GEOGRAFSKI OBZORNIK DOLINA SMRTI - NAJNIŽJA POVRŠINSKA TOČKA AMERIKE Stanka Sebela UDK 551.24(7941 DOLINA SMRTI - NAJNIŽJA POVRŠINSKA TOČKA AMERIKE Stanka Sebela, dr. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenija Zemeljsko površje se v Mrtvem morju v Izraelu spusti do -393,6 m, kar je najnižja površinska točka na Zemlji. Druga najnižja je z -86 m Dolina smrti v ZDA. Za obe naj- nižji točki so značilne zanimive tektonske razmere. Ob zmič- nem prelomu v Mrtvem morju gre za levi zmik, v Dolini smr- ti pa desni zmik. V obeh primerih je tektonika še vedno ak- tivna. V okviru podoktorskega izpopolnjevanja v Zdru- ženih državah Amerike sem spoznala geološke zna- čilnosti Doline smrti v Kaliforni j i . Na tridnevni ekskur- z i j i sem se v februarju 1 9 9 7 priključila študentom geo- logije Cypress College (Los Angeles, Kalifornija), pod vodstvom dr. Dorothy L. Stout, ki sem jo pred leti spoz- nala ob njenem obisku v Sloveni j i . Dolina smrti (Inyo County, Kalifornija) je najniž ja točka na zahodni polobli ( - 8 6 m). Tu so izmeri l i re- UDC 551.24(794) DEATH VALLEY - THE LOWEST SURFACE POINT IN AMERICA Stanka Sebela, Dr. Institutza raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenia Earth's surface lowers to -393,6 m in the Death Sea. Its water level indicates the lowest point on the Earth's surface. Death Valley in the USA with -86 m represents Earth's second lowest place. It is characteristic for both lowest points that they are formed in in- teresting tectonic situations. On strike-slip fault in the Death Sea the- re is left movement and in the Death Valley there is destrial move- ment present. Tectonic activities are still alive in both examples. kordne temperature. 10. jul i ja leta 1 9 1 3 so izmeri- li 5 6 , 7 °C, 8. januarja istega leta pa - 9 , 4 ° C (2). Povprečna letna količina padavin je v Dolini smr- ti 3 8 mm. Rekordne padavine so izmeri l i leta 1 9 4 1 , ko je padlo 1 17 mm. Leta 1 9 2 9 in leta 1 9 5 3 ni bilo padavin. 9 0 % dežja, ki pade v Dolini smrti, izhlapi. Vzrok za skromne padavine je lega v »padavinski senci« gorovij S ierra Nevada, Inyo, Argus in Pana- mint. Slika 1: Dolina smrti z najnižjo točko -86 m pri Badwater. Pogled z Dante's View proti severozahodu. (Foto: S. Sebela.) 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK Najvišj i vrh v pogorju Panamint je 3 3 6 8 m visok Telescope Peak, turistom pa je z avtomobilom dosto- pen 1600 m visok vrh Dante's View (slika 1). Dolina smrti je dolga več kot 160 km in je del Ve- like kotline (Great Basin), ki zajema večji del zvez- ne države Nevade, deloma pa tudi Oregon, Kalifor- nijo in Utah. Gre za endoreično območje, saj nobe- na reka ne odtega k morju. Talna voda je v globini od 78 do 84 m pod površjem. Kljub temu se tudi v Do- lini smrti občasno napolni struga reke Amargos. Pred- vsem ob nenadnih zimskih nevihtah so najvišji vrho- vi zasneženi, po številnih sicer večinoma suhih ka- njonih pa deroča voda nezadržno odnaša gradivo. V Dolini smrti so indijanci lahko preživeli le za- radi redkih izvirov. Povprečni pretok izvira Texas-Tra- vertine-Nevares je 1401/s, izvir i pri Furnace Cree- ku pa imajo več kot 6 0 l/s vode (2). Med pleistocenom je bila Dolina smrti bolj vlažna kot danes. Obstajala so številna jezera. Najstarejši indi- janski artefakti izvirajo izpred 9000 let, še pred 1000 le- ti so tu indijanci Sošoni preživljali zime. Zgodovina Do- line smrti se je temeljito spremenila leta 1 849, ko je sku- pina popotnikov ob zlati mrzlici v Kaliforniji tu čez ubra- la bližnjico in odkrila ležišča boraksa (2). Dolina smrti je zaradi različnih vrst kamnin, od magmatskih do metamorfnih in sedimentnih, geološ- Slika 2: Najpomembnejše prelomne cone na jugozahodu ZDA (3, 4). Slika 3: Prelomni razporni sistem (puli apart) v Dolini smrti (1). 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK ko zanimiva. Zaradi puščavskega podnebja in še dan- današnje tektonske aktivnosti so še posebno dobro vidni poteki prelomnih con. Podobna ekstenzijska odprtina, kot je Dolina smr- ti, se javlja tudi v Rdečem morju, kjer se severovzhod- na Afrika (Egipt, Sudan in Etiopija) odmika od Arabskega polotoka (Saudova Arabija). Ekstenzija v Dolini smrti poteka od zahoda-seve- rozahoda proti vzhodu-jugovzhodu (slika 2). Stanjša- na zemeljska skorja omogoča večji dotok toplote iz Zemljine notranjosti. V splošnem smislu so gorske ve- rige na zahodni strani velike kotline mlajše kot na vzho- du (1). V jugozahodnem delu Združenih držav Ame- rike se ob prelomu sv. Andreja (slika 2) stikata sever- noameriška in pacifiška litosferska plošča (4). Tekton- ski premiki se prenašajo ob vseh večjih prelomih, na primer ob prelomu Las Vegas, prelomu Death Valley-Fur- nace Creek, prelomu Death Valley in prelumu Garlock. V Dolini smrti sta najpomembnejša preloma Death Valley-Furnace Creek južno od Grapevine Mountains in Funeral Mountains ter prelomna cona Death Val- ley na južnem robu doline (slika 3). Pri obeh prelo- mih gre za desni zmik. Prelom Death Valley-Furna- ce Creek seka pediment (slika 4) (1). V Dolini smrti so trije normalni, tako imenovani »turtleback« prelomi z nizkim vpadnim kotom prelom- ne ploskve vzdolž zahodne strani Black Mountains, in sicer pri Badwater, Copper Canyon (slika 5) in Mor- mon Point. Prelomi so domnevno nastali še pred ob- likovanjem same Dolina smrti. Turtleback prelomi na- stanejo med dvema zmičnima prelomoma na robu prelomnega razpornega sistema. Premik ob desnozmičnem prelomu Death Val- ley-Furnace Creek je okrog 80 km, ob prelomu Las Vegas pa 48 km (3). Debelina usedlin na plajah, občasno poplavlje- nih slanih ravnicah v suhih območjih, je večja na vzhodni strani kot na zahodni. Pri Badwater, v naj- nižj i točki, meri 2 7 0 0 m. To dokazuje dolgotrajno ugrezanje Doline smrti. Sosednji gorovji Panamint in Black Mountains pa se stalno tektonsko dvigata (1). V spodnjem delu doline Titus Canyon je v sred- njekambrijskih do zgornjekambrijskih apnencih in do- lomitih, ki jih imenujejo formacija Bonanza King in so debeli okrog 1000 m, tektonska megabreča (sli- ka 6), ki jo sestavljajo več metrov široki bloki apnen- ca. Bloki so zaradi tektonskih deformacij pretrti do stopnje tektonske breče. V Dolini smrti so poleg kamene soli tudi nahajališ- ča zlata, srebra, svinca in boraksa, ki ga uporabljajo Slika 4: Prelom Death Valley-Furnace Creek v Dolini smrti. (Foto: S. Sebela.) pri proizvodnji mila, bencina, herbicidov, vodnih meh- čal, pyrex stekla in drugih kemičnih izdelkov. Borak- sovi minerali so nastali v starih rečnih nanosih zaradi izhlapevanja. Termalne vode so boraks ponekod po- novno raztopile in odložile drugje (2). Od leta 1927 so v Dolini smrti pridobili 30 milijonov ton boraksa. /. Collier, M. 1990: An Introduction to the Geology of Death Valley. - Death Valley Natural History As- sociation, Death Valley, California. 2. Decker, B. & Decker, R. 1996: Road Guide to Death Valley National Park. - Double Decker Press, Ma- riposa, California. 3. Stewart, J. H. 1967: Possible Large Right-Lateral Dis- placement Along Fault and Shear Zones in the Death Valley-Las Vegas Area, California and Nevada. Geological Society of America Bulletin, volume 78. 4. Wallace, R. E. 1990: The San Andreas Fault System. U. S. Geological Survey Professional Pa- per 1525, United States Government Printing Of- fice, Washington. 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Copper Canyon Turtleback v Dolini smrti. (Foto: S. Šebela.J Slika 6: Tektonska megabreča v Titus Canyonu v Dolini smrti. (Foto: S. Šebela.j 22