UDC UDK 91:05:016 »Geografski vestnik« 1925— 1978 = 863 PETDESET LETNIKOV GEOGRAFSKEGA VESTNIKA Svetozar I l e š i č * Petdesetletnice izhajanja Geografskega vestnika smo se sicer spomnili že v njegovem XLVII. letniku leta 1975 na str. 178—181. Toda tak ra t smo samo na kratko orisali potek njegovega izhajanja in sprem injanje njegove vloge in značaja v letih od 1925 do 1975. Zato se je uredništvo odločilo, da zdaj, ko je pred nam i njegov dejanski petdeseti letnik, nekoliko podrobneje preletim o vsebinski razvoj, ki se kaže v vseh teh petdesetih knjigah. Pri tem se bodo pokazale nekatere značilne j še razvojne faze, odvisne od samega razvoja naše stroke, pa tudi od sprem injanja splošnih razm er in pogojev za izhajanje revije te r njene sprem injajoče se vloge v naši znanosti in družbi. Nekoliko shema­ tično bi lahko ločili tele faze: 1. Predvojno dobo (1925—1940), ko je bila revija edina slovenska geografska periodična publikacija, ki pa je hkra ti služila tudi »sorodnim vedam«, kar je ostalo nakazano v njenem podnaslovu vse do da­ nes. — 2. Prvo povojno razdobje (1945—1953), ko je revija v glavnem še obdr­ žala svojo dotedanjo vlogo, čeprav v novi družbeni stvarnosti in čeprav so tak ra t začele izhajati še druge geografske publikacije, predvsem publikacije SAZU, ki so odprle nove možnosti za objavljanje rezultatov geografskega znan­ stvenega dela. — 3. Razdobje po letu 1954, ko je širša inform acijska in vzgojna geografska publicistika ubrala svojo pot v na novo ustanovljenem Geograf­ skem obzorniku, »časopisu za geografsko vzgojo in izobrazbo«. Tudi ožja znanstveno raziskovalna dejavnost, ki se je med tem silno razm ahnila z raz­ širitvijo Geografskega oddelka na filozofski fakulteti v Ljubljani, z ustanovit­ vijo Inštitu ta za geografijo Univerze v Ljubljani in z nastankom geografskega oddelka v okviru m ariborskega visokega šolstva, je doživela širše in prožnejše pogoje za objavo svojih rezultatov, razen v publikacijah SAZU tudi v publika­ cijah In štitu ta za geografijo Univerze (predvsem »Geographica Slovenica«), v izdajah m ariborske pedagoške akadem ije, v tam kajšnjem Časopisu za zgodo­ vino in narodopisje te r še m arsikje drugod. Poglejmo si na kratko, kaj vse je v teh treh razdobjih prinašala naša re­ vija. Pri tem bi preleteli posebej n jen znanstveno raziskovalni del, ki obsega razprave in posebej znanstveno inform ativni del, ki ga pom enijo tudi po osa­ mosvojitvi Geografskega obzornika rubrike »Razgledi«, »Književnost« in »Kronika«. I. Vsebinski pregled razprav Prvi zvezek Geografskega vestnika iz leta 1925 se je začel s pregledom zgodovine dotedanje slovenske geografije (Bohinec). Tudi pozneje se je GV * Dr., akadem ik in redni univ. profesor. Geografski inštitu t »Antona Melika«, S lo­ venska akadem ija znanosti in um etnosti, N ovi trg 4, 61000 Ljubljana, YU. ob posebnih priložnostih spomnil r a z v o j a s l o v e n s k e g e o g r a f i j e , tako ob tridesetletnici univerze v Ljubljani (1950) kakor ob petdesetletnici Geografskega društva Slovenije (1972).’ Med razpravam i pretežno fizičnogeografske vsebine so bile v predvojnem razdobju, v skladu s tedanjim i splošnimi tendencam i v geografski znanosti, precej številne g e o m o r f o l o š k e razprave, ki pa so bile v naši strokovni književnosti še precejšnja novost. Začel jih je s svojimi morfogenetskimi ski­ cami iz notranjske strani Jože Rus (1925), močno plodovita pa sta bila v tem Anton Melik, ki je pisal o morfologiji in gospodarski izrabi tal v Bohinju (1927), o pliocenskem porečju Ljubljanice (1928), o bohinjskem ledeniku (1929/30), o hidrografskem in m orfološkem razvoju na srednjem Dolenjskem (1931), o diluvialni poledenitvi v K aravankah (1932) in ponovno o razvoju Bo­ hinjske kotline (1934) ter Ivan Rakovec z razpravam i o morfogenezi Blej­ skega jezera (1928), o razvoju osamelcev in hidrografskega om režja med Savo in Kamniško Bistrico (1929/30), o m orfološkem razvoju v območju posavskih gub (1931), o tektoniki in morfogenezi Savinjskih Alp (1934), o morfogenezi in m ladoterciarni tektoniki vzhodnega dela Julijskih Alp (1936/37), o nastanku Ljubljanskega b arja (1938) te r o tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polhograjskih dolomitov (1939). Razprave geomorfološke vsebine so prispevali tudi Ivo Rubič [o obali Šolte (1927), o m alih oblikah na obalnem reliefu vzhodnega Jadrana (1936/37) in o podm orskih m linih (1939)], Valter Bohinec [o geomorfologiji in glaciologiji rateške pokrajine (1935) in o postglacialnem Korenškem jezeru (1938)] in S. Ilešič [o terasah na Gorenjski ravnini (1935) in o sm ernicah v sodobnem morfogenetskem proučevanju (1936/37)]. Kot časopis »za sorodne vede« je GV prinašal precej razprav pretežno g e o l o š ­ k e vsebine, tako M. Salopka [o terciaru na otokih H varu in Visu (1926, 1927, 1934)], J. Žurge o starosti granita na Pohorju (1926) z repliko H eritscha (1928) in I. Rakovca [o geologiji L jubljane in njene okolice (1932, 1933), o geologiji Ljubljanskega polja (1935), in o geologiji Kranjsko-sorškega polja (1940)]. I. Rakovec se je zapletel tudi v geološko diskusijo s prof. F. Seidlom o t. im. Zla- tenski ploči (1932, 1934). Zanimivo je, da je leta 1927 izšel v GV tudi članek o »geokemiji« in »kemijsko-geografskem proučevanju pokrajine« izpod peresa avtorja ruskega porekla inž. Gorskega. V prvem povojnem razdobju so se še nadaljevale geomorfološke razprave. A. Melika [o pliocenski Pivki (1950)], I. Rakovca [o m ostniški dolini (1947) in o Ljubljanskem polju (1952)] te r geološke razprave I. Rakovca o triadnem vulkanizmu na Slovenskem (1946), o dolini Vrat (1948/49), o psevdoziljskih skladih (1950) in o paleogeografiji Julijskih Alp (1950) Pridružili pa so se jim a tudi že m lajši avtorji [Š ifrer o poledenitvi na Pokljuki (1952) in Kokole o morfološkem razvoju področja med Savo in Sotlo (1953)] Po letu 1954 je bilo takih prispevkov vedno več. Med njihovimi avtorji se je pojavil Cene Malovrh s svojim razglabljanjem o metodi geomorfološke analize gorate pokrajine (1957/58), Ivan Gams [z razpravam i o intenzivnosti preoblikovanja in starosti reliefa v Sloveniji (1955/56), o Velem polju (1963), o geomorfološkem kartiran ju na prim eru Rakitne in Glinic (1968)], Darko R adinja [o morfogenetskih pote­ zah Goriškega polja (1967), o Renških Dobravah (1969)], A Sore [o montano- genih ugrezninah v Velenjski kotlini], J. Cvetek [o grbinastih travnikih s po­ sebnim ozirom na Bohinj (1971)], Jurij K unaver [o geomorfološkem razvoju Bovške kotline (1975)] in M. Šifrer, ki nam je 1. 1972 dal pregled čez nekatere sm eri in poglede glede geomorfološkega proučevanja na Slovenskem. Pretežno geomorfološkega značaja so bili tudi prispevki o k r a s u , ki jih je bilo v predvojnem GV le malo [Bohinčev o Županovi jam i iz leta 1926 in Habetov o toplinskih odnošajih na izvirih Ljubljanice (1936/37). Po vojni se je njihovo število povečalo, saj se je z novo mejo priključil dobršen del kla­ sičnega kraškega raziskovalnega področja s Postojno vred, k jer je bil kot * Letnice, navedene takoj za vsebino prispevkov, deloma v oklepajih, ozna­ čujejo v vsem članku letnico izida ustreznega letnika Geografskega vestnika. naslednih italijanskega speleološkega inštitu ta ustanovljen In štitu t za razisko­ vanje krasa SAZU. Tako je bil prva leta po vojni v GV objavljeno niz razprav pok. Alfreda Šerka [0 barvanju ponikalnic v Sloveniji (1946), o kraških po­ javih v Jugoslaviji (1947), o kotlini Škocijan pri Rakeku (1948/49) te r o Ljub­ ljanici (1951)]. Prispevke s kraškega področja so objavljali še Srečko Brodar [prispevek k stra tig rafiji kraških jam Pivške kotline — Parska golobina (1952), o periglacialnih pojavih v sedim entih slovenskih jam (1960), Nada Čadeževa s poročilom o barvanju ponikalnice Logaščice v letu 1951 (1952), France Habe s prispevkom o ponoru Slivlje na Nikšičkem polju (1960) in (skupaj s Fr. H ribarjem ) o Sajevškem polju (1964), Roman Savnik s p ri­ spevkom o hidrografskem zaledju Planinskega polja (1960), Jurij Kunaver z razpravo o visokogorskem krasu (1961) ter Ivan Gams [s prispevki o korozij­ ski intenziteti (1962), o kvartarni morfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem (1965), o faktorjih in dinamiki korozije (1966), o podtalnih kraških oblikah in psevdovrtačah v slovenjgraški Dobrovi (1971), s pregledom geografskega raziskovanja krasa v Sloveniji (1972) te r z ureditvijo gradiva o kraški term inologiji (1962)], h katerem u so prispevali še Jenko, Kunaver, Novak in Savnik. K obravnavanju krasa je prispeval še D. Novak s poročilom o barvanju potoka v Križni jam i (1969), v zadnjem času pa še France Šušteršič s prispevkom a o problem atiki udornic in sorodnih oblik Visoke N otranjske (1973) in o nekaterih m etričnih problem ih udornic (1974). Že od vsega začetka je GV dosledno objavljal prispevke s področja k l i m a t o l o g i j e in m e t e o r o l o g i j e . Že v prvih letnikih zasledimo razpravo A. Gavazzija o geografskem razporedu najvišje in najm anjše mesečne množine padavin na Balkanskem polotoku (1925) in Iva Rubiča o padavinah v Splitu (1926). Potem je sledila dolga vrsta vsakoletnih prispevkov Oskarja Reye: o dnevni am plitudi zračne tem perature na Slovenskem (1928), o letnem toku padavin na Slovenskem (1929/30), o sm ereh vetrov na Slovenskem (1932), o ciklonih in padavinah na Slovenskem (1932), o odnošajih med padavinami in cikloni v Jugoslaviji (1933), o navalih toplega in hladnega zraka v Slovenijo (1934), o term ografski registraciji velikih dvigov in padcev zračne tem perature (1935), o toči v Dravski banovini (1936/37), o učinku nočnika na meteorološke elemente (1938), o najvišjih in najnižjih tem peraturah v Sloveniji (1939), o padavinah na Slovenskem v dobi 1919 do 1939 (1940) in o m aksim alni intenzi­ teti padavin v Slovenskem Prim orju (1948/49). Nadpoprečno pom em bna je bila s klimatološkega področja v predvojnem GV objava obsežne monografije nestorja slovenskih prirodoslovcev prof. Ferda Seidla o dinarskogorskem fenu (1932, 1934, 1935). Še pred vojno je dozo­ rela tudi Manohinova štud ija o podnebju Ljubljane, objavljena v prvem zvez­ ku (1945) GV po osvoboditvi. M anohin je svoje prispevke o podnebju Ljub­ ljane nadaljeval v GV 1948/49 in 1952. V teh letih je med geografi pričel objav­ ljati rezultate svojega klimatološkega dela Danilo Furlan [z novo padavinsko karto Slovenije (1953), s siceršnjim obravnavanjem padavin v Sloveniji (1954), z obravnavanjem razporedbe padavin v Jugoslaviji kot odsevom »monsun­ skega« stru jan ja v Evropi (1957/58) in uveljavljanja srednjeevropskih singula­ r i t y na področju Jugoslavije (1959), z novo klim atsko razm ejitvijo Slovenije (I960)]. Oglasil se je še France Bernot s prispevkom o tem peraturni mikroinver- ziji (1955/56) in še enkrat Melik z obravnavanjem vprašanja, kje pade v Evropi največ dežja (1955/56). Rajko Gradnik je obdelal klim atske poteze Bleda (1960), Milan Šifrer in M arjan Žagar pa geografske učinke neurja med Ko­ njicam i in Krškim iz leta 1959 (1960). Leta 1972 je v jubilejnem zvezku GV Drago Meze podal pregled klim atskih proučevanj v Sloveniji. Cene Malovrh je načel zanimivo vprašanje bioklim atskih ciklov gospodarskega razvoja (1975), Ivan Gams pa je opredelil rajone Jugoslavije glede na klim atsko aridnost (1976). Kot zanimivost je omeniti še v bistvu klimatološko diskusijo med Gamsom in Manohinom o nastanku in ohranitvi snežišč in ledenikov v gorah (1960). Tudi iz h i d r o g e o g r a f i j e so izšli v GV prvi slovenski sestavki in to šele po vojni. Tako je Rajko Gradnik obdelal nekatere limnološke last­ nosti Blejskega in Bohinjskega jezera (1946, 1947), France Bernot nam je pred­ stavil Jezero pod Krimom (1965), Ilešič je obdelal rečne režime Jugoslavije (1947) ter, povezano z m orfogenetskim vidikom, podolžne profile Soče (1951) in zgornje Save (1953). Darko Radinja se je ukvarjal s Savo na Ljubljanskem polju (1951), M. Zgonik nam je predstavil Dravo kot hidroenergetski vir (1954), istega leta (1954) pa je GV prinesel obsežno študijo prof. Melika in skupine njegovih sodelavcev o veliki povodenjski katastrofi okrog Celja jun ija leta 1954. Iz zadnjega časa je om eniti še prispevek Draga Mezeta (1977) o hidrolo­ giji Radenskega polja, ki pa se veže na dolgoročno raziskovalno tem o o po­ plavnih področjih na Slovenskem, katere rezultati se ne objavljajo v GV, tem­ več v Geografskem zborniku SAZU. Za celotni razvoj slovenske geografije je značilno, da še ni mogla in znala vključiti v svoje delovno področje našega m orja. Zato tudi v GV razen nekaj krajših prispevkov Franceta B ernota o tem peraturnih razm erah na severnem Jadranu (1959, 1960, 1966) ne zasledimo prispevkov iz te tem atike. Tudi g e o g r a f i j a p r s t i in r a s t j a j e v skladu s splošnim zaosta­ janjem teh dveh panog, tako po svetu kakor pri nas, v seriji letnikov GV kaj skrom no zastopana. Vegetacijska geografija je sicer našla nekaj prostora v predvojnih letnikih, tako v Horvatovi študiji o vegetaciji Plješevice v Liki (v prvem letniku, 1925) ter v Tomažičevih prispevkih k spoznavanju razpro­ stranjenosti rastlin na Slovenskem, zlasti v prim orski in kraški Sloveniji (1928, 1929/30). Po vojni sta se vegetacijske geografije dotaknila v GV Danilo Furlan s kratk im prispevkom o vprašanju zgornje gozdne m eje na Pohorju (1948/49) in Maks W raber s svojo študijo o gozdni vegetacijski sliki in gozdnogospodar- stvenih problem ih Prekm urja (1951). To pa sta bili le redki izjemi. Nič manj izjemna ni bila 1960 študija Ivana Gamsa, ki je načela vprašanje višinskih me­ ja, to je naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah. V prašanja zgornje gozdne m eje se je v GV dotaknil tudi Franc Lovrenčak, razen njega pa še slovaški geograf P. Plesnik z obravnavanjem vprašanja zgornje gozdne meje in vegetacijskih pasov v gorovjih jugozahodne in severovzhodne Slove­ nije (1971). Še manj kot o ra s tju smo brali v GV o prsti, kar je razumljivo, saj se je v Sloveniji celo sam a pedologija začela nekaj bolj razvijati šele po vojni. GV je le 1963 prinesel prispevek pedologa Rudija Tancika o agropedoloških značilnostih porečja Save v Sloveniji, leta 1970 prispevek Franca Lovrenčaka o prsti in rastju na Raki in leta 1971 poglede pedologa Albina S trita rja na izrabo tal v spodnjem delu Gorenjskih ravnin. Če se zdaj ozremo na 50 letnikov GV z vidika tistih geografskih opažanj in razglabljanj, ki se zanim ajo predvsem za družbene in antropogene sestavine geografske stvarnosti in ki jih vse bolj označujemo kot družbenogeografske, jc slika teh 50 knjig še bolj pisana, hkra ti pa še bolj sprem enljiva in neizkrista- lizirana. To je pač razum ljiv odsev splošnega stan ja v geografskih obravna­ vanjih te vrste, saj gre za pojave in procese, ki preobražajo ustrezne elemente v geografski stvarnosti mnogo h itre je in tem eljiteje kakor pa se sprem injajo danosti prirodnega okolja. Zato so se v tem polstoletju močno sprem injali tudi pogledi geografov na družbenogeografsko stvarnost, sprem injala so se nujno s predm etom njihovih zanimanj vred tudi ta zanim anja sama. Te spre­ membe so v Sloveniji še občutnejše kot m arsik je drugje po svetu, saj se je ravno naša dežela tako presenetljivo hitro sprem enila iz predvojne, še vedno pretežno agrarne pokrajine v čedalje bolj deagrarizirano, industrializirano in urbanizirano. Zato bi bilo nemogoče, da se ta skokoviti razvoj ne bi zrcalil v naši geografiji in tudi v petdesetletni zgodovini GV. Morda je v tem smislu najzgovornejše dejstvo, da je tudi v GV zavzela t. im. a g r a r n a g e o g r a f i j a eno od najvidnejših m est in ga še do danes ni povsem izgubila, čeprav njen pomen ni več jasno opredeljen ali ga je celo form alno nadom estil pojem »geografije podeželja«, kakor smo dali naslov tudi v jubilejnem GV leta 1972 objavljenem u pregledu Jakoba Medveda o razvoju te vrste proučevanj. Toda naša »agrarna geografija« iz predvojne dobe je bila tak ra t dejansko še vedno zares agrarna in kot taka v veliki m eri identična z »geografijo podeželske pokrajine«. Njej tak ra t še ni bilo treba v takšni meri iz sestavin »podeželske« pokrajine luščiti po videzu in m orda tudi še po funk­ ciji zares »agrarnih« sestavin kot nekakšnih fosilov preteklosti, temveč je imela z njim i po večini še opravka kot prevladujočim i prvinam i prostorsko- pokrajinske stvarnosti. Zato ni čudno, da je predvojni GV prinesel precej razprav o m orfološki in genetski analizi a g r a r n i h n a s e l i j in njihovega zemljišča, problem atika, ki je bila tudi sicer v tedanji Evropi v geografiji zelo priljubljena. Ker so bili ti agrarni elem enti največkrat rezultat dolgotrajne zgodovine, so se tu geografska proučevanja tesno vezala z zgodovinskimi. Ne preseneča nas torej, da je v 30 letih GV objavil več te v rste razprav izpod peresa naših zgodovinarjev [Kos o slovenski naselitvi na Koroškem (1932), Blaznik o posestnih razm erah v Selški dolini (1934)] in da je prvo razvojno študijo o agrarnem naselju (Bitenj) v GV napisal zgodovinar Pavle Blaznik (1928). Sledile so pregledna študija o kmečkih naseljih na Slovenskem A. Me­ lika (1933), več Ilešičevih razprav o kmečkih naseljih v okolici Ljubljane, na Ljubljanskem polju in na vzhodnem Gorenjskem (1930, 1933, 1934) in še podobna razprava Zvonimira Dugačkega o H rvatskem Zagorju (1940). V po­ vojni dobi, ko so proučevanja te vrste doživela svojo sintezo izven GV, zasle­ dimo v naši reviji le še nekaj podobnih prispevkov: o kmečkih naseljih na Prim orskem (Ilešič 1948/49), o starejših in m lajših naseljih okrog Ljubljane (Milko Kos 1951), o geografiji agrarne pokrajine na prekm urskem Goričkem (Ilešič 1960) te r m orda še o hribovskih km etijah v Gornji Savinjski dolini (Meze I960), v Mežiški dolini (Medved 1961) te r v Cerkljanskem hribovju (Polajnar 1960). S tem atiko antropogene preobrazbe podeželske pokrajine sta se ukvarjala tudi prispevka Zlate Seifried o gozdovih na Kranj sko-sorški ravnini (1960) in Mirka Paka o izgonih na Dravskem polju (1964). Precej pozornosti je bilo v G V tudi že pred vojno posvečene posebnim obli­ kam agrarne pokrajine in ustreznega agrarnega gospodarjenja. To velja naj­ prej za planine. Tako je izšla v GV 1931 Ilešičeva študija o planinah ob dolenji Zilji in 1. 1945 študija Bogdana Jordana (med tem ustreljenega kot talca) o planinah v Karavankah. Sledili sta po vojni še študiji E. čerčka o planinah v južnih Kam niških Alpah (1948’49) in VI. Fajglja o planinah v vzhodnem delu Savinjskih Alp (1953). O nekaterih planinah v Bohinju in okoli Bleda je pisal Milko Kos (I960), o gospodarskem pojm u planine v Sloveniji A. Pirc (1954) in o najnovejših sprem em bah v planinskem gospodarstvu slovenskih Alp Metod Vojvoda (1970). Z vinogradniško pokrajino, še posebej z njenim i posestnim i razm eram i, s ta se tik pred vojno ukvarjala Fr. Kolarič v Slovenskih goricah (1939) in Sveta Šuklje (1940) v Beli K rajini. Po vojni se je Fr. Kolarič lotil istega problem a v Halozah (1948/49), razvoj prekm urskega vinogradništva pa nam je orisal Bela Sever (1960). H m eljarstva pa se je doslej v GV dotaknil samo Franjo Baš in to še v prvem letniku (1925). V vseh teh prim erih, posebno še v zadnjih, je seveda težko ločiti agrarno- geografske študije s težiščem na obravnavanju t. im. »agrarne pokrajine« od tistih, ki obravnavajo km etijske površine in njihovo izrabo. Ta drugi vidik sicer že v predvojnem G V ni bil prezrt, saj sta že tak ra t obravnavala obdelano zemljo in km etijske kulturne kategorije v Jugoslaviji Slava Lipoglavšek in Pavel K ünstler (1940). Po vojni (1947) je na podoben način obravnaval km etij­ sko zemljo v Sloveniji Vladimir Leban. Nekaj pozneje se je ta sm er še okre­ pila v zvezi z m ednarodno pobudo za organizirano kartiran je in s tem zvezano proučevanje izrabe tal. V GV je pokazala rezultate te pobude, ki je k nam prišla predvsem iz Varšave, skupinska študija In štitu ta za geografijo Univerze o km etijski izrabi tal v treh vaseh Jugoslavije (1962). K er pa je z druge strani na slovensko »agrarno« geografijo močno vplivala tudi »socialnogeografska« sm er miinchenske šole, o kateri je GV veliko poročal tudi sicer v svojih re- vialnih rubrikah, je razumljivo, da je našel v GV m esto razen drugega tudi v tej šoli uveljavljeni pojem »socialnega preloga« in to v prispevku M arijana Klemenčiča (1975). Proučevanje agrarnega življenja tudi ni moglo mimo stop­ njevanega razkroja podedovane agrarne s truk tu re in vedno m očnejših posku­ sov prod iran ja tržne usm eritve v agrarno gospodarjenje. V tej sm eri so v G V slovenske km etijske problem e obravnavali prispevki Jakoba Medveda o sprem injanju agrarnega gospodarstva v gorskem svetu ob prim eru Mežiške doline (1965), o sprem em bah v izrabi zem ljišča in preslajan ju kmečkega pre­ bivalstva v Sloveniji (1970), o izrabi zemljišč in tržni usm erjenosti km etijstva v Sloveniji po stanju leta 1963 (1973) in o razvoju tržne usm erjenosti kme­ tijstva v SRS med leti 1969—1974 (1977). V tem okviru je om eniti še Malovr­ hovo izvirno analizo gospodarskoprostorske s truk tu re individualnih kmečkih obratov (1965) in prispevek M arijana Klemenčiča o socialni in ekonomski struk tu ri m ešanih delavsko-kmečkih gospodinjstev na kmečkih gospodarstvih (1974). Vsi ti novi procesi na našem podeželju so čedalje bolj zapletali med seboj preostanke agrarnega življenja in agrarnih elementov s potezami neagrarnega, več ali manj urbanega življenja. Na n je je vedno bolj prehajalo zanim anje slo­ venske družbene geografije, zaradi n jih je bilo tudi čedalje manj možnosti in potreb po čisti, posebej oblikovani g e o g r a f i j i m e s t , vse bolj se je uveljavljalo tisto, kar lahko im enujemo u r b a n o geografijo ali še bolje geo­ grafijo u r b a n i z a c i j e in d e a g r a r i z a c i j e , saj sta ta dva procesa zajela vedno na širše poleg starih urbanih središč tudi naše doslej močno agrarno podeželje. Čisto razumljivo je zato, da m oram o prispevke iz čiste »mestne« geogra­ fije, k jer je težišče predvsem na morfološko-razvojni sliki m estnih naselij, pri­ čakovati tudi v GV predvsem v predvojni dobi. Z njim i sta začela V. Bohinec s svojo razpravo o ljubljanski m estni aglom eraciji in njeni antropogeografski m eji (1926), pri kateri pa je že iz naslova razvidno, da gre že tudi za odnos med m estom in bližnjim prim estjem , in Franjo Baš s svojim zasnutkom geo­ grafske m onografije M aribora (1926, 1927). Značilna je bila nadalje 1929/30 objavljena skupina razprav A. Melika, Fr. Zw ittra in S. Ilešiča o razvoju Ljubljane, njenega terito rija in prvotnih kmečkih naselij na njem . Melik je še z druge strani prispeval h geografiji m est s svojim prispevkom o poklicni se­ stavi prebivalstva v m estih Jugoslavije (1936/37). Originalne prispevke h geogra­ fiji L jubljane in njenega razvoja je v tem času dal še Jože Rus s prispevki o prebivalstvu in obsegu francoske Ljubljane v prim eri z današnjo (1927), o pri- rodnih razm erah v selišču ljubljanskega m esta (1928) in o organskih osnovah v začetkih ljubljanskega m esta (1938). S. Ilešič je skušal tak ra t monografsko obdelati geografijo Banja Luke (1939). Z Ljubljano se je tudi v prvih povojnih letnikih G v ukvarjalo nekaj prispevkov, tako Malovrhov o porastu Ljubljane in okoliških krajev od 1825 do 1931 v luči statistike hiš (1946) in Melikov o Ljubljani pred 800 leti (1950). Druga slovenska urbana naselja so bila sama po sebi manj v ospredju pozornosti in so prispevki, kakršen je M. Žagarjev o Š entjurju pri Celju (1955’56), Vrišerjev o nastanku in razvoju Nove Gorice (1959) te r Lojkov o razvoju m estne agrom eracije Škofje Loke v zadnjih 100 letih (1967) tudi v GV bolj izjeme. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da bi obsežnejše monografske študije o naših urbanih naseljih, če bi sploh bile izde­ lane, težko našle dovolj p rostora v reviji. Laže so ga našle krajše analize posameznih tipičnih m estnih četrti in njihove funkcije te r socialne strukture. Med njim i je Pakova štud ija o socialnogeografski transform aciji in nekaterih m estnih četrti Ljubljane in M aribora (1967), prispevek istega av torja (skupno z G. Brvarjem ) o geografskih učinkih socialne diferenciacije v nekaterih pre­ delih slovenskih m est (1971), štud ija istega avtorja o preobrazbi čaršije v Bi­ toli (1971) te r razprava N. Škerjanca o m estni četrti Krakovo v Ljubljani (1970). Med izrazi težnje, da se geografsko proučevanje loti urbanih naselij z novimi, podrobnim i m etodam i, je tudi V rišerjev prispevek o k artiran ju izra­ be tal v urbanih področjih (1966). S tem se vežejo prizadevanja, da se v geografskem obravnavanju naselij, ne samo urbanih, temveč vseh, postavi v ospredje njihova f u n k c i j s k a klasifikacija. V tej sm eri so nekateri slovenski geografi mnogo prispevali ne samo k študiju našega om režja naselij, temveč tudi k praktičnem u izobli­ kovanju konceptov njihovega današnjega in prihodnjega razvoja, še posebno h konceptu t. im. policentričnega sistema. Večina teh študij je bila sicer objavljena izven GV, toda tudi naša revija je zabeležila m arsikateri odsev teh teženj. Enega od njih pomeni prispevek Vladim irja Klemenčiča o prob­ lemih gospodarskogeografske klasifikacije slovenskih naselij (1960), drugega prispevek VI. Kokoleta funkciji slovenskih m est (1962). Med m anjšim i pri­ spevki te sm eri sta še Kokoletov o Velenju — razvojnem središču ali regio­ nalnem centru in M arjana Klemenčiča funkcijska analiza naselij na Tržaškem K rasu (1977). Tu je om eniti tudi Vrišerjev prispevek o vplivnih območjih jugoslovanskih m est in drugih središč (1973), pa m orda prispevke, ki se bavijo z oskrbo kot eno od tipičnih urbanih funkcij. Med take prispevke lahko z določeno rezervo uvrstim o nekatera obravnavanja oskrbe naših m est z mle­ kom v starejših letnikih GV [Ž. Vreča za Ljubljano (1953), Zupančič za M aribor (1053) in Sore-Knezova za Celje (1955/56)], predvsem pa prispevke M irka Paka o trgovskih središčih v Ljubljani, M ariboru in K ranju (1973) in o oskrbi kot predm etu geografskega proučevanja (1977). Vse našteto obravnavanje sodobnih dogajanj na področju našega tipično mešanega urbano-agrarnega podeželja seveda težko razm ejim o od številnih prispevkov, ki se neposredno ukvarjajo z u r b a n i z a c i j o in d e g r a r i - z a c i j o . Med njim i je v GV eden prvih prispevek VI. Klemenčiča o urbani­ zaciji okolice Kamnika (1953), pozneje njegov prispevek o problem ih mešane struk tu re gospodinjstev in kmečkih gospodarstev v Sloveniji (1968), pa prispe­ vek Vladim irja in Vere Kokole o urbanizaciji podeželja v Sloveniji (1969). Za procese te vrste v ožjih obm estnih predelih sta vsebinsko in metodološko poučna prispevka B. Ingoliča o m estnem vplivu v obm estnem delu občine Bežigrad (1969) in VI. Kokoleta o identifikaciji ruralno-urbanega kontinuum a (1976). Če smo v zgornjih odstavkih lahko ugotovili, da so se slovenski geografi v G V od vsega začetka mnogo ukvarjali z našim agrarnim in urbanim živ­ ljenjem ter njunim m edsebojnim m ešanjem , pa so močno ob strani ostale mnoge gospodarske in negospodarske dejavnosti, katerih vplivi sicer priha­ ja jo močno do izraza v zgoraj označenih osrednjih tem atikah, same po sebi pa niso vzbujale zadostne pozornosti raziskovalcev. Na žalost to ni naključje, temveč veren odraz vrzeli v celotnem slovenskem geografskem raziskovanju. To zadeva predvsem g e o g r a f i j o i n d u s t r i j e . Res je sicer, da se v vsem že om enjenem proučevanju našega podeželja, m est in obm estij živo in kompleksno kažejo geografski učinki naše industrializacije preseneča pa vendar, da se industrije same skoraj nismo lotevali. V GV je pred vojno samo Mirko Novak pisal o razm estitvi industrije v Sloveniji (1939). Tudi v povojnih letnikih je Vrišerjev prispevek o razvoju industrije v Sloveniji (1976) prvi odsev avtorjevih tudi siceršnjih prizadevanj, da bi pokrenili z m rtve točke to sm er raziskovanja. Nekoliko boljše se je godilo g e o g r a f i j i p r o m e t a in t r g o v i n e . 2e letnik 1929/30 je prinesel Bašev pregled železnic v Jugo­ slaviji, razvoj železnic v naši državi je nekaj pozneje orisal A. Melik (1938). Leta 1929/30 sta objavila Fr. Zw itter in Janko Mačkovšek prispevka o prom et­ nih sm ereh v stari Ljubljani in o vozovnem prom etu na glavnih dovodnih žilah v Ljubljano. France Habe je 1933 nakazal sm eri in poti našega izvoza, Ivo Rubič pa gravitacijo Jugoslavije k sosednjim m orjem (1938). Med povojnimi prispevki iz prom etne geografije so Melikov prikaz naših jadranskih luk (1952), Malovrhova ekonomskogeografska skica za plovno pot Zagreb — Ljub­ ljana (1953), prispevek Lojzeta Gosarja o prom etni dostopnosti v Sloveniji (1975), Gosarjeva in Peterlejeva analiza avtobusnega prom eta na Goriškem (1976) te r prispevka M. Žagarja o prom etnih križiščih in sm ereh v Sloveniji (1975) te r o osnovnem prom etnem om režju Jugoslavije (1977). Da o g e o ­ g r a f i j i t u r i z m a v predvojnem G V še ne zasledimo ničesar, je razum­ ljivo. Geografsko zanim anje za pogoje in učinke turizm a je pač naraslo šele v zadnjih dveh desetletjih, ko je turizem tudi p ri nas postal eden od bistve­ nih potez življenja in dejavnosti. Navzlic tem u tudi v tem zadnjem času turi­ zem vsaj v GV ni našel zadostnega odmeva. Vzrok je verjetno v tem, da so zaradi samega značaja turizm a njegovi geografski raziskovalci močno usm erili svoje delo neposredno v praktično sm er in tudi rezultate svojega dela objavljali v ustreznih publikacijah. Med prispevke te vrste v GV smemo šteti, vsaj do neke mere, prispevek Janka Tavčarja o planinskih poteh v slo­ venskih Alpah (1952), pa še prispevka M atjaža Jeršiča o vplivu turizm a na razvoj naselja Bled (1967) in o sekundarnih počitniških bivališčih v Sloveniji in zahodni Is tri (1968). Malone nesorazm erno močno zanim anje so slovenski geografi tudi v GV od vsega začetka posvečali g e o g r a f i j i p r e b i v a l s t v a , ne glede na to, da je prebivalstvo močno vključeno tudi v številna druga, že om enjena geografska obravnavanja, zlasti tis ta o naseljih te r o urbanizaciji te r deagra- rizaciji. Že 1931 in 1933 sta izšla v GV prispevka Romana Savnika o p rirastku prebivalstva v Jugoslaviji in v Evropi v razdobju 1921—1931; podobnega značaja je bila razprava S. Ilešiča o p rirastku prebivalstva na ozemlju Jugo­ slavije med 1880 in 1931 (1940). M arjan Dobovšek je 1934 pisal o gibanju pre­ bivalstva K ranjske te r posebej radovljiške dekanije od Valvasorja do danes, Marko Šuklje pa o izseljevanju in doseljevanju v Žum berku (1936’37). V po­ vojnih letnikih je takih prispevkov vedno več. Sledili so si prispevki o agrarni obljudenosti na Koroškem (Ilešič 1946), o doseljevanju v L jubljano (Leban 1946), o naseljih kot upravno-statističnih enotah in o popisu prebivalstva v FLRJ 1948 (Vasilij Melik 1948/49), o moškem in ženskem prebivalstvu v Jugo­ slaviji (1948/49), o gostotni karti Jugoslavije za leto 1948 (Stane Zrimec 1948/49), o moškem in ženskem prebivalstvu v Sloveniji (Polde Oblak 1950), predvsem pa zasluži poudarek štud ija Slave Rakovec o slovenskih izseljencih (1950). S selitvenimi gibanji prekm urskega prebivalstva se je v več prispevkih 1955/56, 1960, 1963) ukvarjal Ludvik Olas, z doseljevanjem v Zagorje Igor Vrišer (1960), m edtem ko je Vladimir Klemenčič s svojo razpravo o dnevnem prilivu delovne sile v L jubljano (1963) načel za Slovenijo tako značilni pojav dnevnega vozaštva. Isti avtor nam je v jubilejnem letniku GV ob petdesetlet­ nici GDS podal izčrpen pregled proučevanj te v rste v Sloveniji (1972). Nekaj pozneje (1975) nam je Milan Natek skušal opredeliti osnovne tipe rasti prebi­ valstva v SR Sloveniji (1975) in km etijsko prebivalstvo v Sloveniji glede na zemljiškoposestne skupine (1976). Novejše sprem em be demografske struk ture na Spodnjem M urskem polju pa nam je predstavil B orut Belec (1977). Če smo z vsem tem preleteli vsebino 50 letnikov GV po ožjih problem skih področjih, smo lahko že mimogrede ugotavljali, da so ta področja med seboj prepletena in povezana, tem bolj, čim bolj so jih avtorji skušali obravnavati s kompleksnega geografskega vidika. Ne m oremo seveda zdaj vsega tega vse­ binskega mozaika preceniti po tej strani. Kot prim er, kako so se že prvi usm erjevalci GV zavedali potrebe po takšni povezavi, naj omenim samo eno od prvih, že om enjenih Melikovih »geomorfoloških« razprav, to je razpravo »Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju« (1927), ki je vsekakor zelo zgodnji p rim er tega, kar danes skušam o označevati kot »funkcijsko geo- morfologijo«. Podobne poskuse te vrste pomenijo pozneje Medved-Gamsova študija o O jstrici nad Dravogradom (1968) in Klemenčič-Pakova o nekaterih elementih gospodarsko-geografskega razvoja Rakitne (1969). To nas pripelje že do vprašanja, koliko se je pri tem v GV uveljavil sistem atični način regio­ nalne obdelave. Študije, ki so skušale biti kom pletne r e g i o n a l n e obdelave, so bile v GV precej redke, m orda bi šteli sem prispevek S. Ilešiča o škofjeloškem h ri­ bovju (1938) A. Soretove prispevke o šaleški dolini (1955/56, 1960) in študijo Majde Oblak-Polajnarjeve o Logaški kotlini kot gospodarski individualnosti (1959). Precej pa je bilo prispevkov, ki so po bistvu regionalno-geografski, čeprav je v n jih težišče na nekem osrednjem pojavu ali problem u obravnava­ nega predela. To bi lahko rekli za Lebanovo razpravo o Nanosu (1950), za Kertov prikaz vinogradniške pokrajine vzhodnih M ariborskih goric (1955/56), študiji B oruta Belca o Spodnjem M urskem polju in Stanka Polajnarja o dolini Kokre (obe 1955/56). Tu je omeniti še prikaz Poljanske doline ob Kolpi Jelke Kunaverjeve (1968), vasi Šentpavel ob Zilji izpod peresa koroškega avtorja slovenskega rodu A. M oritscha (1971) in Bračičev zapis o Velikem vrhu v Vi­ norodnih Halozah (1977). Če govorimo o regionalnem aspektu, ne gre prezreti prispevkov, ki ob­ ravnavajo pregledno za vso Slovenijo regionalno strukturo , bodisi prirodnega okolja ali pa družbenogospodarskega razvoja. Sem spadata prispevka A. Melika o prirodno-gospodarski struk tu ri Slovenije (1946) in S. Ilešiča o regionalnih razlikah v družbeno-geografski struk tu ri SRS (1968). Sem sodi nekako tudi prispevek Ceneta M alovrha o gospodarskem u prostoru lastnih silah in nji­ hovem pomenu za regionalni razvoj (1977). Prav tako velja tu zabeležiti pri­ spevke, ki se ukvarjajo s problem i geografske regionalizacije bodisi Slovenije in Jugoslavije (Ilešič 1957/58, 1961) ali posameznih pokrajin, na prim er Do­ lenjske in Bele K rajine (Gams 1961). Neposredno z o k o l j e m , ki je sicer vedno zanimalo geografe, se po­ javljajo tudi v GV, če izvzamemo prispevek S. Ilešiča o ostankih preteklosti v pokrajini kot elem entu resničnega geografskega okolja (1964), prispevki šele v zadnjih letih. Takšni so prispevki M. Orožna — Adamiča in B. Plesko­ viča o problem ih okolja in odlaganju trd ih odpadkov v Ljubljani (1975) ter Avguština Laha o geografiji in varstvu okolja, Ivana Gamsa o okolju — člove­ kovem okolju — geografskem okolju — geografiji, Andreja Černeta o prou­ čitvi degradacije okolja v Velenjski kotlini s pomočjo faktorske analize ter Metke Špes o problem ih življenjskega okolja v Celju (vsi 1977). V zgornji pregled nismo mogli dobro uvrstiti še vrste prispevkov, ki jih je objavljal GV. Pred vojno so bili to predvsem prispevki iz sorodnih strok. Razen že omenjenih geoloških in m eteoroloških so bili to tudi arheološki (Brodar 1929/30, 1939) in antropološki (Božo Škerlj 1928, 1936/37). Precej je bilo tudi prispevkov močno zgodovinskega značaja, ne samo tistih, ki so se ukvarjali z zgodovino naselitve in agrarnih naselij in so jih pisali zgodo­ vinarji in ki smo jih že omenili (Milko Kos, Pavel Blaznik), temveč tudi drugih, ki bi jih lahko uvrstili med zgodovinsko-geografske (n.pr. Rusovi prispevki iz zgodovine Triglava 1926, 1929/30, 1933). Omeniti je še, da je GV prinašal tudi precej t o p o n o m a s t i č n i h prispevkov izpod peres znanih avtorjev, kakor so to bili H enrik Tuma, Rudolf Badjura, Milko Kos in J. šašel, pri čem er včasih, kakor je to v topo- nom astiki že navada, ni šlo brez polemik (n.pr. med Tumo in Koštialom 1925, 1926). Pogosto je GV na uvodnem m estu prinašal tudi prispevke, povezane z vlogo geografov v sodobnem aktualnem dogajanju. Takšna sta bila Melikova prispevka o drugi svetovni vojni in naših geografih (1945) ter o našem petlet­ nem gospodarskem načrtu (1947). M arsikdaj so bili v uvodnih člankih načeti tudi načelni problem i geografije, tako v prispevku V. A. Anučina o metodo­ loški enotnosti geografije (1965), kakor tudi v »uvodnih besedah«, ki jih je novo uredništvo začelo objavljati z letom 1974 s prispevkom S. Ilešiča o razpotjih v geografiji in je to prakso potem nadaljevalo (I. Vrišer, V. Klemenčič). Končno naj omenimo še, da so v GV sicer ves čas daleč prevladovali slovenski avtorji, da pa so se v njem od časa do časa oglašali tudi geografi drugih jugoslovanskih narodov. Tako najdem o med predvojnim i sodelavci razen hrvatskih geografov A. Gavazzija in I. Rubiča, ki sta tak ra t tako in tako delala v Ljubljani (Rubič je bil med ustanovitelji in prvim i uredniki GV) še zlasti B. Ž. Milojeviča iz Beograda in Zv. Dugačkega iz Zagreba. Tudi med povojnimi sodelavci najdem o še imena B. Ž. Milojeviča (Beograd), pa J. Trifunoskega (Skopje), j . Čiriča (Niš), Br. Bukurova (Novi Sad), Ivana Crk- venčiča (Zagreb), M ilorada Vasoviča in V ladim irja Djuriča (Beograd), Mitka Panova (Skopje), M arka K rasničija (Priština) in druge. Inozemski sode­ lavci so bili v glavnem le izjema, tako v začetni dobi GV (I. Chataigneau iz Francije, P-Gauss iz Nemčije in L. Jonaš iz Češkoslovaške), kakor tudi po vojni (Andre Blanc iz Pariza, V. A. Anučin in J. G. Sauškin iz ZSSR, St. Leszczycki, J. Kostrowicki in Wl. Biegajio iz Poljske, P. Plesnik iz Slovaške, K. Ruppert iz ZRN ter drugi). II. Vsebinski značaj revialnih rubrik Ko se je po ustanovitvi »Geografskega zbornika« leta 1954 preselila v novi časopis problem atika geografije v šoli, tja pa so prešle tudi splošne geografske inform acije, so se v GV jasneje izoblikovale revijalne rubrike, sprem ljajoče geografsko znanost in splošno dejavnost geografije. To so vse do danes rubrika »Razgledi«, »Književnost« in »Kronika«, zadnji čas pa so se jim pridružile še nove, predvsem rubrika »Raziskovalne metode«. Pomen rubrike R a z g l e d i je bil predvsem v zasledovanju novih tokov in sm eri te r načelne problem atike v sodobni geografiji in njenih posebnih vejah. Prispevki v njej povečini niso prinašali samo inform acij, temveč so izoblikovali tudi stališča in vidike njihovih avtorjev. Nekatere take pri­ spevke je prinašal sicer že predvojni GV, ko še ni bilo »Razgledov«. Med njim i zaslužita omembo prispevka o m ednarodnih problem ih pri Francozih (1936/37) in o »Zemlji in zgodovini« (Zwitter 1931). Že z letom 1946 pa so se ti prispevki množili kot logičen odsev razvijajoče se problem atike geografije v svetu. Številni so bili v tej sm eri prispevki podpisanega. Objavil je najprej nekaj beležk o svetovni geografiji med vojno in po njej (1946), sledili so prispevki o glasovih o načelih problem atike geografije (1948/49), o ekono­ m istih in ekonomski geografiji v Sovjetski zvezi (1950), o nadaljevanju diskusij o fizični geografiji v SZ (1950), prispevek z naslovom »Za enotnost geogra­ fije« (1954), poročilo o geografiji na Poljskem (1957/58), beležke o načelni problem atiki geografije te r poročilo o novih prispevkih k proučevanju geo­ grafije in zgodovine agrarne pokrajine (1959), prispevki o socialni »agrarni« geografiji (1960), o okrepljenih glasovih za enotnost geografije v socialističnih deželah (1963), o aplicirani geografiji ali aplikaciji geografije (1963), o nada­ ljevanju borbe m išljenj o enotnosti geografije v SZ (1964), o poljskem glasu za enotnost geografije in o novih prispevkih v sm eri »aplicirane geografije« (1975), o položaju socialne geografije v sklopu geografske znanosti (1969), o stališčih za geografsko kompleksnost v geografski teoriji in praksi (1973) in o načelnih razglabljanjih o geografiji v socialistični Evropi (1974). O ra ­ ziskovalni sm eri moderne oceanografije je poročal M. Zei (1953). Cene Malovrh se je ukvarjal s kriterijem geografskega prostora v ekonomski geografiji (1954), VI. Kokole je razvil nekaj misli o agrarni geografiji (1954), nekaj zatem pa še o lokalni geografiji (1955/56), o geografiji in regionalnem planiranju (1957/58), o aplicirani geografiji in problem ih regionalnega raz­ voja v Franciji na prim eru B retanije (1973). Z regionalnim planiranjem , ki se je v teh letih začelo močno uveljavljati tudi kot aplikacija geografskih dognanj, se je ukvarjal Igor V rišer v prispevkih o geografiji in regionalnem planiranju (i954), o nekaterih publikacijah s področja regionalnega prostor­ skega planiranja (1962), o prostorskem načrtovanju na Poljskem (1964). Igor Vrišer se je v »Razgledih« dotaknil tudi geografskih izhodišč pri proučeva­ nju m est (1965), centralnih naselij (1967), funkcijske klasifikacije m est (1968), vprašanj kvantitativne geografije (1970) in, kakor že omenjeno, industrijske geografije (1974). Drago Meze je v »Razgledih« dal pregled dela slovenskih geologov in paleolitičarjev (1955/56). Ivan Gams je ocenil nekatere nove sm eri in ugotovitve m oderne geomorfologije po svetu (1961), načel pa je tudi vprašanje univerzalne ali nacionalne geografije (1970). Fr. Lovrenčak je poročal o proučevanju zgornje gozdne meje 1971) in o nekaterih novih sm ereh v pedogeografiji in fitogeografiji (1974), prispevka Darka Radinje o geografiji in varstvu človekovega okolja in Vere Kokole o novih pogledih na proučevanje okolja (oba 1974) pa spadata med prve redke glasove naših geografov o zdinamizirani problem atiki okolja. Seveda sodijo po svojem značaju in vrednosti med načelno inform ativne prispevke, kakor so jih objavili »Razgledi«, tudi m arsikateri prispevki, ob­ javljeni v rubrikah »Književnost« in »Kronika«. V »Književnosti« so to zlasti nekateri t.im. »zbirni referati«, ki so skušali zbrati knjižna poročila o določeni problem atiki in pri tem tudi zavzeti določena stališča poročevalca. Tak referat je podal že leta 1946 podpisani s pregledom nove književnosti o naših m ejnih vprašanjih. Podoben je bil referat o krepkih glasovih za matem atizacijo geografije (1968). Videli smo, da je imel tudi m arsikak pri­ spevek v »Razgledih« značaj tem eljitejšega knjižnega referata ali pa zbirnega referata o knjigah iz sorodne problem atike. V rubriki k n j i ž e v n o s t je tudi sicer zlasti zadnja leta prevladovala oblika, ki je skušala knjižna poročila grupirati po posameznih vsebinskih pod­ ročjih, bodisi po panogah (n.pr. iz geomorfološke, iz krasoslovne književnosti), bodisi po obravnavanih pokrajinah (n.pr. iz geografske književnosti o Slo­ veniji, iz srbske geografske književnosti, iz poljske, češkoslovaške geograf­ ske književnosti itd.). M arsikatera taka skupina poročil se je oblikovala v vsebinsko zaključen »zbirni« referat. Čez ves pisani mozaik rubrike »Knji­ ževnost« seveda tu ni mogoče podati pregleda. Velja le poudariti, da so se uredniki v vseh 50 letih izhajanja revije trudili, da bi slovenske geografe čim širše in tem eljiteje seznanili ne samo z vso domačo (slovensko in jugo­ slovansko) književnostjo iz geografije in vsega širokega okvirja sorodnih ali pomožnih strok, temveč tudi iz vse splošne in za nas posebno zanimive geografske književnosti v svetu, in to iz skoraj vseh jezikovnih sfer. V veli­ kem delu ta poročila niso bila samo pasivne registracije vsebin, temveč tudi označbe osnovnega pom ena obravnavanih del, oprem ljene s kritičnim i pripom bam i in subjektivnim i stališči poročevalca. Kakor sta se rubriki »Razgledi« in »Književnost« po svoje dopolnjevali, velja isto za m edsebojno razm erje med rubrikam a »Razgledi« in K r o n i k a . Če je »Kronika« prinašala razen poročil o delu Geografskega društva Slovenije, zadnji čas tudi o delu Geografskih inštitutov Univerze in Geografskega inšti­ tu ta A. Melika pri SAZU, Inštitu ta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni, pred vojno in po vojni tudi poročil o jam arskih in speleoloških inštitucijah, pa meteoroloških in hidroloških, tudi poročila o domačih, slovenskih in jugo­ slovanskih geografskih zborovanjih te r posebnih simpozijih, ki so se posebno zadnji čas neverjetno razmnožili, je iz n je razvidna in neredko kritično osvetljena vsa dejavnost slovenske in jugoslovanske geografije te r nekaterih sorodnih dejavnosti. Posebno dragoceno »kroniko« te vrste pomenijo poročila o vseh treh predvojnih in desetih povojnih kongresih geografov Jugoslavije ter devetih povojnih zborovanjih geografov Slovenije, med njim i tudi o prireditvah ob petdesetletnici GDS leta 1972, kot tudi pregled geografskih simpozijev na ozemlju SFRJ. GV je v »Kroniki« poročal tudi o dvostranskih m ednarodnih posvetovanjih, prirejenih na naših tleh ali blizu naše meje. V »Kroniko« so bile vključene tudi nekatere druge vesti o stikih slovenskih geografov z inozemskimi geografi in njihovimi inštitucijam i. Za konec je omeniti še, da so bili nekateri letniki v celoti posvečeni dolo­ čenim jubilejem in njim ustrezno vsebinsko urejeni. Tako je bil letnik 1929/30 nam enjen udeležencem 3. kongresa slovenskih geografov in etnogra­ fov v Jugoslaviji, letnik 1960 sedemdesetletnici akad. prof. A. Melika, letnik 1967 šestdesetletnici podpisanega, letnik 1972 petdesetletnici Geografskega društva Slovenije in letnik 1977 sedemdesetletnici podpisanega. Ta k ratk i pregled vsebinskega značaja in razvoja 50 letnikov GV je nujno nekoliko suhoparen in faktografski, vanj pa se je verjetno vtihotapila tudi kaka vrzel. Vsekakor pa nam pokaže, da je bila vsebina zajeta zelo na široko in tem u ustrezno dokaj bogata. Bila je v predvojni dobi nedvomno glavni izraz vse slovenske geografske dejavnosti, pa tudi v povojnem času se iz n je zrcali verna slika razvoja slovenske geografije in njenih glavnih znanstvenih smeri in teženj te r organizacijskega in znanstvenega sodelovanja, ne le med slovenskimi geografi, temveč tudi med njim i in geografi ostale Jugoslavije, pa tudi njihove dejavnosti v m ednarodnem geografskem svetu, ki se je v tem času močno razm ahnila, čeprav m orda samo v nekaterih sm ereh in vejah. FIFTY VOLUMES OF GEOGRAFSKI VESTNIK Svetozar I l e š i č (Summary) This is a report on the evolution of Geografski Vestnik which is m ani­ fested in its f if thy volumes. The author distinguishes three periods: the pre-war period (1925—1940), the post-war period ending in 1953 and the th ird period since 1954. The retrospective survey is arranged according to the content viz. its subdivision. All m ost im portant papers are referred to and annotated as well as contributions on subdivisions »Razgledi« (Survey), »Literature« and »Chronics«. The report m irrors well the activity in the field of geography in Slovenia, of its m ain research orrientations and aspi­ rations as well as the organisational work and the cooperation in research.