleblagovnico, bo brez dvoma ta del Domžal dobil popolnoma novo obliko. NOV VRTEC „JANKO" V IHANU V okviru praznovanj praznika občine Domžale je bil v Ihanu predan svojemu namenu nov otroški vrtec, ki nosi ime po znanem rojaku Janku Gregoriču. Krajevna skupnost se je odločila, da da ime novemu vrtcu po tem priznanem rojaku zaradi tega, ker je bil vsestranski športnik in eden izmed iniciatorjev telesnokultumega življenja v Ihanu. Bil je ne samo kolesar, ampak tudi smučar, nogometaš in telovadec. V času vojne je izpričal svojo zavednost, saj ni hotel sodelovati z okupatorjem, ampak je odšel v partizane in leta 1944 padel na Pohorju. Misel, da naj lik pokojnega Janka spremlja mladi rod je vodila člane Krajevne skupnosti, daje vrtec dobil ime „JANKO". Slovesnost ob otvoritvi je pričel tovariš Anton Križaj, kije pozdravil Vse navzroče in nato predal besedo tovarišu Francu Kocjanu, kije podal zgodovino gradnje samega vrtca in tudi povedal, da bo dokončna cena, ko bodo urejeni tudi ostali prostori znašala 310 milijonov starih dinarjev. V tvojem nagovoru se je zadržal na tem, da skuša Skupnost otroškega varstva uvesti mimo klasičnih oblik varstva otrok v vrtcih tudi nove, saj to zahtevajo nenehne potrebe, ki so iz dneva v dan vedno večje. Opozoril je na to, da bo od samega programa dela odvisno tudi kakšno bo življenje v vrtcu in kako bodo otroci deležni čimveč tistih veščin, ki bodo pozitivno vplivale na njihov nadaljnji razvoj. Poleg tega pa bo s tem rešeno vprašanje tudi za delovne matere, saj v sedanjem stanju ne moremo govoriti o tem, da imajo vsi otroci enake možnosti varovanja in s tem tudi neposrednega vpliva na samo storilnost zaposlenih. Svoje izvajanje je zaključil s tem, da bo potrebno v bodoče še več posvetiti vzgojni strani dela v vrtcih, kajti samo objekti še ne predstavljajo rešitev otroškega varstva. Na zaključku izvajanja obeh govomkov je bila v imenu sveta Krajevne skupnosti izražena zahvala vsem izvajalcem in Skupnosti otroškega varstva kot financerju in Marlesu, ki je nudil potrebne kredite ter vsem strokovnim službam, ki so sodelovale pri izgradnji objekta. OTVORITEV MOSTU V BIŠCAH Koje leta 1973 narasla Kamniška Bistrica podirala mostove, je med ostalimi podrla tudi most v Biščah in tako razdelila KS Ihan na dva dela. Občani so se dolgo prizadevali, da bi zgradili nov most in to jim je uspelo v letošnjem letu. Na svečani otvoritvi je spregovoril in pozdravil navzoče predsednik KS Ihan tovariš Zvone Slovnik in predal besedo članu izvršnega sveta skupščine občine Domžale tovarišu Jakobu Zanoškarju. Tovariš Zanos kar je poudaril, da pomeni dograditev novega mostu v Biščah še eno zavestno delovno zmago krajanov tega kraja in istočasno tudi veliko delo, Tako so občani krajevne skupnosti Ihan Sli preko novozgrajenega mostu v Biščah ki je bilo povezano z dograditvijo samega mostu. Opozoril je, daje gradnja mostu padla v čas mnogih gospodarskih ukrepov, vendar je enotna volja občanov rodila uspehe, saj so s svojim delom doprinesli k temu,da je lahko dan svojemu namenu nov objekt, katerega vrednost predstavlja 80 milijonov S din. Zahvalil se je vsem krajanom za mnoge opravljene delovne ure in tudi Krajevni skupnosti, ki je zbirala sredstva in našla razumevanje za materialno pomoč tudi pri delovnih organizacijah Emona — TOZD Prašičereja Ihan in Termit Domžale. Izrazil je prepričanje, da bo most še tesneje povezoval občane Krajevne skupnosti in da to ni zadnja akcija, ki jo zavestno izvajajo krajani za dobrobit svojega kraja. OTVORITEV CESTE RODICA - SREDNJE JARŠE Kljub slabemu vremenu se je pri Gasilskem domu v Jaršah zbralo veliko ljudi ob predaji ceste skozi Spodnje in Srednje Jarše svojemu namenu. Predsednik gradbenega odbora ing. Štefan Oražem je v svojem nagovoru najprej pozdravil prisotne goste in občane in orisal dela v zvezi z rekonstrukcijo nove ceste skozi Spodnje in Srednje Jarše. Poudaril je veliko prizadevnost krajanov, ki so z odstopom zemljišč pripomogli, da so bila dela kljub mnogim težavam skoraj v celoti zaključena. Opozoril pa je, da nekateri občani niso pokazali pravega razumevanja in so nasprotovali, da bi akcija lahko nemoteno potekala. Se posebej seje zahvalil predstavnikom BIRO 71 in skupščini občine ter Ljubljanski banki - Podružnici Domžale za materialno pomoč. Nato je navedel nekatere tehnične podatke in sicer: dolžina ceste je 1180 m, širina pa 5-6 m s tem, da ima na eni strani tudi pločnik. Za traso nove ceste je bilo potrebno izkopati preko 3000 m3 zemlje in vgraditi približno 3700 m3 materiala. Skupno je bilo položenega 7200 m2 asfalta tako, da znaša celotna vrednost približno 200 milijonov starih dinarjev. Pri tem je opozoril, daje Krajevna skupnost sama zagotovila 63 milijonov dinarjev in da so občani sami brezplačno odstopili 3500 m2 zemljišč, ki so bila potrebna za razširitev ceste. Dokončna ureditev pa bo zahtevala še dodatnih 15 milijonov starih dinarjev, ker želijo urediti tudi javno razsvetljavo. Predsednik občinske skupščine tovariš Jernej Lenič je ob tej priliki povezal velike dosežke v zadnjih letih na območju te Krajevne skupnosti m posebej poudaril, da so tako občani, kot tudi otroci veliko pripomogli k temu, da se oblika kraja neprestano spreminja in da so bili izgrajeni mnogi novi objekti. Posebej se je zahvalil vsem občanom, ki so kljub mnogim težavam vztrajali pri dograditvi ceste in izrazil prepričanje, da to ni zadnja delovna zmaga, saj so krajani spoznali, da s skupnimi močmi lahko realizirajo vse predpostavljene cilje, ki jih v tej Krajevni skupnosti ni malo. Tovarišu Tomažu Jasencu je izročil priznanje skupščine občine Domžale, ravno tako pa tudi predstavniku Krajevne skupnosti za njeno veliko delo na vseh področjih dejavnosti in krajevne samouprave. ODKRITJE PLOŠČE ANTONU MAVSARJU-TOMU Krajevna organizacija ZZB NOV Jarše Rodica je odkrila spominsko ploščo znanemu pripadniku vojno obveščevalne službe Antonu Mavsarju —Tomu na Trnačevi hiši na Rodici, kjer je Tomo 27. julija 1944. leta zaradi izdaje izgubil življenje. Svečanost je pričela predsednica Krajevne organizacije Ana Testen, ki je pozdravila vse navzoče in predala besedo tovarišu Cvetu Novaku, ki je spregovoril o pomenu in nalogah vojne obveščevalne službe v času vojne. Tovariš Novak se je posebej zadržal na dogodkih koncem leta 1943, ko se je VOS široko razvila na kamniško-domžalskem območju in skušala s svojimi akcijami onemogočiti posamezne zločinske dejavnosti okupatorja in njegovih pomagačev med pripadniki Osvobodilne fronte in Spominska plošča, ki so jo prevzeli v čuvanje pionirji osnovne šole Josip Broz Titot bo trajen spomenik znanemu aktivistu tovarišu Tomu ostalimi terenskimi delavci. Posebej seje še zadržal na predrznosti pripadnikov posameznih grup in orisal tudi boj dveh znanih pripadnikov Mirka Kraljica-Ceneta in Mirka Mušiča-Zeusa , ki sta izgubila svoje življenje v borbi z Nemci. Ko je govoril o pokojnem ' Tomu, je poudaril, daje že kot učenec pokazal veliko naprednega duha in se že junija 1942. leta priključil borcem kamniškega bataljona. Z njim je deloval na mnogih predelih Gorenjske vse do leta 1943, ko je postal član VOS grupe in deloval na kamniško-domžalskem območju. Spominsko ploščo je v imenu krajevne organizacije ZZB NOV Jarše Rodica predal v čuvanje pionirjem osnovne šole Josip Broz Tito, tovariš Franc Ravnikar in pri tem izrazil željo, da jih naj vodi pri njihovem delu svetal lik znanega revolucionarja in borca. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Josipa Broza Tita, Moški pevski zbor Janez Cerar iz Domžal in Domžalska godba na pihala. 20 letnica društva Šoferjev in avtomehanikov Domžale Društvo šoferjev in avtomehanikov Domžale je letos praznovalo v okviru proslav ob občinskem prazniku 20. obletnico svojega obstoja in plodnega delovanja. Po svečani povorki, v kateri so sodelovali člani društva in mladinska godba Glasbene šole iz Logatca skupaj s folklorno skupino, je bila osrednja slovesnost na novem parkirnem prostoru pri Veleblagovnici. Prisotne je pozdravil predsednik društva tovariš Slavko Petek, nato pa je predsednik skupščine tovariš Jernej Lenič v priložnostnem nagovoru poudaril velike dosežke, ki jih je doseglo društvo pri vzgoji šoferjev in pri prizadevanjih za varnost občanov v cestnem prometu. Se posebej se je zadržal na pomenu društva pri snovanju koncepta splošnega ljudskega odpora, saj pripadniki tega društva predstavljajo važni člen pri samih zasnovah odpora proti kakršnemukoli sovražniku. Predsednik Republiškega odbora zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije tovariš Milan Svetek je dejal, da je domžalsko društvo med najbolj delovnimi v Sloveniji, kar kažejo mnoge dejavnosti društva. Pri tem je opozoril, da imamo v Sloveniji preko 24.000 voznikov in avtomehanikov in da jih uspešno dela v stanovski organizaciji kar 13.000. Spregovoril pa je tudi o vpisu javnega posojila za ceste, saj gre po njegovem mnenju za tiste objekte, ki so življenjsko povezani z samim delom voznikov in ki odpirajo pota razvoju našega gospodarstva in povezave s tujimi državami. Poleg tega se je zadržal tudi na nadaljnjem šolanju voznikov in njihovega prizadevanja za beneficirano delovno dobo tistim voznikom, ki opravljajo svoje delo v delovnih organizacijah. Nato je predsednik komisije za odlikovanja tovariš Janez Jeglič seznanil člane, ki so prejeli značke za 10, 15 in 20-letno delo v društvu, in tiste, ki so prejeli posamezna priznanja. Priznanja so prejeli: Slavko Petek - plaketo bratstva in edinstva III. stopnje, Janez Hribar — plaketo s srebrnim vencem, Janez Jeglič, Ivan Loboda, Ivan Žmavec, Ivan Vrenjak, Bojan Bogataj in Martin Fekonja pa plaketo tovarištva II. stopnje. Avgust Slavnostni govornik pri otvoritvi spominske plošče Antonu Mavsarju Tomu '. na Rodici je bil Cveto Novak OGLAS VTOZD Živinorejski oddelek VDO Biotehniške fakultete. Groblje 3 pri Domžalah vabi k sodelovanju sekretarja VTOZD Delovno mesto je odprto za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece. Pogoji: Zahteva se končana I. ali II. stopnja pravne ali ekonomske fakultete, ali končana višja upravna šola oziroma višja šola za organizacijo dela. Zaželjene so delovne izkušnje pri delu s samoupravnimi organi, samoupravnimi akti ter kadrovsko službo ter odsluženi kadrovski rok. Kandidati morajo imeti poleg navedenih pogojev ustrezne družbenopolitične in moralnoetične vrline ter oganizacijske sposobnosti. Kandidati naj prijavam prilože kolek za 6,— din, življenjepis, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah in dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev. Prijave sprejema VTOZD Živinorejski oddelek VDO Biotehniške fakultete, Groblje 3, 61230 Domžale. Eržen je prejel plaketo za dolgoletno delo v organizaciji, Jernej Lenič pa za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri izobraževanju poklicnih šoferjev. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole iz Logatca, ki so s svojimi vajami in plesi dali slavju še posebno obeležje. Svečane parade ob 20-letnici obstoja Društva šoferjev in avtomehanikov Domžale so se udeležile tudi gojenke Glasbene šole iz Logatca DRUŽINSKO VARSTVO -NOVA OBLIKA VARSTVA ZAŽIVELA Po prvem šestmesečnem obdobju 1976 bo Skupnost otroškega varstva prvič v občini Domžale pričela z organiziranim varovanjem na domu. Ta oblika varstva najmlajših do 3 let starosti je novost m predstavlja trenutno rešitev problematike varovanja v krajevnih skupnostih, kjer ni možnosti vključevati otroke v vzgojnovarstvene ustanove. po veljavnih kriterijih in posebej poudarila: - obojestransko zaposlitev staršev, dva ali več otrok, samohranilka, izmensko delo in majhne možnosti za obojestransko usklajevanje pri varovanju. Tako je sprejela v Krajevni skupnosti Domžale, Krajevni skupnosti Mengeš ter Krajevni skupno- Tako izgleda organizirano varovanje najmlajših na domu Izvršni odbor skupnosti je pripravil vse potrebno za vpeljavo novo oblike varovanja ter poveril i /. v a j a nje V /goj n ovarstve nem u zavodu, ki edini v občini Domžale vodi izvajanje predšolske vzgoje in varstvo. Z izvajanjem tudi te oblike varovanja se Vzgojnovarstveni zavod šc bolj približuje težnji po celovitem pregledu oblik varstva, ki jih zaposlena mati ter njena družina potrebuj; za nemoteno opravljanje dela. To pomeni predvsem postopno preusmeritev neorganiziranih oblik na organiziran in strokovno voden način. Na razpis objavljen v Občinskem poročevalcu se je javilo 18 varuhinj, katerih osnovne težnje za prijavo so bile: rešiti sebi problem nepreskrbljenega otroka; zaposliti se, ker je to primerna zaposlitev za ženo.ki jc gospodinja; ne nazadnje tudi ljubezen do otrok. Komisija izvršnega odbora Skupnosti otroškega varstva je imela težavno delo, ker je bilo potrebno temeljito pretresti in ugotoviti realnost nastavitve varovanja na domu. Na koncu svojega periodičnega dela, prijave še tečejo in se ne prekinjajo, jc angažiranih pet vam-hinj. Ž 1.7. pričnejo delati tri, ostali dve pa v septembru. 7. o/ironi na velike potrebe, Ugotovljeno jc bilo 105 prijavljenih otrok v starosti do 3 let v Krajevni skupnosti Domžale ter 26 v Krajevni skupnosti Mengeš, je bil izbor še težavnejši. Komisija je postopala sti Moravče, kjer so izbrane varuhinje, 15 otrok, ki bodo imeli možnost biti v varstveni družini. Izvršni odbor Skupnosti otroškega varstva je sprejel tudi predlog za opremo takšnih družin, da bo varstvo mogoče: ležalnike, stolčke, mizice, kahlice, pleničke, komplet posode ter igrače. Vse to bo skupnost zagotovila varuhinji in ji dala v uporabo. Zanimivost je tudi strošek, ki se pojavlja ob varovanju. Za to leto je izvršni odbor sprejel strošek 1.200 din ter bo plačevanje podrejeno sprejeti subvencionirani lestvici, ki je naslednja: dnevno prikazujejo v višini .......... (kalkulacija WZ) in se delijo med varuhinjo in WZ. Varuhinja sklene dogovor z WZ; 3) stroški najemnine za uporabo sredstev. Za primerjavo naj povemo razmerja do stroškov v redni dejav-nostni Vzgojno varstvenega zavoda in v okviru dislociranega oddelka Vzgojno varstvenega zavoda pri osnovni šoli Jurij Vega v Moravčah. Subvencioniranje cene storitev je podobno kot pri varovanju in vzgoji v Vzgojno varstvenem zavodu, prav tako pa tudi v okvirih resolucije razvoja občine v razmerju 40 % : 60 %. Razpon med najnižjim prispevkom in najvišjim je 356 din. Razpon je vezan progresivno na plačilne zmogljivosti staršev. Plačilne zmogljivosti sc bodo ugotavljale po predloženiii potrdilih o osebnem dohodku. Tako n. pr. za primerjavo: V dislociranem oddelku v Moravčah je strošek v razredu 1.800 2.100 din 650 din za predšolskega otroka. V varovanju na domu pa v istem razredu 678 za dojenčka. V Vzgojno varstvenem zavodu po sedanjih stroških pa je primerjava: v Vzgojno varstvenem zavodu za dojenčke od 1.800 - 2.100 - 990 din, v varovanju na domu za dojenčke od 1.800 2.100 678 din. V tem primeru je pri Vzgojno varstvenem zavodu razmerje udeležbe staršev in družbe 63 % : 37 %. Pri varovanju na domu pa starši 56 % in družba 44 %. Skupnost otroškega varstva smatra, da je vpeljana nova oblika varovanja nujnost v sedanjih potrebah po varovanju in sporoča, da se varuhinje lahko še prijavljajo, ker bomo že sprejemali za varovanje na domu tudi v prihodnjih letih. Ta oblika je šele v zametkih in kaže že na nekatere prednosti, nenazadnje pa tudi 2.500 din neto za delo varuhinje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja za določeno delo ter ljubezen do otrok pomenita garancijo, da tudi starši ne bodo nemočni pri iskanju primerne varuhinje za zmerno, sorazmerno ceno. Janez Pemuš Razred do 900 od 900 od 1.200 od 1.500 od 1.800 od 2.100 od 2.400 od 2.700 1.200 1.500 1.800 2.100 2.400 2.700 3.000 od 3.000 dalje Plačevanje se bo opravljalo na podlagi sprejetega pravilnika, ki obsega plačevanje varuhinji 95 tisočakov po otroku. V tem strošku pa je zajet; 1) za varovanje 5 otrok za 42 umi delovni in za podaljšan čas varovanja (t. j. 7-9 ur); 2) za prehrano otrok, t. j. zajtrk, kosilo in pripravljanje malice. V primeru, da dobavlja kosilo VVZ potem se stroški za kosilo Starši 500 544 589 633 678 722 767 811 856 SOV 700 656 611 567 522 428 433 389 344 strošek 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 OGLAS Iščemo žensko, ki bi 2-krat tedensko varovala 10-mesečnega fantka. Ponudbe: Žargi, Ljube Sercerja 1. Domžale. PRAZNIK V TRZINU Krajevna skupnost Trzin praznuje Dan aktivistov 7. julija kot svoj krajevni praznik. To je spomin na dan, ko so prvi aktivisti odšli med borce in se pridružili tistim, ki so pripravljali vstajo na kamniško-domžalskem območju. Vsako leto proslavljajo ta dan z organizacijo streljanja z malokalibrsko puško in to posamezno h ekipno. To je v bistvu pregled dc'a vseh društev in občanov v krajevni skupnosti na tem področju. Zadnje tekmovanje jc bilo izvedeno 3. julija v kamnolomu*kjer so tekmovali posamezniki in ekipe. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ekipe: 1. Športno društvo Trzin I. 423 krogov, 2. Lovci 417 krogov, 3. Zveza rezervnih vojaških starešin I. 390 krogov, 4. Športno društvo II. 330 krogov. 5. Zveza rezervnih vojašl.ih starešin II. 276 krogov. 6. Prosveta I 223 krogov, 10. Zasebniki 150 krogov. Med posamezniki pa so dosegli največ krogov Štefan Jalušič 151, Andrej Perne 151, Matevž Stefe 151. Franc Mušič 147, Marjan Pcrko 137, Jože Pir-nat 129, Kmetic Tine I 28,Martin Plan-ko 127, Dolinar Jože 125, Vilko Kralj 125 krogov. Tudi ostali tekmovalci so dosegli zadovoljive rezultate. V počastitev občinskega praznika pa bodo organizirali 24. julija ob 7. uri v kamnolomu množično tek-x movarije strelskih ekip domžalske občine. Tekmovanje bo ekipno in posamezno z malokalibrsko puško na urejenem strelišču v kamnolomu v Trzinu. 6 S. M. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE po. DOMŽALE, Savska 3 odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. Vzgojiteljico za določen čas (nadomeščanje za čas odsotnosti tovarišice na porodniškem dopustu). Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola. 2. Varuhinja 4 ure dnevno za nedoločen čas. Pogoj: dokončana osemletka, starost najmanj 18 let. 3. Varuhinjo čistilko 5 ur dnevno za nedoločen čas. Pogoj: dokončana osemletka, starost najmanj 18 let. 4. PK kuharico za 4 ure dnevno za nedoločen čas (IViengeš). Pogoj: priznana PK kuharice. Rok prijave 15 dni. ridrometaj m PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvodu In kvalitetne usluge Na sprejemu pri predsedniku občine skupaj z osvojenimi pokali IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI TROJANE \___' V času, ko v vseh sredinah, naj-sibo v TOZD ali krajevnih skupnostih teče javna razprava o osnutku zakona o združenem delu in hkrati analiziramo izvajanje samoupravnih odnosov, smo tudi v Kra- Na zboru občanov na Trojanah jcvni skupnosti Trojane pripravili l>odobno razpravo. 24. junija se je /bralo precejšnje število občanov, ra/pravi pa sta prisostvovala tudi predstavnika SOb Dom, tov. Hren in Miklavčič. O novostih pri združevanju v kmetijstvu, kot to opredeljuje osnutek zakona, je spregovoril t )V. Današnji vojaško politični položaj v svetu in razmere, v katerih naši narodi gradijo samoupravno socialistično družno, zahtevajo, da je rezervni vojaški stan.'šinu borec in aktivni družbeni delavcu. Mimo tega pa nc smemo pregreti dejstva, da mora rezervni vo-iaški starešina, tudi po strokovni plati doseči kvaliteto aktivnega stirešinc in sc tako usposoli'i. da lahko prevzame odgovorne dolžnosti v vojni kar je duh naročila, ki ga je Vrhovni komandam naših oboroženih sil poslal rezervnim vojaškim starešinam ob lanskem Dnevu JI.A. V leni smislu občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale, načrtuje in izvaja svoj program strokovno vojaškega izpopolnjevanja in idcjnopolitičnega izobraževanja svojih članov. To ic tudi razumljivo, čc pomislimo, da gre tu za veliko ljudi, ki M v morebitni vojni sestavljali dobršen del poveljujočega kadra naše armade. Kol jc znano se začenjajo priprave za to odgovorno dolžnost rezervnih vojaških starešin že v jugoslovanski ljudski armadi, organizacija ZRVS pa mora zagotoviti nepretrgano nadaljevanje splošnega vojaškega izobn. icvanja ter zagotoviti, da bodo sodobne oblike urjenja in zlasti individualno delo vsakega rezervnega starešine vsakdanja obveznost. Letošnji program izobraževanja rezervnih vojaških starešin v naši občini teče že od lanske jeseni. Program izobraževanja je zahtevnejši in pestrejši po obliki in metodi izvajanja, kot v preteklih letih. Več pozornosti je bilo posvečeno praktičnim urjenjem na zemljišču, v zvezi s tem pa tudi kolektivnim pripravam udeležencev po osnovnih organizacijah, ker je tovrstni pouk za večino naših starešin novost. V navedenem obdobju jc po vseh osnovnih organizacijah ZRVS izvedeno uspešno in kvalitetno predavanje ..Aktualna varnostna problematika in Hren in prikazal pomen in vsebino osnutka zakona o združenem delu. Ker je bilo prisotnih precej občanov, smo izkoristili priložnost in obravnavali nekatere pereče probleme v Krajevni skupnosti. Pokazalo se je, da so največji problem ,,črne gradnje". Hoteli smo razšči-stiti, zakaj so se črne gradnje sploh pojavile? Na to je odgovorila zelo živahna diskusija. Področje naše KS, kot tudi celotni Crni graben, spada med manj razvite predele v občini Domžale, kar pa je v veliki meri pogojeno z rezervatom za hitro cesto. Zato je zelo težko graditi nove objekte, predvsem pa stanovanjske hiše. V samih Trojanah pa zavirajo gradnje še možne izkopanine nekdanje rimske naselbine. Tako z gradbenimi dovoljenji ni bilo nič, vendar potreba po stanovanjih je prisilila ljudi k temu, da so začeli graditi brez gradbenih dovoljenj, torej na črno. Pokazalo se je. da jc trenutno glavna ovira spomeniško varstvo, ki ne opravi ustreznih raziskav in tako ne izda ustrezne odredbe. Pristojni občinski organi pa zato ne morejo izdati lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Sprejeli smo sklep, da sprožimo akcijo za čimprejšnjo rešitev nastalega problema. Janez Kušar družbena samozaščita." V mesecu januarju in juniju so bile organizirane za kombinirane ekipe ZRVS in ZSMS priprave za taktično orientacijsko tekmovanje .,Po poli heroja Kebeta" v Dražgošah in priprave za republiško taktično orientacijsko tekmovanje v Ormožu. Na teh tekmovanjih je bilo udeleženih skupaj 456 rezervnih vojaških starešin in mladincev iz. vseh slovenskih občin, naše ekipe pa so na obeh tekmovanjih zasedle prva mesta. Se v jesenskem in zimskem času so bile izvršene priprave odnosno seminarji Na karti je potrebno nafti smer pohoda in z nje razbrati posamezne podatke za usposabljanje rezervnih starešin za praktična taktična urjenja s članstvom in izbira zemljišča za reševanje taktične naloge na terenu ter izbira zemljišča za taktično orientacijske vaje, ki so kot kompleksna urjenja služila tudi kot preverjanje znanja RVS za leto 1976. Za praktično izvedbo in reševanje taktične naloge na zemljišču po temi ,,Zaseda" so v vseh osnovnih organizacijah bili izvedeni seminarji z rezervnimi starešinami. Priprave so bile v obliki predavanj, razprav, spremljane s predvajanjem ustreznega filma in she-matskimi prikazi. V aprilu mesecu so se RVS zbrali v Trnjavi pri Lukovici. Značilnost tega urjenja je vsekakor bila v tem. da je za reševanje naloge bilo namerno izbrano isto zemljišče, kjer je v NOB Slandrova brigada organizirala zasedo in uničila sovražnikovo transportno kolono. Pri reševanju te taktične naloge so udeleženci koristili izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja, ki jih je na kraju samem posredoval udeleženec borbe v Trnjavi) narodni heroj Mirko Jerman. V maju mesecu so v vseh osnovnih organizacijah ZRVS bile organizirane kolektivne priprave starešin za taktično orientacijske vaje. Za izvedbo taktično orientacijskih vaj je bilo izbrano zemljišče v krajevni skupnosti Lukovica in Mengeš, na smereh pohoda v dolžini 8 km. Ta kompleksna urjenja, so istočasno bili izpiti odnosno preverjanje znanja iz taktike na temo ,,Zaseda ', reševanje topografskih nalog, preverjanje znanja iz vojaške teorije in hoja s pomočjo topografske karte imbusole. V okviru taktično orientacijskih vaj so bili vsi udeleženci seznanjeni in so si lahko ogledali najnovejše pehotno orožje domače izdelave. Ta oborožitev jc pri članih pobudila veliko zanimanja, še zlasti lahka strojnica, ki sc po svoji kvaliteti, izvedbi in težini (Ic 6 kg), šteje med najsodobnejša avtomatska orožja v svetu. NAJBOLJŠI MLADI SAMOUPRAVLJALCI Že v lanskem letu je konferenca mladih delavcev pri Republiški konferenci ZSMS organizirala tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS v TOZD oz. OZD in tekmovanje za najboljšega mladega samoupravljalca. V to tekmovanje se je vključilo precej 00 ZSMS iz naše občine, še bolj uspešno pa so v tej akciji sodelovali nekateri posamezniki. Za tekmovanje so bili izdelani posebni točkovniki, ki so zahtevali od osnovnih organizacij, da svojo dejavnost dosledno točkujejo, na podlagi teh točkovnikov, pa je bil izdelan vrstni Poleg teh kolektivnih urjenj in nada-Ijncga usposabljanja, pa jc stalna naloga rezervnih vojaških starešin individualno proučevanje strokovne literature vsem ■ vsem časopisa revije ZRVS „Naša obramba". Navcdni program pouka in urjenja je za člane ZRVS za leto 1976 bil obvezen in jc v vseh osnovnih organizacijah ZRVS v občini ob koncu I. polletja bil v celoti realiziran. V jesenskem obdobju bo izvajan le dopolnilni program, ki ga bodo organizirale in izvajale osnovne organizacije. Po kvaliteti izvedbe vseh urjenj se. lahko brez predhodnih analiz, da pozitivna ocena, prav tako pa jc zadovoljila na pouku in urjenjih tudi udeležba članstva tako na teoretičnem pouku, kakor tudi na praktičnih urjenjih na terenu, saj je prisotnost bila naslednja: predavanje o varnostni problematiki in družbeni samozaščiti. 81,2 '/, - predavanje seminar ..Bataljon četa - vod v zasedi na sovražnikovo transportno kolono" 83,3 '/' - priprave in praktično reševanje taktične naloge na zemljišču. 92.6 % priprave in praktična izvedba taktično orictnueijskih vaj izpiti 97.1 % Od vseh rezervnih vojaških starešin je bilo neopravičeno odsotnih Od vseh rezervnih vojaških starešin je bilo neopravičeno odsotnih prekrške. M. B. red najboljših v občini, ki je bil nato posredovan osrednji žiriji tekmovanja. Zaključek tekmovanja je bil v mesecu maju na Ravnah na Koroškem, kjer so najboljše 00 ZSMS, najboljši mladi samoupravljalci in najuspešnejši mladi inovatorji prejeli priznanja. Največji uspeh smo dosegli v skupini, kjer so tekmovali mladi samoupravljalci. Kar trije mladi delavci iz naše občine so prejeli priznanja in sicer: Bizjak Mija - Papirnica Količevo, Kurzvveil Breda - Induplati Jarše, Begič Nurega - Slovenijales Radomlje. Vsem nagrajencem iskrene čestitke in upamo, da jim bodo priznanja vzpodbuda za še uspešnejše nadaljnje delo v mladinski organizaciji. Vera Grošelj Komisija za vpis javnega posojila za ceste v SR Sloveniji pri Krajevni skupnosti Domžale Ponovno obveščamo občane, katerih vpisno mesto je na sedežu Krajevne skupnosti /upokojenci, obrtniki in kmetje/, da opravijo vpis posojila, v kolikor tega še niso storili, v najkrajšem možnem času, najpozneje pa do 10. septembra 1976. Posojilo je mogoče vpisati vsak dan od 7. ure do 10. ure, v sredo pa od 7. ure do 15.30 ure. Krajevna skupnost Družbenopolitične organizacije Domžale IZOBRAŽEVANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN POSEBNA PRILOGA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH Delovna razmerja delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih urejata zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci in na podlagi tega zakona sprejeta KOLEKTIVNA POGODBA O DELOVNIH RAZMERJIH ML D DELAVCI IN SAMOSTOJNIMI OBRTNIKI. Doscdaj je bila kolektivna pogodba, njene spremembe ter obrazložitev objavljena v Uradnem listu SRS, Delavski enotnosti in v prilogi Obrtnika obrtnikov svetovalce, ki pa delavcem v zasebnem sektorju vedno niso dosegljiva, zato smatramo, da del področij iz delovnih razmerij delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju objavimo v občinskem glasilu, da se s tem seznani širši krog občanov domžalske občine, predvsem pa delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih in pa tudi sami obrtniki, čeprav menimo, daje njim to področje podrobno poznano, ker sov mesecu septembru 1975. leta poslušali podrobno obrazložitev tega področja v hali Komunalnega centra Domžale. Od 1. julija 1975 je namreč vrsta novosti na področju delovnih razmerij med delavci in samostojnimi obrtniki. S tem datumom jc začela veljati NOVA KOLEKTIVNA POGODBA O DELOVNIH RAZMERJIH MED DELAVCI IN SAMOSTOJNIMI OBRTNIKI (Ur. list SRS, št. 21/75), na podlagi katere so morali obrtniki OliNOVITI VSE DOTi;DANJE POGODBE O DELU IN SKLENITI Z DELAVCI NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI. V letošnjem letu pa so bile sprejete SPREMEMBE! IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE (Ur. list SRŠ, št. 17/76), KI VELJAJO OD 1.7. 1976 dalje RAZEN DOLOČIL O OSEBNIH DOHODKIH DELAVCEV, REGRESA ZA LETNI DOPUST IN POMOCl DRUŽINI DELAVCA, KI JE UMRL ZARADI POSLEDIC NEZGODE PRI DELU, KI SE UPORABLJAJO OD 1. 1. 1976 dalje. 1. NASTANEK DELOVNI'GA RAZMERJA Delovno razmerje med delavcem in samostojnim obrtnikom nastane, ko delavec na podlagi pismene pogodbe o zaposlitvi nastopi delo. Za nastanek delovnega razmerja sta torej določena dva temeljna pogoja: - pogodba o zaposlitvi in - nastop dela. Pogodbo o zaposlitvi skleneta delavec in samostojni obrtnik. Brez te pogodbe delavec ne more nastopiti dela in obrtnik ne more uporabljati dopolnilnega1 dela. Bistvena sestavina pogodbe 0 zaposlitvi jc sporazumna določitev del in opravil, ki jih bo delavec opravljal v obratovalnici v okviru svojega poklica, svoje stroke. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi jc obvezna in celo sankcionirana, če je samostojni obrtnik ne bi sklenil (po 3. točki 117. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci). Pogodbo o zaposlitvi lahko sklene samo obrtnik, ki ima obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kjer zakon dopušča uporabo dopolnilnega dela. V praksi se pogosto zastavlja vprašanje, kako se smatra delo družinskih članov in zakonca samostojnega obrtnika. V dopolnilno delo drugih delavcev se šteje tudi delo družinskih članov, če jim jc to edina ali glavna zaposlitev in če so na tej podlagi zavarovanci zdravstvenega ter pokojninsko-invalidskega zavarovanja. To pa ne velja za zakonca samostojnega obrtnika, katerega delo v obratovalnici se ne šteje za dopolnilno delo drugih delavcev. Prav tako se ne šteje za dopolnilno delo delo učencev, s katerimi ima samostojni obrtnik sklenjeno učno pogodbo po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij. Za dopolnilno delo se tudi ne stejc delo učenca, ki jc že opravil strokovni izpit in sicer le za čas, ki je v obratovalnici potreben za uskladitev števila zaposlenih vendar najdlje 6 mesecev po opravljenem izpitu oz. najdlje 1 leto. če mora ta oseba v tem času odslužiti vojaški rok. Samostojni obrtnik lahko sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki jc dopolnila ! 5 let starosti in da izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje. Za pravno veljavnost pogodbe je potrebna njena registracija pri pristojnemu občinskem upravnem organu za delo. Pri registraciji se ugotovi ali je pogodba v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo - če je zakonita. Pogodba o zaposlitvi mora biti predložena v registracijo v 5-ih izvodih in to v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe. VSEBINA POGODBE O ZAPOSLITVI je precej obsežna, saj zajema celotno vsebino delovnega razmerja, lahko bi rekli, da zajema vse. kar zadeva delovno razmerje med delavcem in samostojnim obrtnikom in o čemer sta se že predhodno dogovorila in sporazumela. Delavec je dolžan delo nastopiti v roku 7 dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, to je od dne, ko delavec dobi vročeno registrirano pogodbo, Ce delavec brez opravičljivega vzroka v določenem roku ne nastopi dela, se šteje, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. 2. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCA V DELOVNE M RAZMERJU Delovni čas traja 42 ur na teden. S pogodbo o zaposlitvi se lahko delavec in obrtnik dogovorita o uvedbi 5-dnevncga delovnega tedna, vendar tako, da opravi delavec predpisanih 42 ur na teden. Temu pa je treba pripomniti, da tako imenovana „prosta sobota" ali drug prost dan v tednu nima narave tedenskega počitka; zaradi tega prosta sobota ostaja še vedno delovni dan in se šteje, glede uveljavljanja pravic po delu, kakor da jo je delavce prebil na delu. Delo preko polnega delovnega časa. to jc „nadurno delo" je načeloma nedovoljeno. Samo v zakonito določenih primerih jc delavec dolžan (obvezno) delati preko polnega delovnega časa (potres, požar, poplave, druge naravne nesreče, ki zadanejo obratovalnico ali se tako nesrečo neposredno pričakuje; ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje in da se konča delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila precejšnjo materialno škodo; ko je nujno, da se z. nepretrganim delom prepreči kvarjenjc surovin ali materiala, ogrožanje varnosti in urejenosti prometa, ali odpravi okvara na delovnih sredstvih, kot povzročitelju prekinitve dela.). Delavec, ki ni star 18 let, ne sme opravljati nadurnega dela, prav tako tudi ne noseča delavka in mati, ki ima otroka starega do enega leta. V obrti je tudi prepovedano razporeditev delavke na nočno delo. Delavec ima pravico do odmora, počitka, dopusta in do odsotnosti z dela, v primerih, dogovorjenih v pogodbi o zaposlitvi. a) Ce delavec dela v neprekinjenem polnem delovnem času. ima pravico do 30-minutnega odmora med delom in sicer praviloma med 4. in 5. uro dela. Ta odmor !jc šteje v delovni čas, kot prebit na delu. Če jc poln delovni čas deljen, ima delavec pravico vmesnega počitka, ki ne more biti krajši od 1 ure. Ta počitek pa se ne šteje za čas, prebit na delu. b) Med dvema zaporednima delovnima dnevoma ima delavec pravico do nepretrganega počitka, ki mora trajati najmanj 12 ur. c) Delavec ima pravico do tedenskega počitka najmanj 24 ur brez presledka. Tedenski počitek pripada delavcu praviloma na nedeljo. Samo izjemoma pa lahko samostojni obrtnik odredi delo na nedeljo, vendar samo iz razlogov, ki dovoljujejo uporabo nadurnega dela. V gostinstvu pripada delavcu tedenski počitek praviloma na dan, ko obratovalnica obrtnika po soglasju pristojnega občinskega organa ne posluje. Kolektivna pogodba dovoljuje, da se v sezonskem gostinstvu delavec in obrtnik s pogodbo o zaposlitvi dogovorita za tako razporeditev dnevnega in tedenskega počitka, ki ustreza značilnostim in organizaciji dela v takšnem gostinstvu Ce delavec dela v nedeljo, mu mora obrtnik zagotoviti za počitek drug dan v naslednjem tednu. d) Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do izrabe letnega dopusta. Ta traja najmanj 1 8, največ pa 30 delovnih dni. Le delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti ter delavki, ki ima najmanj 25 let delovne dobe in 50 let starosti, pripada letni dopust v trajanju največ do 36 dni. Pravico do izrabe letnega dopusta pridobi delavce po 6 mesecih nepretrganega dela v obratovalnici obrtnika, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. To pravico pa si pridobi tudi po skupaj doseženih 6 mesecih dela, prebitih v prejšnjem in obstoječem delovnem razmerju, če med prenehanjem dela in nastopom dela pri sedanjem obrtniku ni bilo presledka. Pravici do izrabe letnega dopusta se delavec ne more odreči, obrtnik pa delavca za to ne more prikrajšati. Delavec ima pravico in praviloma celo dolžnost izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajanju, samo izjemoma se lahko delavec in obrtnik sporazumeta, da delavec izrabi letni dopust v dveh delih, pri čemer pa mora en del letnega dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni. kot to določa mednarodna konvencija o plačanem letnem dopustu, ki jo jc ratificirala naša država. Trajanje dopusta v okviru od 1 8 do 30 delovnih dni se določi po merilih, ki so podrobno določena v kolektivni pogodbi glede na: težavnost dela in delovne pogoje, delovno dobo, dosežen delovni uspeh, posebne socialne razmere. Delavcu, ki še ni izpolnil 18 let starosti pripada poleg 18 delovnih dni še 7 dni zaradi mladoletnosti, delavcu, ki jc starejši od 1 8 let, pa pripada dodatno na vsakih 5 let delovne dobe 2 delovna dneva dopusta. Materi z. enim ali več predšolskimi otroki pripadajo dodatno trije delovni dnevi letnega dopusta. Prav toliko dni letnega dopusta pripada delavcu s posledicami NOV ter delavcu invalidu in bolchncmu delavcu. Za čas rednega letnega dopusta pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka, ki se izračuna na podlagi dnevnega poprečja njegovega osebnega dohodka, doseženega v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem nastopi dopust. Od letnega dopusta pa se ne sme odbiti: - čas odsotnosti z dela do 7 delovnih dni zaradi plačanih izrednih dopustov. - čas odsotnosti z dela zaradi strokovnega izobraževanja ali izpolnjevanju po sporazumu z. zasebnim delodajalcem, - dnevi tedenskega počitka, dnevi državnih praznikov, bolezenski ali porodniški dopust, vojaške vaje. predvojaška vzgoja, neplačan izredni dopust do 30 dni, čas 30 dni v preiskovalnem zaporu, če je bil delavec obsojen, čas prestajanja zapornih kazni do 30 dni, čas na prostovoljnih javnih delili pri opravljanju družbenih in javnih funkcij in podobno. Ce delavec med izrabo letnega dopusta zboli, se mu čas dovoljenega bolezenskega dopusta ne šteje v trajanje letnega dopusta. Ce pa zaradi trajanja bolezni delavec do konca koledarskega leta ne more izrabiti letnega dopusta, izgubi pravico do izrabe dopusta za tekoče koledarsko leto. Letni dopust namreč ni mogoče prenašati iz tekočega v naslednje leto. Le če delavec nastopi dopust tako. da ga ne mol« v celoti izrabiti v tekočem letu, nadaljuje z izrabo dopusta v naslednjem letu (npr. od 20. 12. 1975 do 10. 1. 1976). Nova kolektivna pogodba dovoljuje tudi t.i. kolektivni dopusl: čc nunivj in organizacija dela obratovalnice to terja ali dopušča, se lahko delavci in obrtnik dogovorijo, da gredo vsi hkrati na letni dopust. Da se delavcu omogoči čim boljša izraba letnega dopusta, da bi dosegel svoj namen, pripada delavcu regres za izrabo letnega dopusta, ki znaša za leto 1976 od 1.000 do 1.200 dinarjev. Regres se delavcu izplača ob nastopu letnega dopusta. Ce delavec izrabi letni dopust v dveh delih, se lahko tudi regres izplača v dveh delih in sicer v sorazmerni višini. Poleg rednega dopusta pripada delavcu dopust do 7 dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih: - ob poroki 3 delovne dni izrednega dopusta, - očetu ob rojstvu otroka 1 delovni dan izrednega dopusta, ob smrti v ožji družini 3 delovne dni izrednega dopusta, za selitev 3 delovne dni izrednega dopusta, - za pripravo na strokovni izpit oz. zaključni izpit 7 delovnih dni izrednega dopusta, - delegatu za udeležbo na seminarjih toliko delovnih dni izrednega dopusta, kolikor traja seminar, - ob odhodu na odsluženje vojaškega roka 2 delovna dneva izrednega dopusta, - čejc delavca prizadela hujša nesreča (npr požar, elementarna nesreča) 5 delovnih dni izrednega dopusta Prav tako se šteje kot izredni dopust tudi čas odsotnosti delavca z dela s pravico do nadomestila zaradi strokovnega izobraževanja ali izpopolnjevanja, na katerega ga jc poslal obrtnik. Delavka ima za nosečnost in porod ter po porodu pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni. Ob preteku tega dopusta pa ima delavka pravico, Žt to zahteva: - ali nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni, - ali pa delati po 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti. Delavka ima torej pravico izbirati in se o tem odločiti, preden poteče 105 dn porodniškega dopusta in se o svoji izbiri izjasniti ter o tem, katero obliko podaljša nega porodniškega dopusta bo koristila, pismeno javiti najmanj 8 dni pred nasto pom podaljšanega porodniškega dopusta obrtniku (torej najkasneje 8 dni pred potekom 105 dni trajajočega porodniškega dopusta). Koje otrok star 12 mesecev, ima delavka pravico delati 4 ure na dan, dokler ni otrok star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna materina nega, (tako skrajšani delovni čas se ne steje za poln delovni čas). 3. OSEBNI DOHODEK DELAVCEV IN NADOMESTILA TER NAGRADE UČENCEV V UČNEM RAZMERJU O osebnem dohodku delavca se delavec in obrtnik dogovorita, s pogodbo o zaposlitvi glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela, strokovno izobrazbo delavca, delovne pogoje, delovni čas, vpliv, ki ga ima delavec na uporabo sredstev glede na njegovo mesto v organizaciji dela, uspeh dela in minulo delo delavca v obratovalnici. Merilo za ugotavljanje osebnega dohodka delavca je v odstotkih določena udeležba delavca v doseženem dohodku obratovalnice, za katero se delavec in obrtnik dogovorita praviloma za vsako leto vnaprej. Odstotek udeležbe delavca v doseženem dohodku in od tega del osebnega dohodka izražen v znesku, ki pripada delavcu kot obračunska osnova ali akontacija osebnega dohodka za živo delo, določita delavec in obrtnik s pogodbo o zaposlitvi. Na mesečno akontacijo OD za živo delo pripada delavcu glede na njegovo minulo delo v obratovalnici šc poseben dodatek in sicer nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 let Za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) pripada delavcu poseben 1 % na akontacijo OD 2 % na akontacijo OD 4 % na akontacijo OD 6 % na akontacijo OD 8 % na akontacijo OD 10 % na akontacijo OD 12 Ji, na akontacijo OD Obrtnik lahko prizna ta dodatek v gornji višini tudi delavcu, ki se pri njem nanovo zaposli, ima pa že določeno delovno dobo pri drugih zasebnih delodajalcih ali v organizacijah združenega dela. Poseben dodatek na minulo delo po gornji lestvici ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca ter prejemajo pokojnino. Celotni osebni dohodek delavca nc more biti manjši od njegove udeležbe v doseženem dohodku v dogovorjenem odstotku, če delavec dosega normalni delovni uspeh. Če je bil realizirani dohodek nižji od predvidenega, udeležba delavca nc more biti nižja od akontacije, ki jo je že prejel. Če delavec dosega izreden uspeh pri delu iznad normalnega, ali če ne dosega normalnega uspeha, je lahko njegova udeležba v dohodku do 15 % višja oz. do 15 % nižja od udeležbe, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, nc da bi bilo zato potrebno spreminjati pogodbo o zaposlitvi. Normalni delovni uspeh delavca pomeni doseženi stoodstotni obseg in kvaliteto dela, kot sta se delavec in obrtnik dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, ob sočasno doseženem predvidenem dohodku obratovalnice. Če dela v obratovalnici več delavcev, se delavci in obrtnik lahko dogovorijo vnaprej, kolikšen del doseženega dohodka bodo namenili za osebne dohodke. V tem primeru lahko poleg dogovorjene udeležbe v doseženem dohodku obratovalnice pripada še morebitna razlika med seštevkom dogovorjenih osebnih dohodkov vseh delavcev do tako oblikovane mase sredstev namenjenih za osebne dohodke. To razliko delijo delavci in obrtnik med delavce po medsebojnem dogovoru. Tak dogovor mora biti v pismeni obliki in podpisan od vseh delavcev in obrtnika; posredovan pa mora biti občinskemu upravnemu organu za delo, občinskemu sindikalnemu svetu, en izvod pa hranijo delavci in obrtnik v obratovalnici. LESTVICA NAJNIŽJEGA OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV ZAPOSLENIH V ZASEBNEM SEKTORJU MESEČNO ZA LETO 1975 (od 1. 7. do 31. 12.) LET0 1976 (od L l- dalJc)- dodatek na obračunsko osnovo ali doseženo akontacijo za redni delovni naslednji višini: - za nadurno delo - za delo v nočnem delovnem času, to je od 22. do 5. ure oz. do 6. ure naslednjega dne, če sc to ujema z nočno delovno izmeno 50 ' za delo na dan nedelje za delo na dan zveznega in republiškega praznika poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije OD zaradi dela na ta dan šc (skupno 250 % obrač. osnove ali dosežene akontacije za redni del. čas) za delo v deljenem delovnem času, če je delovni čas prekinjen eno do dve uri če traja prekinitev dnevnega delovnega časa dve ali več ur 30 50', 35- 50 '•; 50 1 mesečno bruto največ do 320 din mesečno bruto največ do 640 din Dodatek za delo na dan nedelje ali praznika ter za delo v deljenem delovnem času gre pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem poklicnih sol m učencem z učno pogodbo. Za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni pripada delavcu nadomestilo v višini 90 % mesečnega poprečnega OD delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za nadomestilo se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila zdravstvena skupnost Slovenije. Nadomestilo OD za čas bolezni nc more biti višje od OD, ki bi ga dosegal delavec, če bi delal. NAGRADE UČENCEV V UČNEM RAZMERJU ZNAŠAJO: Leto 1975 I. letnik najmanj II. letnik najmanj III. letnik najmanj 600 din (neto) 700 din (neto) 850 din (neto) Loto 1976 720 din (neto) 840 din (neto) .000 din (neto) Obrtnik lahko po lastni presoji da učencu šc dodal ne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu. Nagrada obvezna in dodatna skupaj - nc sme presegati osnove najnižjega osebnega dohodka) 2.041.8(1 dinarjev). V primeru, da za delo pristojni občinski upravni organ po predpisih o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij ugotovi, daje poprečni znesek nagrad, ki jih plačujejo organizacije združenega dela iste panoge na območju občine svojim učencem, višji od nagrad, kijih izplačuje obrtnik, mora obrtnik upoštevati kol najnižjo nagrado tako ugotovljeno poprečje. Občinski upravni organ za delo je za leto 1976 že ugotovil, da organizacije združenega dela v občini izplačujejo enake vajeniške nagrade kot so zabeležene zgoraj in je svojo ugotovitev že posredoval vsem obrtnikom v občini, s tem da jo upoštevajo od I. 5. 1976 dalje kot to določa 35. člen zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Ur. list SRS, št. 26/70). Obrtnik je dolžan izplačati delavcu osebni dohodek in učencu v učnem razmerju nagrado najpozneje do I5-egav mesecu za pretekli mesce. Izplačilo osebnega dohodka, nagrade oz. nadomestila se opravi proti podpisu na izplačilni listi. Pri vsakem izplačilu je obrtnik dolžan delavcu vročiti pismen obračun osebnega dohodka oz. nadomestila. SKUPINE Osnova Neto din Bruto din Neto din Bruto din I. NKV delavec II. PKV ali priučeni delavec III. KV delavec, kjer se ne zahteva za izučitev poklica končana osemletka (krovec, Žagar, lesostrugar, kovač, kolar) IV. KV delavec ali 2-letna administrativna šola Vi VKV delavec ali TSŠ, ESS gimnazija ali delovodska šola VI. višja šola ali I. st. fak. VIL diploma visoke šole Količnik za izračunavanje OD v bruto je bil v letu 1975 1,4205 din,v letu 1976 pa je 1,4682 dinarjev. 100 110 1.689 1.858 2.399 2.639 2.041 2.245 2.996 3.296 130 2.196 3.119 2.654 3.896 170 2.871 4.078 3.471 5.096 200 230 270 3.378 3.885 4.560 4.798 5.518 6.477 4.083 4.696 5.512 5.994 6.894 8.092 Sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih POZIVA vse delavce, ki nimajo dokončano osnovno šolo, da se vpišejo v večerno osnovno šolo za odrasle, ki jo organizira Delavska univerza Domžale. Glede na to, da je šolanje brezplačno in da osnovna šola daje široke možnosti za nadaljnje izobraževanje, ne zamudite ugodne priložnosti, da dokončate osnovno šolo. Prijavite se lahko do 15. septembra na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, ali telefonično na številko 72-082. Upravni odbor Najnižji osebni dohodek delavca za delo ob normalnih razmerah, v polnem delovnem času (182 ur na mesec) in pri doseganju normalnega delovnega uspeha je izražen v razmerjih na osnovo 100. Osnova 100 predstavlja 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SRS za statistiko v Uradnem listu SRS. Ta je za leto 1975 - 3.403,00 dinarjev. Ne glede na gornje, se v primeru, da je z družbenim dogovorom za posamezno območje določeno višje izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela, upošteva za osnovo 100 z območnim družbenim dogovorom dogovorjeno osnovo oz. izhodišče. Osebni dohodek delavca za poskusno delo, ki ne sme biti daljše kot 30 dni, je lahko največ do 20 % nižji od osebnega dohodka, ki pripada delavcu določene skupine po kolektivni pogodbi, vendar sao v primeru, če delavec ne doseže normalnega delovnega uspeha pri delu, za katerega se je z obrtnikom dogovoril, da ga opravi. Najvišji osebni dohodek delavca pri samostojnem obrtniku za poln delovni čas ne sme biti višji od najvišjega OD, ki ga za enako ali podobno delo prejema za poln delovni čas delavec v združenem delu v republiki po določilih samoupravnega sporazuma ustrezne dejavnosti. Izjemoma lahko zaradi specifičnosti dela v individualnem sektorju najvišji dohodek delavca za poln delovni čas odstopa od najvišjega osebnega dohodka delavca v združenem delu največ za 20 % navzgor. Delavec, ki je pred sprejemom nove kolektivne pogodbe že prejemal višji osebni dohodek, kot mu pa pripada, obdrži nespremenjen OD toliko časa, dokler s spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe niso podani pogoji, da se mu osebni dohodek zviša. 4. PREJEMKI DELAVCEV, KI SE ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKI. (VELJAVNOST OD 1. 7. 1976) DNIiVNICA za službena potovanja oz. za delo na terenu znaša: - za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 96 din - za čas odsotnosti nad 12 ur največ 150 din, za službeno potovanje v tujino pa toliko, kolikor je določeno za republiške upravne organe, o čemer obvesti obrtnike Gospodarska zbornica SR Slovenije. Stroške službenega potovanja povrne obrtnik delavcu v višini cene vozovnice ter računov za prenočevanje, vendar gre delavcu za prenočevanje največ 170 din za noč. V primeru, da delavec za prenočevanje nc predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 75 din za noč. Za čas odsotnosti od 6 do 8 ur pripada delavcu znižana dnevnica, ki znaša največ 50 din. Do take znižane dnevnice je upravičen delavec, ki nastopi službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa. Dnevnice in stroški za prenočevanje pripadajo pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo. Dnevnica, znižana dnevnica in povračilo stroškov za prenočevanje pripada delavcem najmanj v taki višini, za katero so se sporazumeli delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini oz. v najbližji sorodni organizaciji združenega dela. TERENSKI DODATEK, ki predstavlja povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu, če ima na terenu organizirano prehrano ali prenočišče, znaša največ do 70 din na dan. Ce obrtnik ne organizira prehrane ali prenočišča, pripada delavcu za delo na terenu dnevnica in povračilo stroškov za prenočevanje. Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta. Terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce in pripada tudi učencem z učno pogodbo. NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE pripada delavcu, ki je zaradi svoje zaposlitve ločen od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, vendar največ do 1.250 din mesečno. SELITVENI STROŠKI pripadajo delavcu, če je to dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, v višini dejanskih stroškov po predloženih računih, lahko pa obrtnik povrne tudi prevozne stroške osebnega prevoza delavca in družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ter izplača dve dnevnici, ki veljajo za službeno potovanje v državi. Delavcu in učencu v učnem razmerju se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini cene na javnih prevoznih sredstvih na določeni relaciji, čc je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ali učno pogodbo s tem, da sam krije 40 din. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dcia v višini največ do 0,50 din za kilometer. Ce se delavec in obrtnik v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da delavec v zvezi z delom uporablja lastno motorno vozilo, pripada delavcu kot povračilo teh stroškov kilometrina v višini 1,50 dinarjev za prevoženi kilometer. Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku. TOPLA PREHRANA MED DELOM - tako kot organizacije združenega dela tudi samostojni obrtniki zagotavljajo delavcem in učencem, toplo prehrano med delom. Obrtnik regresira toplo prehrano med delom, upoštevaje pri tem pogoje in težavnost dela, največ v višini do 250 din mesečno na delavca (učenca). Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati tople prehrane med delom, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem, čc je za to dal soglasje pristojni občinski svet Zveze sindikatov Slovenije. V obliki vrednostnih bonov za živila se lahko regresira prehrana izjemoma tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano med delom so upravičeni delavci, ne glede na to ali delajo v polnem ali nepolnem delovnem času ter učenci z učno pogodbo v času praktičnega pouka v obratovalnici. Regresa za prehrano ni mogoče v nobenem primeru dajati v gotovini. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in učenci za tiste dneve, ko niso na delu, to je v času dopustov oz. počitnic, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. 5. NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE Obrtnik je dolžan plačevati za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu prispevek od skupnega zneska izplačanih OD delavcev v solidarnostni stanovanjski sklad po stopnji, ki jo določa občinska skupščina (7 %). Prispevek za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev znaša 1,5 % od obračunanih bruto osebnih dohodkov. Del sredstev tega prispevka v višini 1 % je dohodek sklada za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev v individualnem sektorju. Ostali del 0,5 % pa se izloča na poseben račun, neposredno ob vsakokratnem izplačilu OD, za štipendiranje učencev v občini. Obrtniki zaenkrat še niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju in še ne odvajajo 0,5 %. V zvezi s pristopom pa že vodi postopek Občinski sindikalni svet Domžale. 6. REGRES ZA LETNI DOPUST - veljavnost od 1. 1. 1976 Obrtnik mora vsako leto pred nastopom dopusta izplačati delavcu delno nadomestilo stroškov za letni dopust v višini najmanj 1000 din in največ 1.200 din. Pri določanju konkretne višine tega regresa upošteva obrtnik socialni in zdravstveni položaj delavca. Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta. 7. NAGRADI" OB DELOVNIH JUBILEJIH - za 10 let delovne dobe dobe v isti obratovalnici 2.300 din neto - za 20 let delovne dobe v isti obratovalnici 3.450 din neto -■ za več kot 30 let delovne dobe v isti obratovalnici 4.600 din neto. Hkrati z izplačilom te nagrade plača obrtnik šc z zakonom ali s samoupravnim sporazumom določene prispevke- 8. ODPRAVNINA ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, zmanjšana za prispevke iz osebnih dohodkov. 9. DRUGE OBVEZNOSTI OBRTNIKA DO DELAVCEV Obrtnik je dolžan, da v delavcu goji čut dostojanstva človeka, da vzbuja in podpira njegovo iniciativo glede splošnega, strokovnega in družbenoekonomskega izobraževanja in kulturnega udejstvovanja ter da omogoča in podpira delovanje delavcev v njihovi sindikalni organizaciji. Obrtnik je dolžan v breme stroškov obratovalnice oskrbeti delavca z zaščitnimi sredstvi in z zaščitno oz. delovno obleko, če je to predpisano. O vzdrževanju in pranju delovne obleke se obrtnik in delavec dogovorita s pogodbo o zaposlitvi. 10. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCA DO OBRTNIKA Delavec je dolžan izpolnjevati vse s pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo in zakonom določene obveznosti. Za namerno opuščanje ali malomarno opravljanje delovnih obveznosti je delavec neposredno odgovoren obrtniku. Kot kršitev delovnih dolžnosti se poleg namernega opuščanja in malomarnega opravljanja teh obveznosti šteje tudi: - neupoštevanje ukrepov o varstvu pri delu, neuporabljanjc sredstev in naprav za osebno varnost pri delu ter malomaren odnos do varnostnih sredstev in naprav, - neracionalno koriščenje sredstev in materiala za delo ter malomaren odnos delavca do imetja obrtnika, - neprimerno nastopanje in izjave delavca, ki lahko škodijo ugledu obrtnika, izostanek z dela, ki je sicer upravičen, pa ga delavec nc sporoči obrtniku v roku 24 ur, čc bi to lahko storil, - vsak neupravičen izostanek z dela, - ponovno prihajanje na delo po začetku delovnega časa ali zapuščanje dela med delovnim časom ali pred koncem delovnega časa brez dovoljenja obrtnika, - neupravičena odklonitev dela ali prisotnosti delavca pri delu prek polnega delovnega časa ali dela na drugem delovnem mestu, če je bil nalog za tako delo izdan v skladu z določbami zakona, kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi, - ponovno povzročanje nereda, žaljenja sodelavcev, izzivanje medsebojne mržnje, - prihajanje na delov vinjenem stanju, - izdajanje poslovnih tajnosti. V primeru gornjih kršitev ima obrtnik pravico izreči delavcu pismeni opomin in pismeni opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Kadar delavec brez opravičljivega razloga 3 dni zaporedoma ne pride na delo, se šteje, da je samovoljno izstopil z dela, vse pravice iz dela pa mu prenehajo z dnem, ko je nehal delati. Delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči obrtniku ali komu drugemu na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, mora povrniti povzročeno škodo. Ce povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Ce ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti v enakih delih. Če delavce noče povrniti škode, ki jo je dolžan povrniti, lahko obrtnik uveljavlja odškodninski zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču. Zahtevek obrtnika, da mu delavec povrne škodo, ki jo je povzročil namenoma iz velike nepazljivosti, zastara v šestih mesecih od dneva povzročene škode. 11. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Delovno razmerje med delavcem in samostojnim obrtnikom lahko preneha na enega od naslednjih zakonitih načinov: - s pismenim sporazumom, z odpovedjo, s pretekom časa, za katerega je bilo sklenjeno, po samem zakonu, z izstopom, z odpustom. Delavec in obrtnik se lahko vsak čas sporazumeta, da razvežeta delovno razmerje in to pismeno dokažeta v obliki - pismenega sporazuma. V njem je potrebno izrecno napisati, da preneha med njima delovno razmerje sporazumno. Razlogov zakaj razvezujeta delovno razmerje, v sporazumu ni potrebno navajati. Delovno razmerje lahko preneha z odpovedjo, ki jo da delavec obrtniku, in z odpovedjo, ki jo da obrtnik delavcu. V prvem primeru preneha delovno razmerje po volji in odločitvi delavca, v drugem primeru pa po volji in odločitvi obrtnika ne glede na voljo delavca. Delavec lahko odpove delovno razmerje ob vsakem času in mu ni treba navajati razlogov za odpoved. S takšno odpovedjo preneha delovno razmerje ne glede na to, ali nanjo obrtnik pristane, jo sprejme ali ne. Odločilna je volja delavca, ki jo mora seveda na primeren način sporočiti obrtniku. Odpoved mora biti pismena. Delavec ni dolžan v njej navajati razlogov za svojo odločitev. Toda delavec mora še ostati na delu, dokler ne izteče s pismeno pogodbo o zaposlitvi dogovorjen odpovedni rok. Ta teče od dneva, ko je obrtnik dobil delavčevo odpoved. Tudi zaradi tega mora biti odpoved dana pismeno. Če delavec preneha z delom pred iztekom odpovednega roka, mora za preostali čas od njegovega izteka povrniti obrtniku materialno škodo, ki mu jo je povzročil s takšnim nezakonitim ravnanjem. Delovno razmerje lahko odpove tudi obrtnik brez predhodne delavčeve privolitve, vendar samo iz razlogov, kijih določa zakon, ti pa so: - če delavec po nastopu dela ne izpolnjuje več posebnih pogojev, ki so bili določeni za sprejem na delo. čc delavec ne izpolnjuje delovnih nalog in obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o zaposlitvi, - čeje začel postopek za prenehanje dejavnosti obrtnika, - če preneha obratovalnica samostojnega obrtnika po posebnem zakonu. Obrtnikova odpoved mora biti pismena in obrazložena. V njej mora biti navedeno, zaradi katerega odpovednega razloga daje odpoved. Ce obrazložitve ni.se šteje, da odpovedi ni in kljub izteku odpovednega roka ima delavce pravico in dolžnost, da dalje dela v obrtnikovi obratovalnici, ker delovno razmerje ni prenehalo. Če bi mu obrtnik nc dovolil ali onemogočil delati, bi si to pravico lahko iztožil. Obrtnik pa delavcu ne more odpovedati: - dokler je po zdravniškem izvidu začasno zadržan oz. nezmožen za delo, - dokler je na vojaških vajah, na odslužitvi vojaškega roka do treh mesecev, na mladinskih delovnih akcijah, - dokler je na letnem dopustu, - dokler je delavka noseča oz. ima otroka do dvanajstih mesecev starosti. Čeprav bi bil podan zakoniti razlog za odpoved, bi bila odpoved nična, če bi bila dana v kakršnem od navedenih primerov. Bodisi da odpove delovno razmerje delavec ali obrtnik, traja odpovedni rok, to je čas, ko mora delavec še ostati na delu in delati: - do 10 let delovne dobe 1 mesec, - nad 10 let do 20 let delovne dobe 2 meseca, - nad 20 let delovne dobe 3 mesece. Lahko pa se delavec in obrtnik dogovorita za daljši odpovedni rok, kot bi trajal redni glede na delovno dobo, vendar v nobenem primeru ne more biti daljši od 6 mesecev; za tak rok se je možno dogovoriti zaradi pomembnosti dela, ki ga delavec opravlja ali glede na druge pogoje. Čc obrtnik odpove delovno razmerje, ker se je začel postopek za prenehanje dejavnosti ali čc preneha obratovalnica po samem zakonu, je lahko odpovedni rok tudi krajši, vendar ne krajši od 15 dni. Delavce mora med odpovednim rokom delati v obratovalnici obrtnika. Med delovnim časom je lahko odsoten z dela dnevno 2 uri ali tedensko - en delovni dan. da si išče drugo zaposlitev. Obrtnik mora odpoved delovnega razmerja vročiti delavcu osebno ali v priporočenem pismu na delavčev zadnji naslov. V odpovedi mora biti pouk delavcu, da se mora v roku 30 dni javiti skupnosti za zaposlovanje, da bi mogel v upravičenih primerih uveljavljati pravice za primer brezposelnosti. Obrtnik je dolžan kopijo ali prepis odpovedi (nc glede na to, kdo je odpoved dal) poslati za delo pristojnemu občinskemu upravnemu organu, občinskemu sindikalnemu svetu in sicer v 5-ih dneh, ko je bila dana odpoved. Te organe je dolžan obvestiti tudi, če je delovno razmerje prenehalo brez pismenega sporazuma ali pismene odpovedi. Ce sta delavec in obrtnik sklenila delovno razmerje za določen čas, to je za čas določen v pogodbi o zaposlitvi, preneha takšno delovno razmerje avtomatsko s pretekom časa, za katerega je bilo sklenjeno. Če pa delavec po preteku tega časa nadaljuje z delom s privolitvijo obrtnika, velja, daje nastalo delovno razmerje za nedoločen čas. V takšnem primeru se mora skleniti pismena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Po samem zakonu, to je neodvisno od volje delavca in obrtnika, preneha delovno razmerje: - čeje delavec popolnoma nezmožen za delo, - čeje delavcu po zakonu oz. po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati delo. ki ga opravlja obrtnik v obratovalnici, - čeje delavec obsojen na zapor, daljši kot 6 mesecev, - če je delavcu izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki naj traja več kot šest mesecev in mora biti zato odsoten z dela. Prenehanje delovnega razmerja z izstopom delavca se šteje, če delavec tri zaporedne dni neopravičeo ne pride na delo. Delovno razmerje mu preneha isti dan, ko ni več prišel na delo. Zakon dovoljuje obrtniku, da lahko delavca odpusti z dela brez poprejšnje odpovedi, če je delavec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ki se po kazenskih predpisih preganja po uradni dolžnosti - težja, hujša kazniva dejanja. Za vsak način prenehanja delovnega razmerja pa velja zakonska obveznost obrtnika, da vsako prenehanje, ne glede na kakšen načinje prišlo do njega, najkasneje v 5-ih dneh od dneva prenehanja delovnega razmerja prijavi pristojni skupnosti za zaposlovanje. Ce tega ne stori, zagreši prekršek. 12. UVELJAVLJANJE PRAVIC DF.LAVCEV IZ DF,LOVNEGA RAZMERJA Delavec, ki meni, da mu je kratena pravica iz delovnega razmerja, ima pravico uveljaviti tožbo pri pristojnem sodišču. Poleg tega pa se lahko delavec kot član sindikata, glede uveljavljanja in varstva pravic, obrne za posredovanje na občinski sindikalni svet. Ta ga na njegovo zahtevo tudi lahko zastopa pred pristojnimi organi. Delavec ima tudi pravico, da se obrne za varstvo svojih pravic na občinski organ inšpekcije dela, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Skupščina občine Domžale Upravni organ za delo URADNI LETO IX - št. 13 Homžale, 1- september 1976 VESTNIK DOMŽALE PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 228. člena statuta občine Domžale (Ur. vesinik SOB Domžale, št. 4/74) ter na podlagi L, 2. in 4. člena odloka o spremembi odloka o ukrepih nepo-srednje družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Domžale tUr. vestnik Sob Domžale, št. 9/74) je izvršni svet skupščine občine Domžale na svoji 92 seji. dne 21. 7. 76 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o oblikovanju stanarin v letu 1976 1. člen 2. člen odredbe o oblikovanju stanarin v letu 1976 (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/76) se spremeni in se glasi: „Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale." 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 36 2/76 PREDSEDNIK IS Datum: skupščine občine Domžale Viljem Držanič, I. r. LETO I — št. 9 IH DOMŽALE, 1. september 1976 PRILOGA ZA DELO DELEGATOV M DELEGACIJ PREGLED SKLEPOV, STALIŠČ IN UGOTOVITEV sprejetih na 3. seji skupščine Skupnosti socialnega varstva Domžale, ki je bila 30.6.1976. DNEVNI RED: 1. Sprejem zapisnika 2. sejf 2. Poročilo izvršnega odbora Skupnosti socialnega varstva 3. Sprejem družbenega dogovora o družbeni samozaščiti 4. Sprejem poslovnika o delu skupščine Skupnosti socialnega varstva 5. Obravnava samoupravnega sporazuma Skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1976-1980 6. Obravnava samoupravnega sporazuma o osnovah plana SIS starostnega zavarovanja kmetov v SRS za obdobje 1976—1980 in samoupravnega sporazuma o osnovah plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS za obdobje 1976-1980 7. Vprašanja in odgovori. 1. SPREJEM ZAPISNIKA 2. SEJE SKLEP: Potrdi se zapisnik s spodaj navedenimi pripombami: - finančni načrt Skupnosti socialnega varstva Domžale je spremenjen zaradi kadrovskih sprememb (namestitev skupnega tajnika za Skupnost otroškega varstva in Skupnost socialnega varstva). Samoupravni sporazum Skupnosti za socialno varstvo je pripravljen za podpis, vendar je tudi s strani republiške skupnosti socialnega varstva še nekaj odprtih vprašanj. - pod tč. 9 sklep o dopolnitvi lestvice VVZ Domžale z kalkulacijo ni bil realiziran in tudi na tej seji ni možno razpravljati, ker o tem predhodno ni razpravljala skupščina Skupnosti otroškega varstva. 2. POROČILO IZVRŠNEGA ODBORA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA O DELU V PRETEKLEM OBDOBJU SKLEP: Potrdi se poročilo IO Skupnosti socialnega varstva (SSV) z vsemi stališči, predlogi in ugotovitvami. Skupščina je sprejela naslednje ugotovitve: - samoupravni odnosi v okviru svobodne menjave dela med skupnostmi, ki so združene v Skupnost socialnega varstva niso dosegle nivoja, ki bi ga bilo pričakovati z ozirom na področje dela Skupnosti socialnega varstva v smislu 3. točke 379. člena ustave SRS in v skladu z zakonom o skupnostih socialnega varstva (Ur. list 39/74). Da je temu tako, je potrebno iskati vzroke v razvoju delegatskih razmerij, SIS, za katere vemo, da še ne odražajo odnosa v svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki. To se predvsem odraža na delovanju delegatskih skupščin SIS, v katerih še ni zaživela menjava dela v smislu pridobivanja dohodka ter razvoja novih družbenih ekonomskih odnosov. Na osnovi sklepa 2. seje skupščine SSV je IO pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov obravnaval možnost združitve funkcij tajnika Skupnosti socialnega varstva in Skupnosti otroškega varstva ter sprejel sledeče sklepe, ki jih je potrdila skupščina: - funkciji tajniških mest Skupnosti socialnega varstva in Skupnosti otroškega varstva se združita ter se imenuje tov. Pernuš Janez za tajnika Skupnosti otroškega varstva in Skupnosti socialnega varstva. - Dolenc Anton se razreši in se ga predlaga Skupnosti socialnega skrbstva za vodjo strokovne službe skupnosti. Imenovanje naj se izvede po utečenem postopku s tem, da se poda podrobna obrazložitev o imenovanju oziroma razrešitvi tajnika Skupnosti socialnega varstva. - Izvršni odbor Skupnosti socialnega varstva smatra, da je preuranjena takojšna ustanovitev centra za socialno delo, predlaga pa, da se poleg razvijanja strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva pripravlja tudi vse potrebno (ustanovitvene akte, prostorske in kadrovske razmere) za ustanovitev centra za socialno delo. Nosilec celotne akcije je vsa družbenopolitična skupnost in skupnost socialnega skrbstva. - Izvršni odbor potrjuje model sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in sicer: v večjih krajevnih skupnostih oblikovati tako obliko organiziranosti ljudi in občanov za posamezna področja, da bodo pokrita področja šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninsko-invalidskega varstva, zaposlovanja, stanovanjsko ter kulturno področje,v manjših krajevnih skupnostih pa v odvisnosti od širine problematike posameznega interesnega področja ustanoviti eno ali več celic. - Izvršni odbor predlaga vsem interesnim skupnostim, da posredujejo težo problematike v posameznih krajevnih skupnostih, kjer bo to osnova za pripravo organizacijske oblike za razreševanje problematike v krajevnih skupnostih. - Izvršni odbor smatra, da je potrebno pričeti z analizo dela delegacij in konferenc delegacij posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Izvršni odbor smatra, da je to širša družbenopolitična akcija preko frontne organizacije SZDL in skupaj z občinsko skupščino oz. strokovno službo SOb. - Izvršni odbor daje priporočilo vsem strokovnim službam v zvezi z to problematiko, da koordinirajo delo pri delovnih zadolžitvah za izvedbo teh nalog. Model pa bo izdelala Skupnost socialnega skrbstva. - IO Skupnosti soc. varstva predlaga še tesnejše sodelovanje z Izvršnim svetom SOb, kar je tudi v skladu z ugotovitvami izvršnega sveta o dosedanjem delu in dejstvom, da je skupščina Skupnosti socialnega varstva, odnosno njeni izvršni organi enakovreden zbor skupščinam družbenopolitične skupnosti. - Na podlagi informacij predstavnika izvršnega sveta SOb in predstavnika predsedstva SOb se opaža premajhna vloga Skupnosti soc. varstva pri sprejemanju pomembnejših aktov v občini. 4126 ^98544198499^9 42 - Program dela v vrtcu je potrebno načrtno pripraviti. - Potrebno je več pozornosti glede na kvaliteto dela vrtcev (dosedanja praksa je bila usmerjena le v gradnjo). - Letovanje predšolskih otrok (republiško zbiranje sredstev za svojo bazo). Posredovan je bil tudi predlog, da bi bila SOV pobudnik za pripravo dogovora, da bi tudi tisti starši, ki imajo prizadete otroke v lastni oskrbi, dobili dodatek za oskrbo. SKLEPI: 1. SOV podpira prizadevanja za gradnjo rekreacijskega centra za letovanje predšolskih in šolskih otrok. 2. SOV je pobudnik za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim bi bilo omogočeno podeljevanje dodatka staršem za oskrbo prizadetega otroka. Ta sklep je treba posredovati Skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega varstva. 3. Vse občane je treba seznaniti preko Občinskega poročevalca, da je deto vzgojiteljic v vrtcih v občini Domžale neprimerno večje kot v ostalih občinah SRS. 7. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Skupščini je bil posredovan predlog delegacije Krajevne skupnosti Domžale o potrebi po dvoizmenskem varstvu otrok. VVZ bi izvajal tudi popoldansko varstvo, vendar bi morala OZD preskrbeti čakalne prostore. Če je res potreba po takem varstvu, potem je v večjih krajevnih skupnostih (Preserje, Jarše, Mengeš, Domžale) potrebno izvesti anketo, da se dobi točen pregled po popoldanskem varstvu. Delegatka iz Doba je seznanila skupščino, da bodo v šoli Dob v prihodnjem šolskem letu pričeli izvajati celoletno malo šolo, vendar jim primanjkuje sredstev za nabavo drobnega materiala ter igrač. V odgovoru je bilo navedeno, da naj da osnovna šola Dob vlogo za manjkajoča sredstva koordinacijskemu odboru za mejna področja med O IS in SOV. OB LETOŠNJIH STILNIH KONCERTIH V GROBLJAH Stilni koncerti v Muzeju Jelov-škovc umetnosti v Grob lj ah predstavljajo za domžalsko kulturno publiko vsako leto prijetno in kakovostno doživetje. Ti tradicionalni koncerti (letos so bili organizirani že šestič) privabljajo v to baročno cerkev vedno več obiskovalcev tudi iz Kamnika in Ljubljane. Občinska kulturna skupnost v Domžalah, ki organizira te koncerte, si prizadeva ustvariti pestrost programov tako po zvrsti glasbe, kot tudi po sestavi sodc- beljska cerkev je biia premajhna za številne ljubitelje svetovnoznanega okteta, ki letos slavi 25-letnico svojega delovanja. Komentar k temu koncertu in k tradicionalnim stilnim koncertom sploh smo lahko prebrali v Delu, kjer B. P. (Bogdan Pogačnik) med drugim piše j: .. .„Za koncert okteta je vladalo med okoliškim občinstvom tolikšno zanimanje, da so mnogi morali poslušati spored celo pred vrati. V sporedu, kije obsegal stilni razpon od starih renesančnih V Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah je na zadnji uspeti prireditvi v letošnji sezoni nastopil kot solist tudi Aci BERTONCELJ ob spremljavi godalnega orkestra Glasbene šole, ki ga je vodil prof. Tomaž Habe lujočih. Tako so letos nastopili Mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Izole (4. junija), Slovenski oktet (11. junija), Slovenski trobilni kvintet (14. junija), duo Ciril Šker-janec - Aci Betoncelj (18. junija) in Godalni ansambel Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik (28. junija;. Mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Izole je pod vodstvom dirigenta Mirka Slosarja vrnil obisk domžalski publiki: Simfonični orkester Domžale - Kamnik je namreč gostoval v Izoli z novoletnim koncertom. Zbor je zapel slovenske narodne in umetne pesmi, svoj nastop pa so začeli z Gallusovimi pesmimi, ki jih pogosto slišimo v tem kulturnem ambi-entu. Tudi drugi koncert je bil vokalne narave. Naš gost je bil Slovenski oktet iz Ljubljane. Gro- to člani pihalnih orkestrov domžalske občine) so dobro sprejeli tudi to zvrst glasbe. Ciril Škerjanec (violončelo) in Aci Bertoncelj (klavir) sta program sestavila z deli Giovanni Battista Sammartinija, Francoisa Franco-eura, Josefa Haydna, Lucijana M. Škerjanca, Bohuslava Martinuja in Claudea Debussyja. Na zadnjem koncertu se je predstavil Godalni ansambel Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. Izvajali so glasbo Benjamina Ipavca, Tomaža Habeta in Lucijana M. Škerjanca. Kot so list na klavirju je nastopil stari znanec stilnih koncertov, domačin, Aci Bertoncelj. Na tem koncertu so bile podeljene tudi letošnje Kersnikove plakete. Letošnji koncerti predstavljajo vsekakor rezultat velike želje občinske kulturne skupnosti: približati kulturo čimvečjemu krogu občanov. Letos je pet koncertov poslušalo (v, po številu sedežev, sicer majhnem prostoru) kar okoli 800 ljubiteljev resne glasbe. Opaziti je, da imajo poslušalci raje vokalno glasbo. Tako je na teh glasbenih zvrsteh večji obisk. Poslušalci so bili letos manj „pozorni" na nastopa Slovenskega trobilnega kvinteta in dua Ciril Škerjanec - Aci Betoncelj, medtem ko so bili ostali trije kon-ceti obiskani izredno dobro. mojstrov do slovenskih in drugih ljudskih pesmi, so se oktetovci s Pahorjevo skladbo Očenaš Hlapca Jerneja oddolžili tudi Cankarjevemu jubileju..... V lepem in akustičnem prostoru z obnovljenimi freskami Mengšana Franca Jelovška, ki so nastale okrog leta 1760, so domači kulturni dejavniki po dokončani arhitektonski obnovitvi začeli s hvalevredno prakso stilnih koncertov. Požrtvovalna amaterska glasbena in pevska društva v domačem zaledju so pri tem dala trdno osnovo. Seveda pa vabijo na te koncerte tudi najuglednejše glasbene goste iz Ljubljane in drugod. .. ." Slovenski trobilni kvintet je prvič v šestletni zgodovini stilnih koncertov izvajal glasbo iz trobil (dveh trobent, roga, pozavne in tube). Poslušalci (predvsem so bili Potrebno bo pritegniti občane k instrumentalnim koncertom tudi takrat, ko se ne predstavljajo domači umetniki. Naj bo to kritika občanom Domžal. Ljubiteljem glasbene kulture v domžalski občini je bilo z letošnjim programom stilnih koncertov gotovo ustreženo. To je hkrati tudi obveza organizatorjev pri organiziranju naslednjih koncertov. Naj omenim še to, da občinska kulturna skupnost izpolnuje s temi koncerti tudi načelo dostopnosti kulture. Vstopnina na teh koncertih je res simbolična, saj redkokje lahko ljubitelji glasbe za samo 10 dinarjev prisluhnejo npr. Slovenskemu oktetu ali pa svetov-noznanemu pianistu Aciju Bertonclju in številnim drugim (še gramofonske plošče so dražje). Izredni kulturni ambient in odlična akustika grobeljske cerkve sta pogoj, da bodo stilni koncerti ostali tradicionalni, da bo kvalitetni program vzbudil čimvečje zanimanje ljubiteljev in „da bi bili uspešen prispevek k obogatitvi glasbene kulture tudi na Slovenskem", kot seje izrazil dr. Miroslav Stiplovšek, predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti v spremnem tekstu Programa stilnih koncertov Groblje 1976. M. M. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE VPISUJE v šolskem letu 1976/77 v naslednje izobraževalne oblike za od rasle: — dvoletno administrativno šolo - I. in II. razred, — štiriletno upravno-administrativno šolo, — tehniško tekstilno šolo - II. in IV. letnik, — osnovno šolo za odrasle - 7. in 8. razred; — krojno-šiviljske tečaje, - začetne in nadaljevale, — gospodinjske tečaje, — tečaje nemškega jezika - začetne in nadaljevalne, — tečaje angleškega jezika - začetne in za predšolske otroke, — tečaje za snažilke, — tečaje za skladiščno poslovanje, — tečaje za voznike viličarjev, — tečaje za upravljalce ,£ naprav, — tečaje higienskega minimuma, — tečaje tehniškega risanja, — Ekonomsko srednjo šolo — skupaj s Kamnikom. Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE Domžale, Kolodvorska 6/1, kjer dobite lahko tudi prospekt in ostale informacije. Informacije lahko dobite na telefonsko številko 72-082. DELAVSKA UNIVERZA Domžale DOMŽALSKA SLIKARSKA KOLONIJA V STARI FUŽINI Likovna sekcija v Domžalah je bila ustanovljena februarja 1973. leta. Oktobra, naslednjega leta, pa se je likovna sekcija preimenovala v Likovno društvo Petra Lobode - Domžale. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo nekaterih aktivnih in talentiranih nepoklicnih slikarjev, ki so živeli na območju domžalske občine in bi se radi izpopolnili v slikarstvu. Letos je upravni odbor društva organiziral za svoje člane, v dneh od 22. do vključno 24. julija slikarsko kolonijo v Bohinju. Predsednik društva ing. Adolf Pen je za udeležence kolonije predhodno organiziral prevoz, in poskrbel za prenočišče in hrano. Udeleženci, dvanajst po številu, so se udomili v Stari Lužini. Kolonije sc je udeležil tudi predsednik Likovnega društva iz Lenarta v Slovenskih goricah tov. Konrad Kranja Z likovnim društvom v Lenartu se je namreč domžalsko likovno društvo prijateljsko povezalo že pred dvema letoma, zato so poslali svojega zastopnika v domžalsko, kolonijo. V strokovnem oziru je vodil kolonijo akad. slikar Danijel I ugger, ki tudi sicer deluje kot mentor v društvu. Mentor sc je trudil, da je udeležencem v koloniji dajal strokovne nasvete in navodila za uspešno delo. Člani so prav marljivo slikali v različnih slikarskih tehnikah posamezne izseke iz starofužinske okolice. V koloniji ni bilo dremeža, kar je bilo razvidno iz dejstva, da so člani poslikali kar lepo število platen. Vsako izgotovljeno sliko je nato mentor odkrito, pravično, objektivno in nadrobno ocenil. Pri oceni je upošteval izbor motiva, kompozicijo in skladjc barv. Svoje strokovno znanje je dobrohotno posredoval članom, nakar je vsakega posebej bodril k slikarski tvornosti, potrpežljivosti in vztrajnosti. Mentor je namreč želel, da individualno zdrami v vsakem poedincu njegove specifične slikarske sposobnosti in naravne darove. V prostem času so si udeleženci kolonije dodobra ogledali bližnjo okolico in razmere med prebivalci, krajevne zanimivosti, obiskali so tudi tabornike iz domžalske občine, ki so tedaj taborili v bližini Bohinjskega jezera. Dva večera zapored pa so člani priredili piknik, kjer je v prijetnem vzdušju tekla beseda o slikarstvu, manjkalo pa ni ne petja in ne smeha. Udeleženci kolonije so zavzeto dopolnjevali svoje znanje in preizkušali svoje teoretično znanje, ki so si ga prisvojili v času, ko so obiskovali dve dobri leti zapored, vsak ponedeljek, obvezno slikarsko šolo, ko so poslušali strokovna predavanja priznanih slikarjev in umetnostnih zgodovinarjev in ob obiskih razstav, kjer so strokovnjaki razlagali posamezna dela slikarskih mojstrov. Članstvo je s svežim optimizmom zapuščalo kolonijo v veri, da jc vsak posameznik obogatil svoje znanje in da je bilanca kreativnosti v koloniji bila na moč pozitivna in da se bodo pokazale koristi kolonije zanesljivo pri vsakem posamezniku. Podoba je, da so vsi člani mnenja, kako koristno bi bilo, da se tudi v prihodnje organizirajo tovrstne kolonije, ker popestrijo dejavnost članstva in ker sc tudi sicer bogato obrestujejo. Požrtvovalni člani, ki so se pripeljali v kolonijo s svojimi zasebnimi avtomobili, so ob zaključku kolonije odpeljali vse udeležence najprej na razgledno točko v Ribno, nato pa še v Vrbo, kjer so si člani kolonije ogledali rojstno hišo pesnika dr. Franceta Prešerna. Ob tej priliki je treba pohvaliti domžalski občinski svet ZKPO in Kulturno skupnost. Oba organa skrbno motrita delovanje likovnega društva. Ker je domžalsko likovno društvo dokaj aktivno, zato nakažejo društvu občasno skromna denarna sredstva, s katerimi društvo krije najnujnejše izdatke. DOLI I PREŠEREN Zaključni izpit ali maturo jc od skupnega števila 62 maturantov opravljalo 54 kandidatov. En kandidat je iz zdravstvenih razlogov moral preložiti izpit na jesenski rok, sedem pa jih je bilo oproščenih. Predsednik komisije je bil ravnatelj gimnazije prof. Ludvik Jevšcnak, podpredsednik prof. Vera Ferbcžar, tajnik pa prof. Marjeta l Prešeren. Nalogo iz slovenskega jezika so pisali 19. junija. Na izbiro so imeli tri teme : 1. Moje delo je slutnja zarje, vsaka beseda in vse moje življenje. (Cankar). 2. Znanstveno mišljenje in človekova ustvarjalnost nimata meja. 3. Tito - glasnik ideje neuvrščenosti. Za izbirni predmet jih je pisalo 35 nalogo iz angleškega, 4 iz francoskega jezika, 15 pa iz matematike. Ustni izpiti so bili od 24. do 26. junija, ker je bil na šoli do zaključno 23. junija še reden pouk. Kandidati so bili razdeljeni med dve komisiji. Za četrti izbirni predmet jih je po 17 odgovarjalo iz sociologije in psihologije, po 5 iz zgodovine, kemije in fizike, 4 iz francoskega jezika in eden iz zemljepisa. Kandidati so pri zaključnem izpitu dosegli zelo dober rezultat. Odličnih je bilo 11, prav dobrih 16, dobrih 23, zadostnih 9, dva pa imata popravni izpit iz enega predmeta. Letošnji maturanti na kamniški gimnaziji so: Milena Balantič, Zdravko Balantič, Igor Bclšak, Eva Blatnik, Stanislava Burja (odlična oproščena opravljanja zaključnega izpita), Tatjana Což, Ivica Erjavšck, Anton Ftičar (odličen), Mojca Golob, Janez Homar Nada Horvat iz Domžal, Jože Humar, Dušan Jamšek (odličen - oproščen), Igor Jereb iz Radomelj, Jana Judež s Količevega, Anica Kaplja iz Radomelj I (odlična - oproščena), Jožica Kepic, ' Viktorija Kcrn, Jožica Klemen, Marta Kosec, Iranci Košak iz Mengša, Franjo Kovačič iz Domžal, Ivanka Križman (odlična), Erika Krušič, Irena Kuhar iz Doba pri Domžalah, Irena Letnar (odlična), Marjan Lipovšek, Vanda Mačkovšck, Martina Ogrincc, Dušan Petek, Saša Pctcrlin, Janja Petkovšek, Tatjana Plahutnik, Igor Podbrcžnik (odličen oproščen), Branka Poravne. Iztok Povšc (odličen), Stanko Požek. Cvetka Ramšak (odlična oproščena). Darinka Ravnjak, Jožica Rifl. Branimir Rokavec iz Mengša, Zdenka Rosee. Fanči Rozman iz Mengša, Boris Rupič. Majda Seljak, Lilijana Strušnik iz Radomelj, Frančiška Sušnik, Dragica Sarec iz Prcscrij, Barbara Škrjanee, Marjeta Sorn iz Mengša, Majda Štcblaj. Jože Tartara iz Domžal (odličen oproščen), Majda Tičar. Sonja Uršič, Helena Vidmar, Roman Vilic iz Domžal, Miloš Wahl, Nada Zakrajšek iz Domžal, Majda Zalokar s Količevega. Marija Zobavnik, Darinka Zupan iz Prcscrij in Jana Žibert. Ob koncu šolskega leta je gimnazijski pevski zbor nastopil s samostojnim koncertom pod vodstvom ravnateljice glasbene šole tov. Arčonove. Izvajanje programa jc bilo na višini in dostojno najvišjega prosvetnega zavoda v občini. Pevski zbor je sodeloval ludi na zaključni šolski svečanosti ob razdelitvi spričeval in knjižnih nagrad dijakom, ki so se posebej odlikovali v učenju in sodelovanju na krožkih, prireditvah in raznih akcijah. Vpis v novo šolsko leto je pokazal, da bo število učencev doseglo 435 vpisanih. Samo v prvi gimnazijski in pedagoški razred se jih je vpisalo skupno 144. Prihodnje šolsko leto nam bo prineslo tudi petindvajseto maturo na zavodu. Učenci, ki imajo popravne izpite, bodo prišli na dopolnilni pouk 25. avgusta zjutraj, 27. avgusta bodo pisali naloge, ustni del izpita pa bo 30. avgu sta. Profesorski zbor in osnovna organizacija ZMS gimnazije Rudolfa Maistra sc ob koncu šolskega leta 1975/76 zahvaljujeta družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter vsem posameznikom za naklonjenost, sodelovanje in pomoč, ki so jo gimnaziji izkazali v preteklem letu. Ivan Zika ŠOLSKO LETO NA GIMNAZIJI V KAMNIKU USPELA UPRIZORITEV JURIJA KOZJAKA Na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku je bilo ob koncu šolskega leta 1975/76 doslej največje število 367 učencev, od teh 125 fantov in 242 deklet. Zc več let je podobno razmerje, da je fantov komaj dobra tretjina. Skoro točno polovica dijakov jc vozačev, od teh 112 iz domžalske občine, ostali pa so iz Komende in Tuhinjske doline. Razmeroma najugodnejše zveze imajo dijaki iz Mengša. Na zavodu jc bilo 13 oddelkov, 7 v dopoldanskem in 6 v popoldanskem času. Od petih prvih razredov sta bila dva pedagoške smeri. Drugi in tretji razred sta imela po tri oddelke, četrti pa dva. Vsi razredi in kabineti so bili stalno zasedeni, tako da jc bilo težko najti prostora za razne krožke in druge dejavnosti. Tembolj se zato postavlja potreba po zgraditvi šolskega centra v Kamniku. Od 367 učencev jih je izde'alo 330 ali pičlih 90 %, kar je z: nekaj odstotkov boljši uspeh kot lini. Od uspešnih dijakov jih je 34 odličnih, 100 prav dobrih, 151 dobrih in 45 zadostnih. Ena učenka je ostah neoce-njena, od 36 neuspešnih pa jih ima večina popravne izpite. Odlični učenci v prvem razredu so Smitjana Bajželj, Breda Bec, Maija Fink iz Domžal Olaf Grbec, Alenka Keršmanc iz Domžal, Danica Kuhar iz Podboršta pri Komendi, Valentina Kuhar s Krivčevega, Lidija Malež iz Mengša, Damjana Plešnar, Mirjam Poga-čar, Mirko Romih iz Duplice, Marjeta Sek, Andrej Vrhovnik in Danica Vrtačnik iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini. Polovica najmlajših vozačev na gimnaziji >o torej vozači. V dru;'em razredu so odlični Maks Burja iz "rednje vasi, Matjaž Hribar, Bogdan J mšek. Metka Kladnik, Marija Novak iz. Domžal, Tatjana Repanšek. V tretjem razredu so odlični Marija Ftičar, Mojca Hribar, Tatjana Jerič iz Mengša, Anica Mcrela iz Domžal in Marta Pirnat z Vira pri Domžalah. Odlični dijaki iz obeh četrtih razredov na so navedeni v poročilu o maturi. V obeh četrtih razredih je bilo 62 dijakov, od teh 19 fantov in 43 deklet. Po popravnih izpitih sredi junija so vsi izdelali četrti razred. To je do sedaj največje število maturantov na kamniški gimnaziji. Lani jih jc bilo 58. V dopoldanskem četrtem razredu jc bilo 34 dijakov, razredničarka pa prof. Danica Zafošnik. Od skupnega števila 62 jih jc 7 izdelalo z odličnim, 21 s prav dobrim, 29 z dobrim in 5 z zadostnim uspehom. Odlični dijaki so bili oproščeni opravljanja zaključnega izpita. Maturanti so ob zaključku pouka 4. junija z dolgim govorom in pogajanjem za odkupnino kot običajno vsako leto izročili svojim naslednikom tretje-šolcem znameniti ključ, ki je to pot že petindvajsetič menjal lastnika. Po slav-nosti pred gimnazijo so v dolgem sprevodu krenili po mestu in se zaustavili pred spomenikom generala Maistra na Trgu talcev, kjer so zapeli Gaudeamus. V okviru prireditev ob občinskem prazniku je dramska skupina DKPD Svoboda Mengeš v soboto 3. in nedeljo 4. julija uprizorila zgodovinsko igro Josipa Jurčiča Jurij Kozjak - Slovenski janičar, v priredbi Petra Marinca in režiji znanega karakternoga igralca, domačina Iranca Veidcrja. Vsi igralci brez izjeme so svoje vloge odlično zaigrali; pohvaliti jc pa pred-pred- igro: Jožeta Gogala v vlogi cigana Samola, Janeza Narata v vlogi grašča-kovega brata Petra, Franca Blejca v vlogi graščaka Marka na gradu Kozjak in Drage Zamen v vlogi ciganke. Pohvaliti je tudi odlično sceno, ki stajo pripravila Franc Bevk in Franc Veider, kakor tudi uspešen in nemoten potek same igre. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je bil obisk na obeh predstavah tako lep, kar jc vsekakor priznanje prizadevnim igralcem, ki so jih gledalci tudi nagradili z dolgotrajnimi aplavzi, organizatorjem in tehničnemu vodstvu v sestavi Slavko Pišek, Štefan Borin, Ljubo Maligoj. Jože Rovanšck, ki so v okviru tradicionalnih mengeških poletnih iger, številnim uspeiim predstavam v tem gledališču, letos dodali še eno uspelo dramsko delo, ki bi ga lahko z uspehom ponovili le v ostalih krajih v občini, kjer imajo na razpolago letna gledališča; morda v je-senskemčasu. Tone Ravnikar OBVESTILO Združenje šoferjev in avtome-hanikov Domžale obvešča vse zainteresirane, da i 1. septembrom 1976 prične tečaj za poklicne voznike motornih vozil C, E in D kategorije. Interesenti naj se zglasijo 1.septembra 1976 ob 17. uri v Centru strokovnih šol v Domžalah, Ljubljanska c. /poleg Gostilne Keber/, kjer bo vpis. Nadalje obveščamo občane, da poučujemo kandidate za voznike „B" kategorije. Vse informacije dobite v pisarni Združenja na Ljubljanski c. 97, od 1. septembra 1976 dalje vsak torek in petek od 16. — 18. ure. Se priporočamo! Odbor MLADINKA! Če imaš končano srednjo šolo administrativne smeri in se razumeš na poslovanje s finančnimi sredstvi, javi se na prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE za določen čas, z nastopom takoj na Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Domžale, Ljubljanska 70. Osebni dohodki po pravilniku. Opomba: Na razpis se lahko javijo tudi starejše osebe. OK ZSMS Domžale IN MEMORIAM Nadzorni odbor GOBARSKE DRUŽINE Domžale Franc Hribar Sredi junija smo sc poslovili na domžalskih Žalah od tovariša Franca Hribarja iz Vira. Zc v rani mladosti jc pokojni France okusil vso grenkobo trdega življenja, saj v družini ni bilo dovolj sredstev za preživljanje. Njegova življenjska pot je tesno povezana z dogodki leta 1935 v Bonačevi tovarni, saj je sodeloval v takratni stavki in sc jc skupaj z drugimi naprednimi delavci boril za socialne pravice. Tudi vihra druge svetovne vojne ga je potegnila v svoj tok in jc že leta 1941 opravljal mnoge naloge kot član Komunistične partije in Osvobodilne fronte. Zaradi vedno večjega pritiska je leta 1943 odšel v partizane in sc udeležil legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Svojo pot borca in revolucionarja je nadaljeval v Pavčkovi liolnici. Po osvoboditvi sc je aktivno vključil v delo samoupravnih organov v Papirnici Količevo in tudi aktivno delal kot politični delavec v terenskih političnih organizacijah. Za uspešno delo je prejel več vojnih odlikovanj, za požrtvovalno delo pa je bil v delovni organizaciji proglašen za udarnike ir ve tnega delavca. Lik pokojnega Franca Hribarja bo ostal v spominu mnogih njegovih sodelavcev, soborcev in tovarišev, saj so poznali njegovo nesebičnost in požrtvovalnost. Na zadnji poti so ga spremljali mnogi njegovi tovariši, govornik, prapori, ter godba in pevci, ki so mu zapeli in zaigrali v poslednji P°zdrav- Zorman V prvi polovici meseca avgusta smo se v Mengšu poslovili od znane politične aktivistke in borke Rozi Čcbulj, ki je umrla v 61. letu starosti. Pokojna Rozi jc svoje življenje posvetila kmetiji na Dobcnu, kjer se jc na majhnem posestvu preživljala in delala za razvoj svojega rojstnega kraja. V času vojne seje takoj vključila v narodnoosvobodilno gibanje inje kot aktivistka bila povezana žc z rašiško četo. Na svoji skromni domačiji je nudila zatočišče prvim borcem, skrbela za ranjenec in opravljala tudi kurirsko službo. Tesno je bila povezana z Osvobodilno fronto, kar je imelo za posledico, dajo jc odkril sovražnik, jo odpeljal v kamniške zapore in kasneje v Begunje. Tu jc delala na posestvu, vendar pa je bila pri njej vedno prisotna misel, kako bi pobegnila, čeprav je vedela, da se bo sovražnik kruto maščeval njenemu očetu, ki je bil ravno tako zaprt v teh zaporih. Pobeg ji jc uspel in znašla se je med borci gorenjskega odreda. Po osvoboditvi sc je vključila v obnovo svojega rojstnega kraja, delala v političnih organizacijah in rada pripovedovala o svojem bogatem in težkem življenju. Bolezen, ki jo je spremljala h iz časa vojne, jo je predčasno zlomila. Kako je bila priljubljena pokojna Rozi se je videlo ob zadnjem slovesu, ki se gaje udeležilo veliko ljudi in ko so govorniki orisali njeno življenjsko pot, ko je ob borčevskih praporih našla svoj poslednji dom na mengeškem pokopališču. Ivan Dobovšek Jože Jazbec Pokojni Jože Jazbec doma i/. Dupclj nad Lukovico jc bil eden prvih aktivistov NOB. ki ga ni ustavila niti težka bolezen, ki ga jc priklenila na bolniško posteljo. To pa ga ni odvrnilo, da ne bi takoj vstopil v vrste prvo-borecv NOB. Pozval je že v avgustu leta 1941 partizane v vas in z njimi iel od hiše do hiše in govoril o pomembnosti NOB. Tako jc kmalu pridobil vse va-ščane za delo v OF. Po njegovi zaslugi jc bil v vasi že leta 1942 ustanovljen prvi odbor Ol , katerega predsednik je bil pokojni Jože. Blizu njegove hiše so se večkrat nahajale pokretne partizanske bolnice. Ranjenci so bili oskrbovani s toplo hrano in z vsem potrebnim prav iz Jazbe-čevc hiše. Pokojni Jože je znal pravočasno skriti partizane ali terence, če jc zaslutil bližino okupatorskih vojakov. Kot gozdni delavec je obenem vršil tudi obveščevalno službo. On jc tudi izbral prostor za večjo partizansko bolnico na Kolovcu, ki je nosila ime „Triglav" in jo danes vsi poznamo pod imenom „Lukova bolnica". Pokojni Jože ni nikoli klonil, pa četudi je bil neštetokrat v smrtni nevarnosti. Tudi po osvoboditvi jc vneto sodeloval v vseh družbenopolitičnih organizacijah, zlasti še v organizaciji ZB, kjer se je ves razživcl ob spominih na NOB. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali mnogi prapori ZB. Tako je nastala s smrtjo tovariša Jožeta v naših vrstah zopet vrzel. Nace Vodnik ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA DOLINSKA se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni mengeškim organizatorjem pogreba, družbenopolitičnim organizacijam Mengša in Domžal, predstavnikom JLA, govornikoma, godbi in pevcem ter vsem sosedom in prijateljem za izkazano pomoč. Še enkrat vsem iskrena hvala. Mengeš, 15. julija 1976 Dolinškovi ZAHVALA V neizmerni, bridki bolesti, ko nam je kruta usoda za vedno iztrgala iz naše sredine našo ljubljeno hčerko in sestro VOJKO SLAPAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ji darovali cvetje in vence, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje in jo pospremili ha njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gorskim reševalcem za njihovo požrtvovalno delo, PD Domžale, Kamnik in Mengeš za organizirano spremstvo SKLICUJE izredni občni zbor družine, ki bo v četrtek, dne 9.9. ob 19. uri v mali dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Dnevni red: 1. Spoznavanje gob (gobo, ki jo ne poznaš, prinesi s seboj). 2. Uporaba zmrzovalnika za gobe. 3. Organizacijska vprašanja družine. Vse člane in ljubitelje gob vabimo na izredni občni zbor. Nadzorni odbor RAZPIS Na podlagi 78. člena statuta Kra-javne skupnosti Tomo Brejc Vir je svet KS Vir sprejel sklep, da se objavi prosto delovno mesto za nedoločen čas TAJNIKA POGOJI: Popolna srednješolska izobrazba in moralno politične vrline in organizacijske sposobnosti. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba predložiti v osmih dneh po objavi v Občinskem poročevalcu v pisarno KS Vir, Šarano-vičeva 19. Priporočamo nakup v naših poslovalnicah »NAPREDEK« Domžale Vojka Slapar in ganljive poslovilne besede. Hvala_ kolektivu Prometnega inštituta ŽTP Ljubljana, ki je počastil njen spomin. Hvala vsem, ki ste ji bili prijatelji in ji storili karkoli dobrega. Družina Slapar ZAHVALA Ob smrti moža in očeta ALBINA SMOLNIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Smolnikarjevi TEKMOVANJE KOSCEV C-\ PRED PROSLAVO 40. OBLETNICE STAVKE V_J V Sloveniji se letos spominjamo 40-letnice stavk, ki so v letu 1936 zajele skoraj vso takratno tekstilno industrijo in večji del gradbeništva, pa tudi nekatere druge dejavnosti. S temi stavkami, ki so potekale pod neposrednim vodstvom Komunistične partije, so se delavci uspešno borili za svoje pravice; gradbinci so dosegli podpis kolektivne pogodbe, katere prej sploh niso imeli, tekstilci pa so dobili novo kolektivno pogodbo, s katero jim je bilo priznanih nekaj zahtev, ki so jih uveljavili s stavko. Se pomembnejše, kot to pa je ponoven proboj Komunistične partije med delavce, BRALCI NAM PIŠEJO L_) Ko sem čitala Občinski poročevalec in članek „70 let organizirane kulture v Dobu" sem se začudila, da so pozabili napisati, kako je nastal drugi tamburaški zbor po prvi svetovni vojni. Ravno tako so pozabili na pevski zbor, pri katerem smo pri nas kar trije sodelovali. Brat Andrej in Frančiška Srša sta v operni igri lepo prikazala barona Ravbarja, baronico pa je igrala Pavrova Francka (po domače). MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA „BORBE" V_____) V okviru Idejnopolltičnega dela občinske konference ZSMS Domžale se je formirala tudi posebna skupina, ki se je vključila v mladinsko politično šolo BORBE. To šolo sta organizirala Uredništvo Borbe in institut za politične študije Fakultete političnih ved v Beogradu ter Zveza socialistične mladine Jugoslavije. 10 mladih je 3 mesece skrbno spremljalo članke, ki so bili v okviru mladinske politične šole objavljeni v časopisu Borba vsak dan. Odločili smo se za ciklus ZDRUŽENO DELO, ki je obsegal odnose v združenem delu in se v nekaterih člankih dotikal zgodovine delavskega gibanja, njegovega razvoja in na koncu tudi osnutka zakona o združenem delu. Sestajali smo se skoraj vsak teden, debatirali o objavljenih člankih, razlagali tisto, česar nekateri niso razumeli, pripravljali kratke izvlečke in uspešno izpolnjevali poizkusne teste. Minilo je tri mesece in na vrsti je bil preizkusni test, ki naj bi dokazal, koliko smo se v okviru te mladinske politične šole naučili. Izpolnili smo teste, jih poslali na zahtevani naslov in čakali na rezultate. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo od uredništva Borbe prejeli sporočilo, da smo vsi slušatelji ciklus uspešno dokončali in da bomo prejeli diplomo za uspešno končani ciklus mladinske politične šole ZDRUŽENO DELO. v sindikate, kjer je dobila čvrsto podlago za kasnejšo revolucionarno borbo in kjer so se njene vrste razširile z novimi kadri. Revolucionarne dogodke iz leta 1936 bomo v Sloveniji obeležili z osrednjo proslavo, ki bo 18. septembra 1976 ob 11. uri v Kranju. Slavnostni govornik bo France Popit, predsednik Centralnega komiteja ZKS. Pri izvedbi kulturnega programa bo sodelovalo okrog 1000 pevcev iz pevskih zborov z območja Gorenjske in nekateri najboljši mešani pevski zbori iz drugih krajev Slovenije, godba Milice iz Ljubljane in Delavska godba iz Trbovelj, recitatorji iz Kranja in okolice. Glede na pomembnost omenjene proslave je prav, da se tudi delavci naše občine v čim večjem številu udeležijo praznovanja, to pa zlasti velja za delovne organizacije tekstilne in gradbene dejavnosti. B.M. Pri petju in igrah nas je učila tudi Brgantova. Takratna dekleta smo pele, tamburale in igrale vrsto let. Zbirale smo tudi denarne prispevke za kulturni dom v Dobu. Spomnim se dogodka v Radomljah, ko sem morala kar se da hitro iz gostilne, ko mi je gostilničar rekel, da rajši vrže denar v culo in to v vodo, da bo vsaj slišal „štrbunk", kakor da bi dal za dom kulture. Toda dom smo vseeno zgradili in v njem preživeli lepe mladostne ure. Vse to sem zapisala zato, ker sem že v knjigi Dobska kronika pogrešala sliko našega tamburaškoga zbora. Mihaela Nemec poročena Vojska Na prvi slavnostni seji predsedstva OK ZSMS Domžale bodo diplome za uspešno končani ciklus mladinske politične šole ZDRUŽENO DELO prejeli naslednji mladinci: Justi Smrdelj, Vito Habjan, Irena Cerar, Vera Grošelj, Franci Kralj, Matjaž Sonc, Marta Vojska, Bojan Kisilak, Feliks Urmaš in Srečko KrevS. Z zaključkom ciklusa pa skupina ni razpadla, ampak se pripravlja, da se bo v jeseni vključila v naslednji ciklus mladinske politične šole „BORBE". Slušatelji upamo, da nas bo tudi tokrat finančno podprl Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Domžale. Vera Grošelj IMP - DIJAŠKI DOM DOMŽALE razpisuje 2 prosti delovni mesti učencev za poklic - KUHAR Pogoji: 1. Končana osnovna šola 2. Starost manj kot 18 let 3. Zdravstveno sposoben Kandidati oziroma kandidatke naj pošljejo ali osebno oddajo prijave s potrebnimi dokazili na naslov: Dijaški dom Domžale, Cesta talcev 19 c, Domžale do 6. septembra 1976. Komisija za sprejem Podobno kot lansko leto, le da zaradi dežja malo kasneje, so mladi kmetovalci organizirali tekmovanje v košnji za leto 1976 Ob pomoči in pod pokroviteljstvom EMONE je bilo tekmovanje, katerega se je udeležilo blizu 40 tekmovalcev iz cele občine, v nedeljo 8. avgusta 1976 v Češeniku. Mladi kmetovalci so se pod mentorskim vodstvom ing. Demojzesa potrudili in res kvalitetno izvedli tekmovanje, kar pa niti ni bilo tako lahko, če pomislimo, koliko tekmovalcev je nastopilo. Tekmovalci so se pomerili v košnji s koso, v košnji z motorno kosilnico in v košnji s traktorsko kosilnico. Gledalci, zbrani iz vseh koncev, so imeli res kaj videti. Tokrat so tekmovanje otvorili kosci s kosami. Predsednik konference mladih kmetovalcev, ki je tekmovanje vodil, je na start povabil prve 4 tekmovalce, ki so morali s koso odkositi najprej „babo" potem pa še ,,red". Bilo je res zanimivo. Nekateri so sprva jemali bolj na široko in redi skoraj ni bilo, vendarle je bilo kmalu videti, da bo potrebno zmagovalca iskati med starejšimi, izku-šenejšimi tekmovalci, ki so delali hitro in kvalitetno, medtem ko so mlajši kosci vso pozornost posvečali hitrosti, komisija pa je upoštevala vse: hitrost, kvaliteto košnje in še obliko. Po tekmovanju 4 skupin se je komisija odločila, da je najboljši kosec Maks Koder man iz Zagorice, da je drugi Slavko Maselj iz Doba in da je tretje mesto osvojil Franc Birk iz Moravč. Kot zanimivost naj omenim, da je bil daleč najhitrejši kosec Štefan Jug iz Češenika, vendar izven konkurence. Za kosci so bile na vrsti motorne kosilnice. Tokrat smo med tekmovalci srečali same mlade obraze, nekateri so nastopili že v lanskem letu, ki so se NAS KLUB 76 V mesecu juniju je bila v Lescah na Gorenjskem zaključna slovesnost tekmovanja NAŠ KLUB 76. Domača OO ZSMS se je zelo potrudila, tako da smo se udeleženci slovesnosti počutili res prijetno. Slovesnost se je pričela s spuščanjem padalcev na slavnostni prostor, kjer je prvi spregovoril predsednik OO ZSMS. Pozdravil je vse navzoče in jim zaželel čim prijetnejše bivanje v Lescah. Za njim je o zgodovini kraja, o udeležbi prebivalcev v NOB in o razvoju Krajevne skupnosti Lesce spregovoril predsednik KS. Nato smo se udeleženci, iz naše občine smo bili 4, odpeljali v Begunje, kjer smo si v gradu ogledali spominski muzej in v Drago, kjer so nam borci na pokopališču talcev pripovedovali o zgodovini mučilnice v Begunjah. Po kosilu smo si ogledali prostore OO ZSMS Lesce, nato pa je bila zaključna slovesnost v prostorih nove osnovne šole. O pomenu tekmovanja je spregovoril predsednik osrednje žirije, ki je nato razdelil tudi priznanja vsem sodelujočim klubom. Največji uspeh je med OO ZSMS iz naše občine dosegla osnovna organizacija ZSMS DOB, ki je v svoji skupini dosegla 1. mesto. S kontinuiranim delom in nekaterimi večjimi uspešno izvedenimi akcijami, so si mladi iz Doba pridobili kar precej prednosti pred drugimi in v B skupini (vanjo spadajo OO zagrizeno spoprijeli s travo na označenih parcelah. Borba je bila srdita, nekateri so žal morali iz tehničnih razlogov odstopiti, končni zmagovalec pa je postal Ciril Vesel iz Češnjice, drugo mesto je zasedel Ciril Zupane iz Doba, tretji pa je bil Jože Jasene iz Krtine. Na vsesplošno zadovoljstvo vseh gledalcev, ki so bili ob drznosti nekaterih mladih tekmovalcev kar malo prestrašeni, se je začel še tretji del tekmovanja košnja s traktorsko kosilnico. Tekmovalcev v tej kategoriji je bilo najmanj, pa so bili zato najglasnejši in so potrebovali največ prostora. Zabr-neli so motorji in 4 tekmovalci so začeli kositi travo. Zmagovalec je zmagal po času daleč pred svojimi nasprotniki, ker pa je bila tudi kvaliteta košnje v redu, je komisija razglasila, da je zmagovalec v košnji s traktorsko kosilnico Jakob Kovač iz Krtine, da je drugo mesto zasedel Tomo Nastran iz Radomelj in da je tretji Jože Avbelj iz Vidma. S tem je bil uradni del tekmovanja končan in sledila je razglasitev rezultatov. Predstavniki EMONE so vsem tekmovalcem izročili knjižne nagrade, najboljši tekmovalci pa so prejeli priznanja in praktične nagrade. S tem pa tekmovanje še ni bilo neuradno zaključeno, kajti pomerili so se še tekmovalci v vlečenju vrvi. Po izločilnih tekmah sta se v finalu pomerili ekipi Krtine in Doba, vendar zmagovalca ni bilo, ker je prva odnehala vrv, ki se je pretrgala. S tem je bilo tekmovanj konec in na vrsti je bil kmečki piknik, katerega dobiček bodo mladi kmetovalci namenili strokovnemu izobraževanju svojih članov. Vera Grošelj ZSMS s svojim prostorom in redno dejavnostjo) zasedli prvo mesto. Uspeh je še toliko večji, ker je OO ZSMS Dob v B skupini sodelovala prvič in velika škoda bo, ker so sedaj mladi iz KS Dob brez prostorov in v tem tekmovanju, kjer so dosegli tako lepe uspehe, ne bodo mogli več sodelovati. Priznanja za uspešno sodelovanje v tekmovanju so prejeli še predstavniki OO ZSMS Trojane, Rafolče in Mengeš. Po ogledu blejskega gradu in muzeja v njem, smo se udeleženci razšli v trdni veri, da se prihodnje leto spet srečamo. Ker se je tekmovanje NAŠ KLUB 77 že pričelo, prosimo OO ZSMS, da se čimpreje prijavijo. Prijave sprejema OK ZSMS Domžale. _ Krajevna organizacija ZZH NOV Domžale ORGANIZIRA za svoje člane 2-dnevni izlet z avtobusom v zgodovinsko mesto JAJCE. Izlet bo 25. in 26. septembra, pot pa bo vodila preko Zagreba in Novske v Jasenovac, kjer bo ogled muzeja in spomenikov in dalje y Banja Luko, kjer bo prenočišče. Naslednji dan bo ogled pomembnosti mesta Jajca in po vratek preko Banja Luke in Zagreba. Cena izleta s pensionom znaša 580.00 din, z dodatnim kosilom pa 650,00 din. Prijavite se lahko do 15. septembra oziroma do zasedbe avtobusa v KRAJKVNI SKUPNOSTI Domžale, vsak dan do 10. ure, kjer dobite tudi vse pojreb-ne informacije. Odbor \_) PRVI PLESNI KORAKI POROČILO V mesecu oktobru smo začeli s plesnim tečajem. Prvi dan smo sc zbrali v pionirski sobi vsi sramežljivi, da se Se pogovarjali nismo. Toda, ko jc vstopila tovarišica, se jc vzdušje popravilo. Po nekaj uvodnih besednh smo začeli z učenjem. Sc vedno :.as sramežljivost ni zapustila; prestop?i s..io se okorno, kot bi bili leseni, koi l"tke. Tovarišica nas je bodrila in kmalu s;;.o postali bolj sproščeni. Noge nas si_er šč vedno niso preveč ubogale, vr.ndar smo že po nekaj urah rednega d-la • ''časi začeli krotiti tudi tc. Prvi ple:, iu -mo sega naučili jc S\\ angleški valček. ■ 'tem smo se vsako iro naučili po i.ov pl~; in ponovili tiste, Ki smo jih že znali. <>c/eda smo za neka- n; p 'me porabili več cpt., za druge pa spet manj. Kmalu smo dokaj dobro znali preko deset plcso". Se ena ovira jc bila in to, da, da nas je bilo deklet mnogo več, kot dečkov, ;^,da iznajdljiva tovarišica jc tudi to cviro r^cmagala; enkrat so izbirali dcč'':, drigič dekleta, 'ci prejšnji ples niso plesale in tako jc bilo vse lepo in pra'\ 'zvzamemo nekaj „zabušantov ', lahko rečemo, di smo plesni tečaj obis^ov:'li redno, da s no sc učili zelo prizadevno in da smo sc v kratkem času ^elo ve'iko naučili. Ko smo se prepričali, da znamo že dobro plesati smo se odločili za „končni podvig", tako smo drugače pravili plesnemu venčku. Pripravili smo tiskana vabila in povabili nase starše ter tovariše profesorje iz naše šole. V večnamenskem prostoru smo pripravili mize za naše goste. Da ne bi bile preveč prazne, smo položili nanje pladnje s sendviči in piškoti, ki smo jih sami spekli pri gospodinjskem pouku. Pred začetkom venčka smo sc tresli od treme, vendar smo se kmalu sprostili in celo pred kritičnimi pogledi staršev sproščeno odplesali plese, ki smo se jih naučili na plesnem tečaju. To je po nekaj standardnih, nekaj latinskoameriških in nekaj modernih plesov. Moram povedati, da so bili starši začudeni in presenečeni, kajti v slabih treh mesecih smo sc zelo veliko naučili. Za to sc moramo najprej in predvsem zahvaliti tovarišici Plavcakovi, ki jc žrtvovala dragoceni čas, da nas je naučila toliko, kot nihče drug v tako kratkem času. Alenka Uršič OŠ Slandrovc brigade o zbranih finančnih sredstvih, ki so jih zbrale krajevne organizacije Rdečega križa in mladi člani RK na osnovnih šolah za potresno področje Posočja. i. AKTIVISTI rdečega kri ZA 1. Občinski odbor RK Domžale 2. KO RK Lukovica 3. KO RK Homec 4. KO RK Prevoje 5. KO RK Moravče 6. KO RK Blagovica 7. KO RK Rafolče 8. KO RK Dob 9. KO RK Jarše 10. KO RK Domžale ii. KO RK Peče 12. KO RK Vir 13. KO RK Mengeš 14. KO RK Radomlje 15. KO RK Trzin Skupaj 11. mladi Člani rk na osnovnih Šolah 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Osnovna Posebna Poklicna šola Ihan šola Krašnja šola Slandrovc brigade Domžale šola Slandrovc brigade Domžale šola Krtina šola Blagovica šola Trzin šola Dob šola Josip Broz Tito Domžale šola Cešnjice šola Moravče šola Mengeš šola Vcnclja Pcrka Domžale šola Brdo šola Dragomelj osnov, šola Homec šola Domžale Skupaj: REKAPITULACIJA I. Organizacije Rdečega križa občine Domžale II. Mladi člani Rdečega križa na šolah Skupaj 6.000.00 4.711,00 3.400,00 5.587,00 16.554,00 7.660.00 660,00 15.209.10 12.065.00 13.430,00 1.610.00 10.250,00 2.420,00 6.800.00 23.170,50 129.526,60 550.00 1.700.00 7.200.00 9.164.80 886,00 505,60 1.177.40 2.550.50 2.001.70 130,00 2.453,25 5.522.75 4.700.00 3.904,85 400.00 2.050.00 3.149.00 48.045.85 129.526.60 din 48.045,85din 177.572.45 din Darovana sredstva so bila takoj nakazana na žiro račun republiškega odbora RKS in na žiro račun štaba CZ Tolmin. Zahvaljujemo se vsem občanom, ki so darovali ta sredstva kot pomoč za prizadete na potresnem področju Posočja. Zahvala tudi vsem aktivistom RK, mentorjem in učencem vseh šol, ki so ta sredstva zbirali, ker tu jc bilo vloženo mnogo truda in napora, daje tudi ta solidarnostna akcija uspela. PRIZNANJA NAJBOLJŠIM MLADIM DELAVCEM SAMOUPRAVLJA VCEM Konferenca mladih delavcev pri Republiški konferenci ZSMS je v letošnjem in delu prejšnjega leta organizirala tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo v delovni organizaciji in za najboljšega mladega delavca samoupravljala. V obe tekmovanji so se vključile tudi OO ZSMS iz naše občine in v njem uspešno sodelovale Ob proslavi v počastitev 50-letnicc 3. kongresa Zveze komunistične mladine je bila na Ravnah na Koroškem še slovesna podelitev priznanj za obe tekmovanji. Na seji predsedstva RK ZSMS so biti podeljena prhnanja 34 najboljšim mladim delavcem samouprav-Ijalccm, 3 mladincem ino/atorjem, 15 osnovnim organizacijam ZSMS v temeljnih organizacijah združenega dela ter 6 občinskim konferencam mladih delavce, za uspeh ki so ga dosegli v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva v sklopu tekmovanj. Omeniti je potrebno, da se jc njihovo delo ocenjevalo na vseh področjih tako na vz »ojnoizobra-žcvalncm, kulturnem, športnem, zabavnem, družbeno-političnem in drugod, največjo pozornost pa se je posvečalo vključevanju mladih v dele v delovnih organizac'iah tako vključevanje v samoupravno življenje kot vki/ičcvanjc v medsebojne odnose delavcev. Priznat'** ir dubili Ur trije člani Zveze socialistične mladine Slovenije iz naše občine in sicer: Mija BIZJAK iz Papirnice. Breda KURZNVEIL iz. Indu-plati in Nurcga BEGIC iz Slovenija les Radomlje. I skrene čestitke. Vera Grošelj ZNAK KVALITETE OSTALE NOVICE IZ RK 19 socialno ogroženim otrokom na predlogosnovnih šol smo omogočili preven- _" Izola. sredstev za humanitarno dejavnost tivno zdravljenje v počitniški koloniji Za to smo porabili 15.200,00 din iz nad Redne krvodajalske akcije sc jc letos udeležilo 1.647 krvodajalcev, ali 17 postavljenim planom. Skupno zbrane krvi jc bilo 460 litrov. Zaradi pomanjkanja krvi v mesecu juniju smo organizirali izredno krvodajalsko akcijo, katere se jc udeležilo 103 krvodajalcev. Darovano je bilo še 35 litrov krvi. V akciji zbiranja odpadnega papirja je bilo zbranega 15 ton papirja. V akciji zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine je bilo zbranih 2.665 kg raznih oblačil in obutve. V tej akciji je sodelovalo 20 tovornih avtomobilov, 220 aktivistov in mladih članov RK iz osnovnih šol. 1.500 kg oblačil smo poslali v centralno skladišče RKS za Posočje, ostalo pa bomo razdelili socialno ogroženim občanom na področju občine. V prvem polletju 1976 jc bilo organiziranih 15 deset urnih tečajev in izpitov prve pomoči za voznike motornih vozil, ki jih je opravilo 448 tečajnikov. Organizirani so bili tudi štirje 80 in 20 umi tečaji prve pomoči za člane Civilne zaščite in organizacije združenega dela z 82 tečajniki. Izvršeno je tudi bilo 15 zdravstveno-vzgojnih predavanj na vasi, ki sc jih je udeležilo 750 oseb. ■ 0BClNSK, odbok r k DOMŽALE /O ljubljanska banka — podružnica Domžale Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah. Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem. LJUBLJANSKA BANKA PODRU2NICA DOMŽALE O SPREMEMBAH V TELESNI KULTURI MLADI PLANINCI IZ OŠ RADOMLJE POROČAJO Mnogo jc bilo žo pisanega in reče-nega o sklepih portoroške skupščine skupnosti TKS SR Slovenije, to je o pomembnih vprašanjih nadaljnjega razvoja telesnokulturnc dejavnosti, ki naj bi na področju športa prinesli velik, kvalitetni premik. In v čem bo razlika med dosedanjim načinom vlaganja in izvajanja telesne kulture in bodočim? Predvsem v odnosu med razvojem množične telesne kulture in tekmovalnega,športa. Do sedaj je bil dan poudarek predvsem tekmovalnemu športu, množične akcije pa so bile izvajane samo občasno. v bodoče bo ta poudarek dan stalni množični telcsnokulturni dejavnosti, ki naj bi postala dostopna vsakomur. Tekmovalni šport pa naj bi z drugačnim načinom vlaganja v perspektivi dosegel vidnejše rezultate. Pod drugačnim načinom vlaganja o/iroma podpore posameznih dogovorjenih panog razumno zagotovitev materialnih pogojev za izvajanje njihove dejavnosti, to jc predvsem strokovnih kadrov in prostora oziroma objektov. Z ozirom na to, da prav v strokovnih kadrih tudi v občini zaostajamo, si je TKS zadala v osnovah plana za obdobje 1976 1980 težko nalogo izšolati 260 strokovnih kadrov vseh profilov za potrebe tclesnokulturnih organizacij, KS in TOZD. Drug pomemben faktor za izvajanje telesne kulture je prostor. v okviru občine je leh prostorov sicer dovolj, odprto pu ostaja vprašanje vzdrževanja teh objektov, saj o gradnji novih z razpoložljivimi sredstvi 1 KS ni govora, (ilede na to bo v bodoče potrebno zagotovili še večjo odprtost telovadnic tudi oh sobotah in nedeljah, ker sc v okviru skupnosti že kažejo interesi. O vsem je bilo govora na usklajc-v.ilnih sestankih med športnimi panogami v občini in na skupnem sestanku K) TKS. predsedstva ZTKO in predstavnikov Tclesnokulturnih organizacij. Na usklajevalnh sestankih so predstavniki kluiiov predlagali predvsem na« slednje: enotno naj se uredi plačevanje strokovnih kadrov: nogometni klubi predlagajo, da se ustanovi enotna domžalsko-kamniška liga, ki bi pocenila tekmovanja s tem, da bi se zmagovalcu zagotovil prehod v višji rang 'tekmovanja; smučarski klubi predlagajo, naj se s strani TKS prizna sofinanciranje opreme po doseženih jugo točkah kriterije bodo predlagali sami: košarkarji predlagajo racionalizacijo tekmovanja s tem, da bi nad žensko ekipo v občinskem merilu prevzel patronat TVD Mengeš, za kadetsko pa KK Domžale. Moštva naj bi predstavljala reprezentanco občine: predstavniki klubov predlagajo, naj glede na stanje v zvezi z financiranjem dobijo nižja sredstva vsi klubi ne glede na zvrsti športa: na novo naj se klubi ne ustanavljajo več. pač pa naj se mladino usmerja v že ustanovljene; telesnokulturnc organizacije naj v bilancah prikazujejo tudi lastno dejavnost; v okviru sredstev ZTKO naj se izloči kvota za vrhunske tekmovalne dosežke v zveznem in mednarodnem merilu. Na teh sestankih so predstavniki klubov razlagali tudi svoje finančne plane. V nemalokaterem primeru se jc izkazalo, da nekaterih postavk iz planov ne znajo obrazložiti niti tisti, ki so jih sestavljali. Na skupnem sestanku vseh predstavnikov klubov jc bilo v okviru portoroških dokumentov govora predvsem: - o izvajanju teh sklepov s poudarkom na razmejitvi vrhunskega športa in množičnosti; o predlogu prednostne razvrstitve športnih panog in posameznikov na območju občine; - o tem, koliko moštev nas bo lahko zastopalo izven meja občine; - o tem, kdo naj zastopa posamezno panogo - ali samo domači športniki ali tudi drugi; - o ustanovitvi strokovne organizacije, ki naj bi povezovala vse strokovne kadre s področja telesne kulture v občini; o koriščenju prostorov za izvajanje telesne kulture; - o tem naj se v prihodnje sestavi koledar množičnih akcij, za katere naj nosilce določi ZTKO. Na istem sestanku je bil obrazložen predlog razdelitve sredstev s strani Komisije za športne objekte ter 10 TKS, ki so ga navzoči podprli. Razprava jc nadalje potekala o obnovi domžalskega bazena, ki po mnenju prisotnih traja predolgo ter o pomembnosti tega objekta za območje občine. v nadaljevanju sestanka jc predsednik IO TKS podal kratko poletno finančno poročilo ter pregled prispelih bilanc društev za leto 1975. Teh bilanc je skupnost kljub preteklemu roku za dostavo prejela od 38 samo 25, tako da natančna analiza porabljenih sredstev za telesno kulturo v preteklem letu ni bila mogoča. Že površen pregled teh bilanc pa nam daje sliko porabe teh sredstev, katerih dobršen del odpade na stroške tekmovanj, kar še enkrat potrjuje nujnost sprememb tekmovalnih sistemov. Prav tako je velika postavka „razno", ki sc jo bodo morale bilance v bodoče iznebiti. Na sestanku je bilo načetih še dosti stvari v zvezi z novimi dokumenti, ki še niso povsem razjasnjene, oblikovale pa naj bi sc tekom letošnjega leta v skladu Z enotnimi stališči za vso republiko. C. R. V jeseni 1975. leta smo na naši šoli ustanovili mladinsko scl.cijc PD JANEZA TRDINE MENGEŠ, k'vključuje 118 članov. Sekcijo vodita nadvse prizadevni tovarišici Francka JURJEVEC in Marija GRILJ. Pravi oče sekcije in tudi strokovni sodelavec pa je predsednik društva tov. LAVRIC PETER, ki je nam vedno na razpolago prav pri vsakem delu, zato je sekcija res zaživela polno življenje- Poudarim naj, da je vse delo opravljeno brezplačno in bi bilo prav, da bi SIS, ki imajo kakorkoli opravka z mladino, imele za to prepo-trebno vzgojno delo malo več posluha zlasti pri financiranju. Pa poglejmo, kaj vse smo napravili < tem kratkem času: 130 poslušalcev je gledalo in poslušalo diapozitive in predavanje prof. Kambiča ,,Lepa Slovenija in varstvo narave". V mesecu februarju in marcu je debla planinska šola v treh skupinah in sicer vsak torek. Pcdno je šolo obiskovalo 90 planincev, preizkus znanja je opravilo 69 planincev. Opravili smo več planinskih tur in sicer: Rašica, . Gobavica, Govcjek- Slavkov dom -- Šmarna gora, Kamniški vrh. Za poletne mesece imajo v načrtu več izletov po Ljubljanski mladinski transverzali, na Golico, Ka mniško sedlo, Grintavec in Triglav. Poleg tega smo imeli šc nekaj drugih akcij in sicer: 30 planincev je sodelovalo na pohodu PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE na 10.000 m dofei progi, in očiščevalno akcijo na Gobavici in v okolici šole Radomlje. V nedeljo. 16. maja se je 30 naših planincev udeležilo planinskega tabora na Gcrjuši. Planinci so poslušali tudi zanimivi predavanji o Julijskih in Kamniških alpah ter o gorskih živalih in cvetju. Mislimo, da komentar o delu sekcije ni potreben, pričakujemo le več pomoči zainteresiranih Činiteljev za naše delo, ki je v današnjem času za mladega človeka tako potrebno, če hočemo vzgojiti človeka, ki bo ljubil naravo in s tem plcmcnitil sebe in še bolj vzljubil svojo domovino. Rajko Hafner Kronika telesne kulture v Domžalah NOGOMETNA IGRIŠČA Na obeh straneh današnje Kolodvorske ulice so se nekdaj košatili debeli kostanji. Ob robu teh dreves proti železniški progi je bilo skladišče hlodov in rezanega lesa, ki ga jc Kamničan prevažal širom domovine. Na tem mestu si je leta 1920 Igrišče v Šolski ulici Po otvoritveni slovesnosti je bila odigrana mednarodna tekma med celovške A VSTRIO in DOMŽALAMI. Zmagali so gostje s 4 : 3 Igrišče za Kuraltovim mlinom. Na sliki moštvo DISK-a (v belih majicah) in moštvo Panonije ter Ljubljane. Stojijo od leve proti desni: podpredsednik Josip Senica in igralci: Dimitrij Skok, Joško Janežič, Zimmer, Stanko Skok, Smogovec, Brumec. Čepijo: Hrenček, Huth, Vinko Janežič, Rechbarger in vratar Ambrožič domžalska mladina izbrala svoj prostor, kjer so začeli trenirati nogomet. Ob nedeljah so ti mladi fantje nosili vratnice v Hudlje, kjer so na travniku v bližini Radio postaje igrali nogometne tekme. Leta 1921 je bil ustanovljen Športni klub DISK. Z ustanovitvijo kluba so za Kuraltovim mlinom ob Mlinščici in Ihanski cesti napravili novo igrišče. Po ustanovitvi SK Domžale 1931 se pojavi novo igrišče na tedanjem sejmišču nasproti Gostišča Keber. Nekaj let kasneje pa si DISK zgradi novo nogometno igrišče na Polževem travniku (kjer danes stoji Zdravstveni dom). Po združitvi obeh klubov pa je v Domžalah bilo zgrajeno prvo ograjeno igrišče v Šolski ulici (sedaj Prešernovi.), to je nasproti Železniške postaje. Zule Pavlin