Leto XXXVIII St. 18 CENA 23 din Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, torek, 5. 3.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 35 letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za nar.f-1 s srebra z^zdo Javna tribuna o prostorski problematiki Radovljica — Skupščina občine, občinska konferenca SZDL in Društvo za varstvo okolja radovljiške občine bodo v petek, °- marca, ob 16. uri v prostorih republiškega centra za obrambno Usposabljanje v Poljčah pripravili javno tribuno o prostorski problematiki v radovljiški občini. Osrednja tema bo prostorska problematika v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem razdobju ^ radovljiški občini ter druga problematika v zvezi z varovanjem človekovega okolja. V radovljiški °bčini v bodoče pričakujejo več yečjih posegov v prostor, zato bo Javna tribuna med ljudmi verjetno- naletela na velik odmev. Ob koncu bo občinsko društvo za Varstvo okolja imelo svoj redni lemi občni zbor. Na gorenjskih šolah prek 2.600 mest V 25 vzgojnoizobraževalnih programov na Gorenjskem bodo v letu 1985/86 sprejeli prek 2.600 učencev, v večino programov poleg mladine tudi odrasle — Informativna dneva danes in jutri Slovenka v revoluciji fOela slikarke Ajtiice Zupanec-Sodnik Kranj — V četrtek, 7.marca, ob 17. Uri bodo v Gorenjskem muzeju, v Prostorih stalne muzejske zbirke Jlovenka v revoluciji v Tavčarjevi H odprli 14. razstavo iz serije presudnih razstav slovenskih likovnih umetnic. Tokrat sta Gorenjski mu-2eJvm republiška konferenca SZDL v Počastitev mednarodnega dneva že-j*a in 40-letnice osvoboditve pripravi-* Pregledno razstavo likovnih del /io ke Anice Zupanec-Sodnik U892—1978). Otvoritev razstave bo-u? združili s tradicionalnim snide-niem slovenskih prvobork, kulturen in družbenopolitičnih delavk. V Počastitev dneva žena bodo po otvo-frtvi razstave, ob 18. uri, v prostorih skupščine občine Kranj pripravili Kulturni spored. Na skupščini izobraževalne skupnosti Slovenije so se v začetku februarja dogovorili o predvidenem številu učencev, ki jih bodo izobraževale posamezne vzgojnoizobraževalne organizacije, pa tudi o razmestitvi programov srednješolskega usmerjenega izobraževanja. Podrobnejše informacije o posameznih smereh šolanja bodo slovenski osmošolci dobili na informativnih dnevih 8. in 9. marca. Do 26. marca morajo kandidati vložiti prijave za vpis v srednje usmerjeno izobraževanje, do 10. junija pa bo že znano, ali so sprejeti. Za agroživilsko stroko izobražuje Srednja mlekarska in kmetijska šola v Kranju, ki bo letos vpisala v srednji program 60 učencev kmetijske stroke in 90 v živilsko, od tega 30 v skrajšani program kmetovanja, prav toliko pa tudi odraslih. V kovinsko predelovalno usmeritev bo sprejemala Iskrina Srednja šola elektrotehnične in kovinsko-predelovalne usmeritve, in sicer skupaj 210 učencev, v nadaljevalni program pa 30 odraslih. Škofjeloška srednja kovinarska in cestno-prometna šola bo sprejela 270 učencev, odraslih 90. Center usmerjenega izobraževanja na Jesenicah, ki izobražuje za kovinsko predelovalno in metalurško usmeritve, ponuja 210 mest za mladino in 120 za odrasle. V izobraževalni center v Savi bodo v gumarsko usmeritev sprejeli 30 učencev, prav toliko mest nudijo za izobraževanje odraslih. Za elektrotehniško in računalniško usmeritev izobražujejo tri ustanove na Gorenjskem, nekdanja gimnazija, ki predvideva 60 mest za učence, Iskrina srednja šola, ki bo vpisala v program elektronike in elektroenergetike 210 učencev, in jeseniški center usmerjenega izobraževanja, ki nudi 30 mest. Srednja gradbena šola v Kranju bo letos vpisala 150 učencev, poleg tega še 30 v Železnikih preselili knjižnico — Minuli petek so v prostorih kina 0ra na Češnjici odprli preseljeno knjižnico, izposojevališče Knjižni-JF ana Tavčarja iz Škofje Loke. Preselili so jo zaradi prostorske sti-• e *n neprimerne lokacije v kulturnem domu na Trnju. Knjižnica bo > 'a poslej več prostora, lahko jo bodo širili, ljudem pa bo bolj pri ro-l- Knjižnica bo odprta tako kot doslej, če se bo pokazala potreba, bo~ ° urnifc poslovanja razširili. Foto: F. Perdan Peki obljubljajo Spomladi začetek gradnje 2 K'anj — »Čakamo le še na gradbeno dovoljenje in potem bomo Že ffi- Uv l°Pat° za novo in sodobnejšo pekarno v Naklem, kjer imamo olje časa v lasti zemljišče,« nam je povedal Viktor Benčan, direktor 39fi°Ve *emeUne organizacije Pekarna Kranj. »Pekarna naj bi veljala Sq bilijonov dinarjev. Dogovorjeno je, da bo okrog 100 milijonov pri-ska zt^ruzeno delo kranjske občine, blizu 160 milijonov Ljubljan-„ a banka, nekaj več kot 100 milijonov naša temeljna organizacija, pa Skupščina občine Kranj iz raznih skladov. Prihodnjo špo- talo ejad naj bi v novi pekarni, ki jo bo opremil Gostol iz Nove Gorice, spe-1 ZJ prvi kruh.« sk Upamo, da se načrti tudi tokrat ne bodo izjalovili in da bo kranj-sto 1° a končno le dobila pekarno, o kateri se govori (in piše) že vr-ko d6*' ^azmere v starem obratu v Kranju so postale že nevzdržne, ta-Qa ne omogočajo več peke kakovostnega kruha. (cz) nadaljevalni program. Srednja lesarska šola v Škof j i Loki ima predvidenih 240 mest, vendar se bodo ravnali po prijavah. Kranjska tekstilna in obutvena šola bo v obutveno stroko sprejela 180 učencev, za odraslih je 30 mest, v tekstilni pa 270 mladih in predvidoma 90 odraslih. Verjetno se bodo tudi tu ravnali so po prijavah. V cestno-prometni šoli bodo v skrajšanem programu izobraževali 120 odraslih, za program telefonista pa bodo v Centru slepih v Škof j i Loki sprejeli vse, ki se bodo prijavili. Za ekonomsko usmeritev je v kranjski Srednji šoli za trgovinsko dejavnost 90 mest za mladino in 60 za odrasle, v programu za poslovno-fi-nančno dejavnost v kranjski Srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve pa 30. Gostinska šola na Bledu bo sprejela 120 učencev, poleg tega še 60 odraslih. Srednja zdravstvena šola na Jesenicah to leto še ostane, v prvi letnik bodo vzeli 30 učencev. Bodočim pedagogom je v kranjski gimnaziji na voljo 90 mest, prav toliko naravoslovcem. V družboslovno usmeritev pa se bodo mladi lahko vpisovali v Center slepih v Škof j i Loki, v ekonomsko šolo v Kranju (90 mest, prostora je tudi za 30 odraslih), v Srednjo družboslovno-je-zikoslovno šolo v Škof j o Loko (150 mest in 30 za odrasle) in v jeseniški Center usmerjenega izobraževanja (60 mest). Tam je prostora tudi za 30 naravoslovcev. Na informativnem dnevu se bodo osmošolci lahko podrobneje seznanili, kakšne so možnosti bivanja v dijaških domovih: kranjski nudi 172 postelj za novince, jeseniški 115, škofjeloški 52 in blejski 30. D. Ž. /jCilcI Vvv I\l.Jt resničnih projektov Kranj — V Temeljni banki Gorenjske imajo letos 127 naložbenih programov gorenjskega gospodarstva v skupni vrednosti 25 milijard dinarjev. Izkušnje zadnjih let govore, da je želja veliko več kot resničnih projektov. Lani je bilo zahtev kar desetkrat več,kot je banka načrtovala sredstev za naložbe. Vendar se je kasneje izkazalo, da so sredstva zadoščala, zavrnili pa niso nobenega projekta. V banki bo na voljo 6,6 milijarde dinarjev članic banke, kar je 27 odstotkov predračunske vrednosti najavljenih naložbenih programov. Že letos bodo lahko namenili 4,4 milijarde dinarjev. Banka pa bo namenila 2,6 milijarde dinarjev, od tega 600 milijonov prihodnje leto. Banka bo dinarsko spremljala tudi gorenjske naložbene projekte, ki se bodo financirali v okviru mednarodnega kredita IFC. Sem sodijo naložbe v Iskri Otoče, Gorenjskem tisku Kranj, Tekstilindusu Kranj, Al-miri Radovljica, LIP Bled, Vezeninah Bled, Kladivarju Žiri, LTH Škof-ja Loka in Jelovici Škofja Loka. Mednarodni kredit je seveda najboljša garancija družbenoekonomske upravičenosti teh naložb, povedati velja, da je bilo za lanske kredite ocenjeno, da so bile dobro naloženi. Tudi to je uravnilovka Ne ravno burje, rahlo neprijeten piš pa je za nekatere povzročil sklep delavskega sveta Iskre Telematike, da vsem zaposlenim povišajo osebne dohodke v enakem znesku. Tako so zahtevale delavke, ki so hkrati poudarile, da nimajo nič proti nagrajevanju po delu in nič proti boljšemu nagrajevanju strokovnjakov, če ti kaj dajo od sebe. Zato pa je v občini ostreje završalo, ko so tudi v drugih dveh Iskrinih tovarnah v Kranju sprejeli podobne sklepe. Dogovorili so se namreč, da bodo pri poračunu osebnih dohodkov ob zaključnem računu izplačali vsakentu zaposlenemu še šest tisočakov. Rečeno je bilo, da so takšne odločitve nož v hrbet nagrajevanju po delu in voda na mlin vse večji uravnilovki, zato naj bi o predlagani delitvi razmislili še enkrat. Seveda se vsi strinjamo, naj bi tam, kjer dobro delajo in veliko zaslužijo, več razdelili za osebne dohodke. Prav tako smo vsi za to, da mora pridni več zaslužiti od lenega. Nihče nima nič proti, da strokovnjak zasluži več od delavke pri traku. Zahtevamo, da se plačuje delo in ne delovno mesto. Tako je zapisano tudi v vseh naših razvojnih dokumentih in resolucijah, katerih določila smo dolžni povsod spoštovati. Hkrati pa je treba priznati, da se uravnilovka ne začne z enkratnim nominalno enakim povišanjem osebnih dohodkov, kot tudi ne z enkratnim enakim izplačilom poračuna osebnih dohodkov ob zaključnem računu. Po šoku, ki je pred nekaj leti nastal ob spoznanju, da živimo prek svojih možnostih in da je treba najprej zagotoviti devize za odplačilo tujih dolgov, je bila najprej na udaru poraba. Ta naj bi bila po takratnem prepričanju glavni vzrok inflacije. V nekaj letih so investicije padle na skrajno spodnjo meio. družbene dejavnosti so okleščene do kosti, realni osebni dohodki pa so manjši za petino. Inflacija pa je večja kot je bila kdajkoli. Hkrati z njo z vse večjo naglico bezljajo tudi življenjski stroški. Za osebne dohodke pa porabimo komaj nekaj več kot desetino družbenega proizvoda, medtem ko razvite zahodne države, s katerimi se tako radi primerjamo, porabijo najmanj dvakrat toliko. Ponekod so osebni dohodki že tako nizki, da z njimi ni več mogoče preživeti. Zato so v zadnjeni času vse glasnejši pritiski sindikatov, da nihče ne sme zaslužiti manj kot 22.000 dinarjev, kar je prav gotovo upravičena zahteva. Vendar pa ob tako skromni masi denarja za plače pomeni nadaljnje drsenje v uravnilovko in odmik od nagrajevanja po delu. Rast osebnih dohodkov je že nekaj let urejena s posebnim družbenim dogovorom. Nedvomno je njegovo izhodišče pravo. Tisti, ki bolje dela in hitreje povečuje dohodek, naj tudi več deli. Toda za osnovo je bilo vzeto točno določeno leto, brez drugih potrebnih meril, s katerimi bi ugotavljali uspešnost posamezne panoge oziroma delovne ali temeljne organizacije. Zato so bili najbolj udarjeni kolektivi, ki so si z varčevanjem kupovali nove stroje in tehnologijo in kljub dobremu delu sedaj ne morejo ujeti tistih, ki so v izhodiščnem letu razdelili, kar so največ mogli. Hkrati odvisnost plač od nominalne rasti dohodka naravnost sili delovne organizacije v višanje cen in s tem povzroča novo inflacijo. Pomeni, da najbolje zaslužijo tam, kjer so imeli najboljši posluh za pravočasno višanje cen, kjer so imeli v pravem času dobre dohodke, ne pa tam, kjer najboljše delajo. Posledica neurejenih razmer v politiki osebnih dohodkov in pomanjkanje meril, s katerimi bi osebne dohodke spravili v odvisnost od dejanske uspešnosti določene delovne oziroma temeljne organizacije je, da imajo delavci, ki so zaposleni v zelo uspešnih tovarnah ob dva-, tri- ali celo štirikrat večji akumulaciji na delavca osebne dohodke v povprečju največ do petine boljše. Celo v primerjavi z zgubaši razlika ni dosti večja. Za potrditev je dovolj pogled v podatke o lanskem poslovanju gorenjskega gospodarstva.. Vzemimo celo skrajna primera: največjega zgubaša, Telematiko in najuspešnejšo, Planiko, pa se je ne da ovreči. Tudi to je uravnilovka, ki je celo nevarnejša od gornje. L. Bogataj Svetovno mladinsko prvenstvo v smučanju Robert Žan prvak, Sašo Robič drugi, Katja Lesjak tretja Alpetour Katja Lesjak. Tudi Katja Lesjak je dijakinja škofjeloškega oddelka gimnazije in je enako stara kot njena kolega Žan in Robič. Tudi Katja Lesjak nadaljuje jugoslovansko tradicijo alpink na svetovnih prvenstvih. Mateja Svet je bila lani svetovna prvakinja v veleslalomu, Veronika Sarec pa je bila na istem prvenstvu dvakrat tretja. -dh Sašo Robič z Jesenic je osvojil srebrno kolajno v slalomu. JASNA — Čehoslovaško smučarsko središče je bilo letos gostitelj najboljših mladih smučarjev sveta, ki so se borili v smuku, veleslalomu in slalomu za mladinske svetovne prvake. V konkurenci mladincev je v veleslalomu po pričakovanju zablestel Jeseničan Robert Žan, ki je osvojil prvo mesto in mladinski svetovni naslov. Še ne osemnajstletni dijak smučarskega oddelka šolskega centra Boris Ziherl v Škofji Loki je premagal vso svetovno elito. Za Križa-jem, Strelom in Petrovičem je to že četrti naslov za naše alpsko smučanje v mladinski konkurenci. Izvrstno vožnjo in drugo kolajno za Jugoslavijo je na tem svetovnem prvenstvu osvojil še drugi Jeseničan, Sašo Robič. Bil je drugi v slalomu in je prav tako kot Žan dijak smučarskega oddelka gimnazije v Škofji Loki. Tretjo medaljo so dobila naša dekleta v veleslalomu. V konkurenci mladink je v veleslalomu bronasto odličje osvojila z res odlično vožnjo članica loškega smučarskega kluba Na mladinskem svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah se je izvrstno odrezala tudi članica loškega Alpetoura Katja Lesjak, kije v veleslalomu osvojila bronasto odličje. — Foto: F. Perdan Jeseničan Robert Žan — svetovni mladinski prvak v veleslalomu. 15. do 17. marec Organiziramo ogled Vaš turistični servis KOMPAS KRANJ KOMPAS JUGOSLAVIJA OLA8 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO _I TOREK, 5. MARCA 1985 PO JUGOSLAVIJI Večji odkup mleka Slovenija naj bi v tem srednjeročnem obdobju povečala kmetijsko pridelavo za 2,8 odstotka. Ker je bila v prvih treh letih dosežena le 2,4 odstotna rast in to kljub temu, da smo imeli leta 1982 rekordno letino, lani pa je zaradi slabega vremena in slabših pogojev gospodarjenja napredovala le za okoli 1,4 odstotka, je težko pričakovati, da bi dosegli zastavljeni cilj. Do sedaj je bil vidnejši napredek dosežen le v povečevanju tržne proizvodnje pšenice, mesa in mleka. V živinoreji, kjer je proizvodnja naraščala letno za okoli 2 odstotka, se je prireja še najbolj približala planu pri mleku in perutnini. Od leta 1981, ko so slovenske mlekarne odkupile 300 milijonov litrov mleka, do začetka letošnjega leta se je odkup povečal za več kot 39 milijonov litrov. Po podatkih živinorejske poslovne skupnosti je lanski odkup v naši republiki presegel predlanskega za 6 odstotkov. Če bi se tudi letos odkup mleka povečal enako kot lani, potem bi konec leta znašal odkup 360 milijonov litrov. Lani 34 filmov V Jugoslaviji je bilo lani posnetih 34 igranih filmov, kar je 6 več kot predlani. Uvozili pa smo 214 filmov, z izvozom domačih filmov pa smo zaslužili bližu milijon dolarjev. Sodelovali smo na 63 mednarodnih filmskih festivalih, kar pomeni, da nismo, razen festivala v Cannesu, zamudili prav nobene pomembne filmske prireditve. Ožganega 700 ha gozda Čeprav je bil zadnja leta pri varovanju narave v Mežiški dolini narejen precejšen korak naprej, s sedanjim stanjem ne morejo biti zadovoljni. Zadnji ožig okoli 700 ha gozda z žveplovim dvokisom iz žerjavske pražarne je resen opomin, da je treba poiskati trajnejšo rešitev. Rudnik je že pripravil vrsto kratkoročnih ukrepov, dolgoročno pa naj bi zadevo rešili tako, da bi vsaka investicija vsebovala tudi načrt varovanja okolja. Pomemben izum Inženir kemije v celjski Cinkarni, ki ne želi biti imenovan, je odkril raztopino, s pomočjo katere bo mogoče iz industrijskih dimnih plinov v celoti odstraniti žveplov dioksid, iz njega pa delati žvepleno kislino. Dosedanji laboratorijski poskusi so potrdili popolno zanesljivost postopka, ki ga bodo v praksi preizkusili v rudniku svinca Mežica. Invalidi spet na izlet Kranj — Društvo invalidov iz Kranja v soboto, 23. marca, ponovno organizira izlet v Strunjan. Prijave za izlet bodo sprejemali v društveni pisarni do 12. marca. Priprave na programsko sejo Radovljica — Danes ob 16. uri se bo sestal občinski komite ZKS Radovljica in obravnaval delovno gradivo za programsko sejo občinske konference ZKS Radovljica. Sprejemal bo tudi zaključni račun za lansko leto ter obravnaval stališča in naloge delovanja komunistov pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer. Razmišljanja o združitvi tudi v Kranju V Tržiču se niso edini v Sloveniji komunalne in cestne skupnosti Kranj — Konec januarja so se v Tržiču sestali zbori skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti in občinske skupnosti za ceste in ugotovili, da je v občini sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalno-eestne skupnosti. Za združitev obeh skupnosti se je lani v delovnih organizacijah odločila velika večina zaposlenih, v krajevnih skupnostih pa vsi krajani. Tržiška združitev, za katero so se odločili zaradi primernejše organizacije dela, racionalizacije, varčevanja in tudi zaradi usklajenejšega delovanja sorodnih vprašanj,v Sloveniji ni edini primer. V sedemnajstih občinah za področje komunale in za ceste deluje ena skupnost. V tej smeri so lani začeli razmišljati tudi v kranjski občini. Ocene in razprava v svetu za družbenopolitični sistem pri občinski konferenci socialistične zveze so pokazale, da ni ovir za morebitno združitev obeh skupnosti. Tudi spornih vprašanj s tem v zvezi najbrž ne bi smelo biti. Na podlagi takšne ocene so v Kranju že izdelali elemente za pripravo samoupravne- odločili za združitev občinske ga sporazuma o ustanovitvi cestno-komunalne skupnosti. Podobno kot v Tržiču so tudi v Kranju v razpravah ta razmišljanja ponekod naletela na pomisleke. Pripombe imajo izvajalci oziroma Cestno podjetje v Kranju. Ko pa so o tem razpravljali v obeh sedanjih samoupravnih interesnih skupnostih, bistvenih pomislekov ni bilo. Tako je odbor za splošne in tekoče naloge pri samoupravni komunalni interesni skupnosti na seji sredi februarja elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o združitvi obeh skupnosti podprl. Odbor za organizacijo, kadrovske in samoupravne zadeve pri občinski skupnosti za ceste pa januarja ni bil enotnega mnenja. Sprejeli pa so sklep za pripravo možnih oblik organiziranja cestne skupnosti v občini. Opredeljene naj bi bile možnosti, da se obe skupnosti združita v cestno-komunalno skupnost, da še naprej ostane občinska skupnost za ceste ali pa da se na Gorenjskem združijo vse občinske skupnosti za ceste. A. Žalar 264 stanovanj manj Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj sprejela osnutek plana za letos posameznih občinah; letos bi dosegli 65-odstotne ekonomske stanarine. Na podlagi povišanja stanarin pa predvidevanja kažejo, da bo v občini približno pet odstotkov imetnikov stanovanjske pravice lahko uveljavilo subvencionirano stanarino. Gre za okrog 400 upravičencev, kar vrednostno predstavlja okrog 5,5 milijona dinarjev. A. Žalar Kranj — Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je na seji v četrtek, 28. februarja, sprejela osnutek plana za letos in ga posredovala v nadaljnjo razpravo. Iz plana je razvidno, da bo na kompleksih Planine,111 letos zgrajenih 318 stanovanj od predvicenih 739. Razen tega naj bi bilo na kompleksu Gradbinčevih blokov letos začetih 36 stanovanj, na Planini Toplarna 54 in na Zlatem polju 19. stanovanj. To pa pomeni, da sedanji srednjeročni program stanovanjske gradnje v občini, po katerem bi morali zgraditi 1907 stanovanj, ne bo uresničen. Zgrajenih bo namreč 264 stanovanj manj. Kar zadeva sredstva vzajemnosti, bo letos na voljo 400 milijonov dinarjev. Ta denar bo namenjen za kreditiranje gradnje, nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in za posojilo predvidoma 250 individualnim graditeljem, 40 posojil pa bo za adaptacijo hiš in podstreh. Ves preostali denar naj bi namenili kot kratkoročno posojilo gradbenim organizacijam in stavbno-zemljiški skupnosti za odkup in komunalno opremo zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Rezervacijo stanovanj, bo stanovanjska skupnost omogočila le organizacijam združenega dela, ki redno združujejo sredstva po samoupravnem sporazumu. Letos in deloma v prihodnjem letu naj bi bilo s prednostne liste dodeljenih 90 stanovanj; od tega 13 na novo izdelanih podstreh. Letos naj bi bili rešeni stanovanjski problemi vseh upokojencev in borcev NOV. Pri družinah z nizkimi osebnimi dohodki pa nastajajo težave zaradi pomanjkanja dvosobnih stanovanj. Zato bodo morali izkoristiti tudi izpraznjeni bivši občinski fond. Med družinami z nizkimi osebnimi dohodki bo letos prek 50 odstotkov mladih družin dobilo stanovanje. Sicer pa naj bi letos v celoti rešili stanovanjski problem blizu 120 upravičencem s prednostnih list. Kar zadeva ekonomske stanarine in najemnine, so se stanarine s 1. februarjem že povečale za 38 odstotkov. 1. julija je v programu drugo diferencirano povišanje stanarin po Še enkrat: Iz ene šole dve popolni osemletki? V članku Iz ene šole dve popolni osemletki? (Glas, 1. marca 1985) smo obravnavali predlog škofjeloške osnovne šole Petra Kavčiča, da. bi po dograditvi šolske zgradbe v Šolski ulici organizirali iz ene šole dve popolni osemletki. Pri tem smo napačno zapisali, da bi šolo v Šolski ulici poimenovali (takšen je predlog) po slikarju Ivanu Groharju, šola v Podlubniku pa bi zadržala ime Peter Kavčič. V osnovni šoli Petra Kavčiča so predlagali ravno nasprotno: šola v Šolski ulici naj bi zadržala ime Peter Kavčič, samostojno osemletko, ki naj bi se imenovala po slikarju Ivanu Groharju, pa bi ustanovili v Podlubniku; k tej šoli bi potlej sodile tudi podružnično šole Bukovica, Bukovščica in Lenart. Drugačna bo s tem tudi razdelitev šolskih okolišev. V šolo v Podlubnik (in ne v Šolsko ulico) ter v podružnice bi hodili učenci iz naselij Podlubnik, Zgornja in Spodnja Luša, Lenart, Rovt, Krivo brdo, Bukovščica, Strmica, Knape, Ševlje, Bukovica, Stirpnik, Pozirno, Pra-protno, Moškrinj,vVešter, Binkelj, Virlog, Trnje, Križna gora, Cavrn in Pevno. C. Zaplotnik PRAVNIK SVETUJE IZSELITEV IZ STANOVANJA J. B. iz Tržiča Stanovanje, v katerem sedaj stanujete skupaj s starši, je oče dobil od delovne organizacije, kjer je zaposlen. Vaša mati je podedovala hišo. Ker v tej hiši sedaj ne živi nihče, se vaši starši nameravajo preseliti, ker bi sicer hiša pričela propadati. Zanima vas, če lahko ostanete v stanovanju? Odgovor: Ker je delovna organizacija stanovanje (stanovanjsko pravico) dodelila vašemu očetu, vi po njegovi izselitvi v hišo ne bi mogli nadaljevati te njegove pravice. Omenimo naj še, da bo morala delovna organizacija v primeru, da se vi ne boste prostovoljno izselili iz stanovanja v roku enega leta, vložiti tožbo za izselitev, sicer izselitve s tožbo ne bo mogla uveljaviti. KAKO IZTERJATI DOTO T. T. iz Tržiča Pred 22 leti je brat doma prevzel posestvo. Moral bi vam izplačati »doto«, vendar pa je bil v velikih fi- nančnih težavah, saj je moral veliko denarja vlagati v posestvo, ustvarjal si je družino. Zato ste bili tedaj prizanesljivi do njega in niste terjali 5.500,— dinarjev. Ker ste prišli sedaj v slabe družinske odnose, vas zanima, če ga lahko tožite za neizplačan denar? Odgovor: Ker nam niste podali dovolj podatkov, vam ne moremo dati natančnega odgovora. Predvsem niste pojasnili, alh je vaš brat prevzel domače posestvo na podlagi izročilne pogodbe ali kako drugače. Če je bila sklenjena izročilna pogodba med vašimi starši in vašim bratom, vas določila pogodbe obvezujejo samo, če ste se z njo strinjali in jo podpisali. Na osnovi pomanjkljivih podatkov pa vam lahko povemo le to, da je zastaralni rok znašal po prejšnjem zakonu o zastaranju terjatev 10 let, po sedanjem zakonu o obligacijskih razmerjih pa znaša 5 let. UGOTAVLJANJE OČETOVSTVA L. K. iz Kranja Iz razlogov, ki jih ne želite navajati, od očeta vašega otroka niste ničesar zahtevali. Otrok je danes star devet let, pa vas zanima, ali ste že zamudili rok za vložitev tožbe za ugotavljanje očetovstva. Odgovor: Tega roka niste zamudili. Tožbo za ugotavljanje očetovstva lahko vložite do polnoletnosti vašega otroka. Predlagamo, da se odpravite k odvetniku, če se boste odločili za ta korak. Lastna proizvodnja surovega jekla Slovenski železarji bodo tudi v naslednjem desetletju vztrajaj pri proizvodnji kvalitetnih izdelkov — Delitev dela v naši Čm1 metalurgiji Jesenice — Minuli petek so se zbrali na železarskih Jesenicah komunisti sestavljene organizacije Slovenskih železarn in razpravljali o dolgoročnih usmeritvah sestavljene organizacije v obdobju od leta 1986 do leta 2000. Problemske konference slovenskih železarjev sta se udeležila tudi sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik in podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Bohorič. Slovenski železarji ugotavljajo, da bo v naslednjem desetletju potrošnja jekla rasla, da pa bb asortiment potrošnje vse bolj zahteven, vedno več bo povpraševanja po kvalitetnejših jeklih. V Jugoslaviji in tudi v Sloveniji obstoji neusklajenost med jeklarskimi in valjarniškimi zmogljivostmi, delitev dela med jugoslovanskimi železarnami še ni najbolj ustrezna. Ocenjujejo tudi, da delež slovenske črne metalurgije v črni metalurgiji Jugoslavije nepcestano pada, vendar so glede zahtevnosti proizvodnega postopka kot tudi glede kvalitete izdelkov korak pred drugimi železarnami. Pri tem prav proizvodnja jekla v električnih pečeh omogoča nadaljevanje dosedanje kvalitete. Dolgoročne usmeritve in želje jugoslovanskega, posebej pa slovenskega gospodarstva so v preusmeritvi v kvalitetno, sodobno proizvodnjo elektronike, elektroindustrije in strojegradnje. Proizvodnja zah- tevnih vrst jekel je mogoča z ejektr čnimi pečmi, ki so v investicijskei?' energetskem in ekološkem srni* manj zahtevne od konverterjev Slovenski železarji predlagajo, bi bila vrednost v Sloveniji proiz^ denih jeklarskih izdelkov enaka s' venski potrošnji. Leta 2000 naj 0 proizvedli 900 tisoč ton izdelkov,l. kar bi potrebovali okoli milijon ^ tisoč ton jekla. Del jekla, okoli 10° 0 soč ton, naj bi pridobili z naba polizdelkov, večji del pa z lastno Pr izvodnjo surovega jekla — okoli & lijon 50 tisoč do milijon 100 tisoč ton Poleg kvalitetnih izdelkov in de tve dela med železarnami bodo s| venski železarji stremeli tudi k več) specializaciji in k čim cenejši pr01 vodnji jeklarskih izdelkov. Komunisti, zaposleni v Slovenski železarnah, opozarjajo na proble^ oblikovanja skupne izvozno-uvoz" strategije in skupnega nastopa Jj zunanjem tržišču. Praksa kaže, a poteka usklajevanje počasi in z ve,j kimi težavami. Vendar bodo mor8 posebno pozornost posvetiti tudi ra ziskovalnemu in razvojnemu de^: inovacijski dejavnosti in informatik v celoti proizvodni verigi. ZdružeV* nje dela in sredstev znotraj sest* vljene organizacije ostaja stalna ^ loga. Pomembno je tudi zavzemani za nadaljnje uveljavljanje nagra) vanj a po delu in po "rezultatih dela D. Sedel Letošnje sejemske prireditve V znamenju 35-letnice Kranj — Letos mineva 35 let, odkar je bil v Kranju in v Sloveniji organiziran prvi povojni sejem. Prva letošnja sejemska prireditev bo sejem gozdarstva in kmetijstva. Prireditev bo imela vsejugoslovan-ski značaj in bogato mednarodno udeležbo. Se posebej bo zanimiv tako imenovani spremljajoči del prireditve. Zvezna gospodarska zbornica bo namreč pripravila zvezno posvetovanje o planinsko-gorskem področju in na to temo o 600 milijonih hektarjih neobdelanih površin v Jugoslaviji. Sejem malega gospodarstva bo letos potekal v znamenju desete obletnice. Čeprav se prireditelji ves čas soočajo z nelojalno konkurenco pri pripravi in izvedbi te prireditve, bo letošnja v sodelovanju z Medobčinsko gospodarsko zbornico Gorenjske tako po množičnosti kot po kvaliteti potrdila svoj pomen in obstoj. 13. sejem opreme in sredstev civilne zaščite bo letos prvič posegel tudi na mednarodno področje. Prav zdaj se dogovarjajo o dodatnem sejemskem kontingentu, za odkup nekaterih razstavljenih izdelkov kakor tudi za predstavitev domačih izdelkov na mednarodnem trgu. Čeprav sejem Koristne pobude potrošniškega sveta Radovljica — Na prvem letošnjem sestanku potrošniškega sveta v krajevni skupnosti Radovljica so spregovorili o odprtih vprašanjih preskrbe v kraju, ki ima že več kot šest tisoč ljudi. Trgovska ponudba ne sledi večanju števila prebivalstva, ostaja takšna kot pred desetimi leti, ko je bilo ljudi trikrat manj. Marsikaj bi se lahko uredilo brez velikih vlaganj in neskončnega dogovarjanja. Obetajoč je korak Alpdoma in stanovanjske skupnosti Radovljica, ki sta poskrbela v novem Cankarjevem naselju za nekaj najbolj potrebnih prodajaln. Potrošniški svet je sprožil pobudo, naj Radovljica dobi prodajalno gospodinjskega plina, saj morajo zdaj ponj v Lesce, marsikdo s kolesom ali vozičkom. Stari del mesta je trgovsko vse bolj siromašen, posebej s prehrambenimi izdelki. Starejše prodajalne bi morali posodobiti in založiti z vsem, kar ljudje potrebujejo. V Radovljici pogrešajo komisijsko prodajalno; predlagali so, naj jo odpre leska Murka. Na tržnico pa bo treba privabiti tudi domače pridelovalce povrtnin, poljščin in sadja. Pošti in banki predlagajo, naj v konicah okrepi službo z dodatnimi delavci na okencih. Ponovno so predlagali, naj Radovljica dobi obrat družbene prehrane. Nezadovoljstvo povzroča vsakodnevno pretovarjanje železa, cementa in drugega gradbenega materiala s težkih tovornjakov v najožjem delu starega mesta. Ko bodo dokončno sklepali o zapori starega dela mesta, bodo pri Merkurju morali razmisliti o tem. JR bil lov*0 nima komercialnega značaja,je doslej organizacijsko in pos vedno uspešen. Sejemske prireditve v Kranju so^ minulem letu imele pomembno J0 sto tudi na področju gospodarstv • Vrednost odkupljenih sejemskih e sponatov je namreč znašala Pr 60 milijonov dinarjev. Z njimi so lovne organizacije s področja zdr stva, komunale, gostinstva itd. P°s dobile svojo opremo. Sejemski prostor v Savskem 1°» ima pomembno mesto tudi na P Drsanj^ dročju telesne kulture, postalo rekreacija številka ena. osem milijonov dinarjev vsako I€ prispeva za to kolektiv delovne < nizacije Gorenjskega sejma. O vrstnih stroških pa se bo treba ci prej pogovoriti, saj sedanje pokri nje tovrstne športne dejavnosti močno zavira razvoj oziroma ure^ nje razstavnih prostorov. Tako uresničevanje športnih kot kult ^ nih programov bo treba drugje v 0 čini najti potrebna sredstva, ne P da gredo na škodo osnovne seje ske dejavnosti. A. Zala Rakete hitrejše od toče? Kranj — Hidrometeorološki vod Slovenije je lani vzpostavil s!' stem obrambe pred točo v osred' nji Sloveniji in s tem tudi v rav ninskem delu kranjske in škof]0 loške občine. S strelnih mest kranjski občini so minulo leto i2' strelih v nevarne oblake točono5 ce 49 raket, od tega pet v Lete11' cah, 32 v Vopovljah in 12 na JJj vorniku. Ali so rakete prepreči' nastanek toče, je sicer težko o°°| njevati. Vemo le to, da je bilo la11 v občini zaradi toče le za par tis0] čakov škode na kmetijskih pose^ kih v Naklem, (cz) v_.____ Vse več gostov Turistična sredi1 i: Radovljica — turistična sre**«-« radovljiške občine je lani obisk j 281 tisoč gostov, tujih je bilo 51,2 , stotka. V primerjavi z letom poP^ je bilo turistov 3,6 odstotkov ^ Število domačih je upadlo za 11^ , i » ce je h jsto preostal1 stotka, obisk tujih gostov pa se jejj, večal kar za 23,7 odstotka. Na B1^ se je mudilo dobra polovica gosto j Bohinju 30 odstotkov,-----*al drugod. Število nočitev se je povečal0 ^ 2,7 odstotka, -domače nočitve j upadle za 13,6 odstotka, tuje por* za 20,7 odstotka. V hotelih so nočitve porasle ^ 0,9 odstotka, od tega v blejskih b0^ lih za 2 odstotka, v bohinjskih P3^ 0,8 odstotka. V kampih pa se je lo nočitev povečalo za 16,5 odstop Zanimivi so decembrski ** saj je bilo gostov i5,8 odstotka yA kot decembra 1983. Obisk dorn*J gostov se je povečal za 1,3 odstop tujih pa kar za 64,3 odstotka, še v^ ji je decembrski porast nočitev, a mače so porasle za 31,5 odstotkatUJ pa kar za 92^6 odstotka. I25EK, 5. MARCA 1985 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS ^se se draži, tudi mleko in mlečni izdelki Podražitev — najslabši izhod iz začaranega kroga Naftno gospodarstvo je podražilo nafto, vojvodinski kmetje ko-*^zo, Ina Kutina in njej sorodne tovarne umetna gnojila, mešal- ce močna krmila ... V petek so popustili še zadnji členi v veri živinorejci in mlekarji so podražili mleko in mlečne izdelke. Mlekarno bo liter kakovostnega mle-*a s 3,6 odstotka tolšče veljal 40 dinar-Jev- Od tega bo kmetom plačala 37,50 dinarja in zadrugam 2,50 dinarja, v to Pa je vračunan tudi prispevek 20 par 2a pokojninsko in invalidsko zavarovale kmetov. Za vsako nadaljnjo dese-"nko tolšče bodo kmetje dobili 1,04 di-j*arJa, rejci s hribovskega območja še tri dinarje in kmetje z ravninskega pobočja dinar republiške premije, v nekaterih občinah pa še dodatno plačilo iz občinskega intervencijskega sklada (v kranjski, na primer, 3,50 dinarja za vsak liter mleka s hribovskega območ-ja). Hkrati z odkupnimi so se povečale tudi cene mleka in mlečnih izdelkov v prodaji na drobno. Liter mleka (z 2,8 odstotka tolšče) v vrečki velja od 1. marca 58 dinarjev; mleko, ki vsebuje 3,2 odstotka tolšče, še pet dinarjev več. Mlečni izdelki so se podražili različno — od 30 do 35 odstotkov. Slabši od Slovenije Industrijska proizvodnja je na Gorenjskem lani porasla za 3>3 odstotka, izvoz za 4 in izvoz na zahod za 12, celotni prihodek *a okoli 70 odstotkov, stroški za 4 odstotke več, dohodek pa med ^ in 56 odstotki — Investicij je več, osebni dohodki so realno uPadli, razen v radovljiški občini finančni rezultati gorenjskega go- -----------o—---j—-e>— t>~ podarstva so ob koncu lanskega le J* nekoliko ugodnejši kot so bili po devetih mesecih, vendar so še vedno ^abši od republiškega povprečja. Vendar pa to velja le za Gorenjsko kot celoto oziroma za Kranj, ker finančni uspeh močno znižuje Iskra leJLematika s 3-milijardno izgubo. fizični obseg proizvodnje je lani P° Podatkih, ki jih je pripravila Kranjska SDK, porastel za 3,3 odstotka. Tako velik porast proizvodni6 gre na račun izrednega porasta v kranjski in tržiški občini. V obeh je "na lani proizvodnja v primerjavi s Predlani večja za 5,1 odstotka. Na Jesenicah je bila večja za 3,4 odstotka, v Radovljici za 2,1 odstotka v Škofji r°ki pa komaj za 0,4 odstotka večja K°t pred letom. V kranjski SDK oce-nJuJejo (točni podatki bodo znani po ?t>delavi zaključnih računov), da se J? celotni prihodek v gospodarstvu tkov renjske povečal za 68 do 72 odsto- hit 54 stroški so rasli še za 4 odstotke r6Je in zato bo rast dohodka med To pomeni, da je realno manjši od , »n 56 odstotki m. S1 d°hodek Predlanskega, tne • rezu^ati zunanjetrgovinske izbnr^V?-S° se v za^njem tromesečju Več,^Sa ' t-ak° da je skupni izvoz 3 0i1 za 4 odstotke in skupni uvoz za ■ ustOtke. Izvr>7 na knnvortihilno tr- e. Izvoz na konvertibilne tr-Je povečal za 12 in uvoz za 7 od-cov. Tako je pokrivanje celotne-krivZa z izvozom 113-odstotno, po-ip Q-?nJe na konvertibilnem trgu pa OKStotno- ub koncu leta so imele delovne or-acije na žiro računih za 41 od- ge se stotk ganiz stotk dni, dar dni"n^ VeČ denarJa kot Pred letom j to je veliko bolje kot lani, ven- pa je še vedno porast veliko Manjši od inflacije. Povprečno pa so jrnele delovne orgnaizacije v vsem letu le 17 odstotkov več denarja na 2ir0 računih kot leta 1983. . Krediti za obratna sredstva so bili lan.i ob koncu leta za 52 odstotkov YecJi kot pred letom dni. Kratkoro-Cmh je bilo za 37 odstotkov več, dol- goročnih pa za 100 odstotkov več. Stanje kreditov se je vse leto spreminjalo, vendar so dolgoročni vseskozi naraščali hitreje od kratkoročnih. Med kratkoročnimi jih je bilo več kot polovica namenjenih za izvoz, med dolgoročnimi pa prav tako dobra polovica za trajna obratna sredstva. Skupna in splošna poraba sta bili sproti uravnani po zveznem interventnem zakonu in republiškem dogovoru. Proračunom občin je lani pripadlo 5,9 odstotka več denarja kot pred letom, kar gre tudi na račun razbremenitev gospodarstva, občinskim samoupravnim interesnim skupnostim pa 45 odstotkov več denarja. Preveč denarja se je nateklo v osem interesnih skupnosti in to 4,3 milijona dinarjev. Vse druge interesne skupnosti so dobile manj denarja, kot je dovoljeno in skupen dolg znaša 142 milijonov dinarjev. V proračunih vseh petih občin pa je bilo ustvarjenih za 36 milijonov dinarjev manj denarja kot so planirali. Plačila za investicije v osnovna sredstva so znašala 22,7 milijarde dinarjev in so bila večja za 81 odstotkov. Gospodarske naložbe so porasle za 83, negospodarske pa celo za 232 odstotkov, za stanovanjsko gradnjo pa le za 39 odstotkov. Na sestavo investicij močno vplivata Iskrina šola usmerjenega izobraževanja ter izgradnja Jeklarne 2 na Jesenicah. Lani je bilo končanih 630 naložb s končno vrednostjo 8,7 milijarde dinarjev. Število zaključenih investicij se je lani skoraj podvojilo. Rast čistih osebnih dohodkov je bila v gospodarstvu počasnejša kot v negospodarstvu. Ker so se življenjski stroški povečali za približno 34 odstotkov, so realno upadli za okoli 3 odstotke. V gospodarstvu so realno upadli za 3,4 odstotka in to v Tržiču za 7,2 odstotka, na Jesenicah za 6, v Kranju za 4, v Radovljici so ostali enaki, v Škofji Loki pa so manjši za 0,7 odstotka. V negospodarstvu so ostali enaki ali so celo porasli. L. B. Za suhoparnimi številkami se skriva ozadje podražitev, ki so sicer najslabši, a v razmerah nebrzdanega draženja nafte, koruze, krmil, gnojil, škropiv in drugega materiala, tudi edini izhod iz začaranega kroga. Mleko teče z izgubo Zavod za ekonomiko pri Kmetijskem inštitutu Slovenije že več let spremlja gospodarnost kmetovanja na nekaterih slovenskih kmetijah. Ugotavlja, da je med vsemi kmetijskimi dejavnostmi najmanjši dohodek, ustvarjen v eni uri, prav pri prireji mleka. To je potrdila tudi januarska raziskava, ki je zajela 18 dobro opremljenih slovenskih kmetij, z osmimi do desetimi kravami in z njihovo povprečno letno mlečnostjo 3560 litrov. Rezultati, do katerih so prišli v zavodu, so razkrili, da so kmetje januarja »prigospodarili« pri vsakem litru mleka najmanj sedem dinarjev izgube. Proizvodni stroški za liter mleka so znašali 40 dinarjev, medtem ko so kmetje s premijami vred dobili zanj okrog 33. dinarjev. Le redki kmetje natančno spremljajo donosnost prireje mleka in zato tudi ne vedo, s kolikšno izgubo jim mleko teče. O izgubah na kmetiji je navsezadnje tudi težko govoriti, saj se slabo donosno gospodarjenje kaže predvsem v nižjem osebnem dohodku. Strokovnjaki zavoda za ekonomiko so na vzorcu 18 kmetij izračunali, da so njihovi gospodarji zaslužili januarja s prirejo mleka le 62 dinarjev na uro. Še slabše je bilo na družbenih farmah, kjer so proizvodni stroški za liter mleka znašali v poprečju 57 dinarjev. Prvomarčevske podražitve mleka bodo rejcem prinesle skupaj s premijami toliko, kolikor jih je mleko veljalo že januarja. Kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih, je težko napovedovati. Zanesljivo pa je, da se bodo gnojila spričo velikanskih izgub proizvajalk umetnih gnojil še podražila, prav tako tudi škropiva, gorivo, nadomestni deli in še kaj. Nove cene — in nove zahteve po podražitvah Od podražitve mleka julija lani do konca letošnjega februarja so se nadomestni deli, embalaža in ostali, pri predelavi mleka potrebni materiali podražili za 60 odstotkov, zato je bila nujna tudi sprememba drobnoprodajnih cen mleka in mlečnih izdelkov. »Ko smo se pred 1. marcem zbrali predstavniki naših mlekarn ter dobaviteljic mleka (zadrug in družbenih posestev), smo soglašali z novimi cenami. Ker pa le-te še ne pomenijo izboljšanja razmer v živinoreji in mlekarstvu, smo predlagali, da je takoj treba začeti postopek za novo podražitev. V tem smi- slu je izzvenel tudi pogovor mlekarjev s predstavniki republiškega izvršnega sveta,« je povedal Maks Pratnekar, direktor KZK-jevega tozda Mlekarna. »Podražitve nam še ne zagotavljajo donosnega poslovanja. Če ne bo družbene podpore gorenjskih intervencijskih skladov in solidarnosti v kombinatu, bomo leto sklenili s približno 10 milijoni dinarjev izgube. V ta izračun pa ni vštet devizni dolg, ki znaša 1,5 milijona dolarjev. Glede na to, da izdelovalci embalaže in ostalega reprodukcijskega materiala že zdaj napovedujejo 30-od-stotne podražitve, nas že krepko skrbi. Če bomo naše izdelke dražili v nedogled, se bo tudi prodaja spričo manjše kupne moči prebivalstva ustavila. Podatki kažejo, da se je v zadnjih treh letih poraba konzumnega mleka v Sloveniji že zmanjšala; probleme pričakujemo tudi pri prodaji smetane. Ob vsem tem je nespodbudno tudi to, da je odkup mleka v letošnjem januarju upadel. V primerjavi z lanskim je bil manj- ši za sto tisoč litrov.« C. Zaplotnik Srebrna košuta za Triglav konfekcijo Kranj — V torek, 26. februarja, se je v Beogradu začel letošnji 11. mednarodni spomladanski sejem mode. Na tej prireditvi, ki narekuje tudi modo za prihodnjo jesen in zimo, vsako leto sodeluje tudi delovna organizacija Triglav konfekcija Kranj. V četrtek jih je v delovni organizaciji prijetno presenetilo sporočilo, da so na letošnjem sejmu dobili srebrno košuto za kolekcijo jesen-zima 1985/86. Priznanja so podeljevali v petek, 1. marca, v slavnostni dvorani skupščine mesta Beograda. To je že druga srebrna košuta, ki jo je Triglav konfekcija dobila, odkar sodeluje na sejmu mode v Beogradu. Lani so jo prejeli za je-sensko-zimsko kolekcijo 84/85. Triglav konfekcija dobršen del svojih izdelkov izvaža na zahodni trg, vendar so njihovi izdelki naprodaj tudi v trgovinah Elite in Kokre Kranj. A Ž Zaradi komisije naložbe niso kasnile Delo gorenjske komisije za ocenjevanje investicij je vendarle koristno, saj zaradi nje naložbe niso kasnile, zaradi ugotavljanja njihove družbenoekonomske upravičenosti napak ni bilo — Ni pa preverjanj, kako so bile uresničene Kranj — Gorenjska komisija za oceno investicij je pristojna za naložbene zasnove in programe manjše vrednosti ter za njihove prekoračitve. Delo je opravljala sproti, zavoljo nje naložbe niso kasnile. Pri Gospodarski zbornici Gorenjske ocenjujejo, da je komisija vendarle koristna, saj zaradi ugotavljanja družbenoekonomske upravičenosti v zadnjem času naložbenih napak ni bilo. Ob tem pa pravijo, da takšna kontrola ne vsebuje preverjanj napak med uresničevanjem in po uresničitvi naložb. Lani je komisija obravnavala 9 prekoračitev naložb v skupni vrednosti 92,6 milijona dinarjev in za vse ocenila, da so upravičene. Obravnavala je 257 novih naložb, kar je 121 več kot leto poprej. Povprečna vrednost naložb je bila 10,5 milijona dinarjev, kar je 30 odstotkov manj kot leto poprej. Od tega je 224 naložb obravnavala po skrajšanem postopku, saj so imele predračunsko vrednost pod 35 milijonov dinarjev. Delež teh naložb je bil v skupni vrednosti vseh naložb polovični. Drugo polovico je predstavljalo 33 naložb v skupni vrednosti 1,3 milijarde dinarjev, komisija jih je obravnavala na osnovni predhodnega mnenja banke. Za te nove naložbe je komisija izdala pozitivno mnenje. V izvoz na konvertibilno tržišče je bilo usmerjeno 12 odstotkov teh investicij, 9 odstotkov proizvodnji manjkajočih surovin, 12 odstotkov gospodarski infrastrukturi, 5 odstotkov raziskovalni in razvojni opremi, 12 odstotkov komunalnemu opremljanju zemljišča za stanovanjsko gradnjo in 7 odstotkov izgradnji šolskih prostorov. Pri razporeditvi po občinah je predračunska vrednost investicij lani v primerjavi z letom poprej najbolj porasla v radovljiški občini in sicer z 290 tisoč na 781 tisoč dinarjev. Drugod je bil porast manjši, najmanjši v škofjeloški občini. Republiška komisija za oceno investicij je lani obravnavala 21 gorenjskih investicij v skupni predračunski vrednosti 11 milijonov dinarjev. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je bilo za investicijsko opremo, ki ni bila vključena v investicijske programe, lani na Gorenjskem porabljenih 4,3 milijona dinarjev. Temeljna banka Gorenjske je lani odobrila kredite za več inovacijskih projektov: jeseniški Železarni za prototipno napravo za končno vlečenje žice, kranjskemu Exotermu za pilotno linijo za izdelovanje potopnih izdelkov iz kremena, žirovskemu Kladivarju za interdisciplinarni projekt sistema hidravličnega in pnevmatskega orodja in naprav za reševanje ter za sestavine mobilne hidravline, kranjski Savi pa za prototip za ločevanje gume od jekla pri avtoplaščih. M. V. Novi stroji za izdelavo rudarskih verig stotek jugoslovanskega « opreme lan Leski tovarni Veriga so sredi decembra nskega leta prižgali zeleno luč. Uvozili bodo , ?Jno opremo za izdelavo verig za transpor-vor6 V- rucmikih premoga. Pot do uvoznih do-rek+en^ *e bila lani dolSa in težavna, tudi di-sn . leške Verige Pavel Noč se nič rad ne Š^.minJa neštetih poti v Beograd. V uspeh si be"16' Je zahodnonemški izdelovalec verjel tek6?*iz Verige in Je zato izdelava strojev po-d ala vzporedno s pridobivanjem potrebnih ovoljenj tov za uvoz. Tik pred novim letom so v arno pripeljali pet novih strojev, za šeste-doJG d.0Davni rok nekoliko daljši, dobili ga bo-Šk "r^. letos- Pri tem velja pohvaliti jeseni-gu.carinarnico, ki je hitro opravila vse pre-Pai ^erigini vzdrževalci in tehniki so sku-^ J z dobaviteljevimi kontrolorji montaže v §tiSetih dneh postavili stroje in jih pognali, sta^r danes ze delajo s polno paro, peti je potajo n za^asno> sa3 zani prostor še preure- 2g.?J.a novih strojih upogibajo in varijo 14- do tra imetrske verige, ki jih izdelujejo za b0l^»sP°rterje v rudnikih premoga. Zaradi 0befe- ^enn°l°giJe s0 verige kvalitetnejše, vn *° pa si tudi ve^Ji obseg proizvodnje. ka a^rt so zapisali, da bo večja za 5,3 odstot-Vev.^ ne bo težav z materialom, bo lahko še jev^ani so v Verigi uvozili za 2 milijona dolarja °Preme, poleg omenjenih strojev še opre-pr .lz Programa takoimenovane namenske tQ 1Zv°dnje, ki so ga začeli uresničevati že le-venp(?PreJ- Dosegli so torej krepak delež slo-7« s!jega uvoza opreme, ki je lani znašala 2umUiJonov dolarjev, v jugoslovanskem uvo-°Preme pa so imeli 1-odstotni delež. K uvozu opreme jih je silila 85-odstotna odpisanost opreme, s katero je seveda težko izdelovati na tujih trgih konkurenčne izdelke. Povedati velja še, da so z drugim programom uvoza opreme zadostili merilom mednarodne banke za obnovo in razvoj. Poslej čaka Verigo odplačevanje tujih kreditov — 600 tisoč dolarjev na leto. Ob sedanjem razpolaganju z deviznim prilivom bodo to zmogli, boje pa se seveda sprememb, ki bi jih na tem področju prinesel novi devizni zakon. TIO se je izkopal iz težav Lanski poslovni rezultat v Verigi ocenjujejo kot soliden. Z ustvarjenih dohodkov so uresničili vse običajne delitve in v poslovni sklad namenili večji znesek sredstev. Vendar ugotavljajo, da so obveznosti iz poslovnega sklada (predvsem za manj razvite in za samoupravne interesne skupnosti na republiški ravni) toliko večje, da kljub solidnemu rezultatu ne bo ostalo veliko. Posebej velja poudariti, da so vse temeljne organizacije poslovale pozitivno, zagotovile normalno delitev, motenj ni v nobeni temeljni organizaciji. Kronični bolnik preteklih let je bil TIO, s sanacijskim programom in z ukrepi družbenega varstva so ga programsko in produkcijsko usposobili, da lahko živi sam, začel je celo vračati sanacijske kredite, ki so mu jih dale druge Verigine temeljne organizacije. Prav od njegovega programa industrijske pnevmatike si v bodoče veliko obetajo, saj je namenjen industrijski avtomatiki, ki je pri nas šele na pohodu. Letos ga bo spremljalo še nekaj dolgoročno zastavljenih naložb, pričakujejo še nekaj proizvodnih težav, vsekakor pa lahko rečemo, da se je TIO izkopal iz težav. Novi pro- izvodni program ga je ne le ozdravil, temveč tudi dobro postavil na noge. Omeniti velja tudi njegovo povezanost s sorodnimi izdelovalci v jugoslovanskem merilu, saj so zastavili sodelovanje z Unisom in si okvirno razdelili programske usmeritve. Razkorak med cenami domačih in tujih surovin Leska Veriga na tuje proda tretjino svojih izdelkov, zato seveda izvoza ne more skokovito povečevati. Izvoz je bil lani večji za 6 odstotkov, preračunano v dolarski vrednosti, s konvertibilnim pa so ostali na ravni leta poprej. Letos računajo na 10 odstotkov večji izvoz, pri tem pa jih vse bolj pestijo cene domačih surovin, ki so znatno višje od svetovnih. Izdelovati in prodajati po svetovni ekonomičnosti in cenah je seveda težko, če so cene doma znatno višje kot drugod. Na uvoz surovin pa seveda ne morejo misliti. Za ponazoritev si poglejmo podatke. Tehnične verige običajno prodajajo po 750 dolarjev za tono. Svetovna cena valjane žice se giblje od 230 do 240 dolarjev za tono, pri nas pa velja 400 dolarjev za tono. Drugače izračunano: v Verigi delajo z žico, ki jih velja 88 dinarjev za kilogram, njihovi konkurenti na zahodnih tržiščih pa z žico po 55 dinarjev za kilogram. Takšno nesorazmerje seveda postavlja vprašaj ob dohodkovno uspešnost izyoza in povzroča več skrbi kot sami izvozni posli, ki jih imajo v Verigi za letos že 70-odstotno zaključene. Veriga ne zastruplja okolja Prihajajo časi, ko se vse bolj zavedamo onesnaževanja okolja. V pogledu ekologije zasluži Veriga pohvalo, že se obrestuje njihova dolgoročnost tudi na tem področju. Skorajda pozabljeni so časi, ko se je iz tovarne črn oblak potegnil tja do Bleda. Danes Veriga kot težka industrija ne onesnažuje okolja. Nič se seveda ne da postoriti čez noč, takšne proble- me je moč reševati le tekom let, skladno z razvojem tovarne opuščati in dopolnjevati naprave, ki onesnažujejo okolje. Podobno ravnajo tudi na področju porabe energije. Veriga je bila med prvimi, ki so se priključili na zemeljski plin, v Lescah pa edina. Tedaj so druge celo prepričevali, saj so slutili pomen preusmeritve na novi energetski vir. Uporaba zemeljskega plina jim je prinesla tudi tehnološke prednosti. Odpravili so visoko, celo štiriodstotno prisotnost žvepla, ki se je v industrijskih pečeh v stiku z izdelki nabralo na njihovi površini in kvarilo kvaliteto. Z uporabo zemeljskega plina pa seveda ne onesnažujejo okolja. Danes so želje za priključitev na slovenski plinovod večje od možnosti, posebej v radovljiški občini, kjer je odjemajcev malo. Veriga je pred kratkim omogočila priključitev sosednjemu Žitu, s čemer tovarniških dimnikov v Lescah takorekoč ni več. V Verigi so razrešili tudi problem odpadnih voda. Z novo galvaniko so prenehali z lu-ženjem in prešli na kislo cinkanje. Tovarniške odpadne vode pa gredo skozi sodobno čistilno napravo, zato Veriga ni več onesnaževalec vode. V načrtu imajo tudi program industrijske vode, s čimer ne bodo več porabnik pitne vode iz vodovoda. V zaprtem hladilnem sistemu bodo vodo vračali nazaj v proizvodnjo, s pomočjo toplotnih črpalk pa izkoristili tudi odpadno toploto. Veriga je bila tudi med prvimi gorenjskimi tovarnami, ki je namestila naprave in uvedla omejevanje konične porabe električne energije. Ko se sprašujemo, zakaj v nekaterih tovarnah dajejo tolikšen pomen smotrni porabi energije in ekologiji okolja, v drugih pa se tega celo otepajo, je odgovor lahko kaj preprost. V Verigi vodstvo tovarne misli tudi na takšne stvari, saj se zaveda, da jim dolgoročno lahko prinesejo le koristi. V Verigi tako misli direktor, ki ima somišljenike v skupini sposobnih strokovnjakov okrog njega. __________ . . . ____M-Volčjak O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 5. MARCA 1985 Nezadovoljstvo zaradi zaprte trgovine Z novim letom je DO Živila tozd Maloprodaja v Spodnjih Dupljah zaprla trgovino — Na območju današnje krajevne skupnosti Duplje s 1400 prebivalci je bilo včasih pet ali šest trgovin, zdaj pa je le ena — Zbor krajanov, svet krajevne skupnosti in potrošniški svet so bili ves čas proti takšnemu ukrepu nižacijo ali pa jo ponuditi zasebniku. O tem se bomo pogovorili tudi v Domplanu in v stanovanjski skupnosti.« Duplje — To leto se je za precejšen del prebivalcev krajevne skupnosti Duplje in za naselje Žeje začelo precej neprijetno. Čeprav se je zadnja dva meseca v minulem letu šušljalo, da Živila tozd Maloprodaja namerava zapreti trgovino v Spodnjih Dupljah št. 1 (Pri Rakovcu), nihče od krajanov ni verjel, da se bo po novem letu to res zgodilo. Razprave o trgovini so začele že 1982. leta in dvakrat so se krajani na zboru izrekli, naj trgovina ostane. Dvakrat je enak sklep sprejel tudi svet krajevne skupnosti, ves čas pa je bil enakega mnenja tudi potrošniški svet. Res je, da lokal ni imel urejenih sanitarij, vendar pa zaradi tega sanitarna inšpekcija ni prepovedala uporabe prostorov. Kot kaže pa so v Živilih ocenili, da trgovino raje zapro, kot da bi v stavbi uredili sanitarije. Iz njihovega odgovora je moč razbrati, da bi bili stroški za ureditev preveliki. Krajani oziroma svet krajevne skupnosti ter potrošniški svet pa menijo, da so številke, ki jih navajajo v Živilih, pretirane. »Presenečeni smo bili nad nači-lom, kako so nas obvestili, da bo trgovina od 1. januarja naprej zaprta. Tri dni pred iztekom leta so naju s predsednikom potrošniškega sveta ustmeno obvestili, da jo bodo zaprli, čeprav smo se mesec dni pred tem sami oglasili s pismeno zahtevo, da se slišijo govorice, da nameravajo trgovino zapreti, in jim predlagali, rraj poskrbijo za adaptacijo,« nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Zupan. V Dupljah so enotnega mnenja, da je bil ukrep Živil enostranski in ne-samoupravno izveden. Tudi pojasnilo odgovornih v Živilih predsedniku sveta krajevne skupnosti in predsedniku potrošniškega sveta je bilo precej nenavadno: krajani bodo še vedno lahko kupovali v Živilini trgovini, ker je na njihovem območju tako ali tako (samo) še ena Živilina(!) trgovina. Danes se v Dupljah sprašujejo, ali so v Živilih resnično vsestransko in dovolj pretehtali, kaj lahko povzročijo z ukinitvijo trgovine v Spodnjih Dupljah. Po podatkih potrošniškega sveta je bil promet v tej trgovini ved-- no večji kot v Zgornjih Dupljah. Trgovina Pri Rakovcu je delovala ves čas po vojni. Včasih sta bili celo dve. Še pred vojno pa je bilo na območju današnje krajevne skupnosti pet ali šest trgovin. Prebivalcev je bilo takrat manj, danes pa jih je 1400. Vsi pa so zdaj vezani na eno trgovino, čeprav so včasih ljudje pekli kruh v VAŠA PISMA Še na temo »Preklicano soglasje za Termiko« Z odgovorom na članek, objavljen 22. februarja v rubriki Vaša pisma, s katerim skušajo člani sveta krajevne skupnosti Trata dodatno pojasnjevati dogajanja na skupščini krajevne skupnosti 4. februarja letos, ne želimo pričenjati nikakršne časopisne polemike, vendar želimo bralcem pojasniti nekatere trditve. Strinjamo se in vsi vemo, da je problem zraka na Trati pereč, vendar nam mora biti jasno, da samo z ugotavljanjem brez aktivnosti.vseh krajanov, ne bomo izboljšali že tako kritičnih razmer. Toliko bolj nas zato moti trditev v zadnjem delu pisma, da umak-nitev spornega soglasja ni umestna. Začasna skupščina krajevne skupnosti v ustanavljanju je leta 1981 sprejela, da se Termiki ne izda nikakršno soglasje, dokler razmer v celoti ne sanira. Statut krajevne skupnosti v svojem 5. in 21. členu jasno in nedvoumno določa, da občani na zborih občanov dajejo pobude za sklepe organov krajevne skupnosti ter da so dolžni v javni razpravi izraziti svoja mnenja predvsem v zvezi z vprašanji, ki imajo splošen pomen za življenje, zlasti na področju gospodarjenja s prostorom, varstvom okolja in urejanjem naselij. Problemska konferenca, ki je bila sklicana na temo Ekologija okolja — Termika je pokazala edino in pravo pot, za katero smo se zavzeli vsi krajani, ki nismo bili prav nič zapeljani. Menimo, da stališča krajevne skupnosti ne more in ne sme biti zanemarljivo, kot pisec navaja, saj smo prav glavnem doma in tudi mleko so imeli doma. Zraven zdaj zaprte trgovine v Spodnjih Dupljah so šola,,vrtec in avtobusno postajališče. Ko so se ljudje vračali z dopoldanskega dela, je marsikatera mati in gospodinja ter delavka hkrati, vzela malčka iz vrtca, spotoma pa je nabavila še najnujnejše v trgovini. Danes mora z avtobusnega postajališča najprej v trgovino v Zgornje Duplje, potem pa peš v vrtec, ki je odprt le do 15. ure. Ker je v trgovini precejšnja gneča, v vrtec večkrat zamudi. Kosilo pa je zato včasih na mizi šele pozno popoldne. V Živilih najbrž niso pomislili, da je v Dupljah kar precej ostarelih krajanov, ki zdaj iz Spodnjih Du-pelj težko hodijo nakupovat v Zgornje Duplje. Tako zanje kot za otroke je pot v trgovino tudi dokaj nevarna, saj morajo po zelo prometni regionalni cesti brez pločnikov. Pogovarjali smo se s krajani in takole so nam povedali: • Marija Dolžan, Spodnje Duplje 41: »V Spodnjih Dupljah je bila trgovina vedno, pred vojno so bile celo tri. Meni je trgovina v Zgornjih Dupljah zdaj zelo od rok. Ne da ne bi zmogla poti; izgubim preveč časa. Zdaj raje nabavljam v Tržiču, kjer sem zaposlena. Ob takšnih nakupih pa zamudim avtobus in kosilo je zares pozno na mizi. Mislim, da so nam Živila s svojo odločitvijo naredila veliko škodo; pa ne le nam, gospodinjam. Tudi politično škodo.« • Zdravko Jeruc, predsednik potrošniškega sveta: »Ves čas smo upali, da trgovine ne bodo zaprli. Mislim, da ne gre zgolj za spoštovanje našega sklepa, sklepa zbora krajanov in sveta krajevne skupnosti, ampak tudi in predvsem za urejeno preskrbo. Imam vtis, da je bil potrošniški svet dober in dobrodošel, ko je šlo za razdeljevanje bonov za plin in za pravilno razdelitev pri pomanjkanju živil. Ko smo imeli pripombe na založenost, so bile le-te že manj upoštevane. Zdaj, ko smo se zavzemali za uveljavitev stališča in želje krajanov, pa smo kot kaže nepomembni. Naše stališče in tudi sveta krajevne skupnosti je, da se trgovina mora ponovno odpreti in v njej urediti sanitarije. Če to ne bodo storila Živila, bomo prisiljeni poiskati drugo orga- # Anica Boncelj, Spodnje Duplje 58: »Nazaj jo hočemo, trgovino v Spodnjih Dupljah! Ali so sploh pomislili na stare ljudi, na otroke, na to, koliko jih je dopoldne po službah? Zdaj sem celo kruh začela peči doma. Prepričana sem, da v trgovini v Zgornjih Dupljah zdaj nimajo toliko prometa, kot so ga imeli prej v obeh trgovinah skupaj. Včasih so šli starejši ljudje dopoldne v trgovino. Zdaj ne morejo, ker je predaleč in prenevarno. Ali naj v šoli zaprosimo, da bodo učenci ostarelim prinesli iz trgovine najnujnejše? Kaj, če se zgodi nesreča na že tako nevarnih odsekih zelo prometne ceste v Dupljah?« A. Žalar krajani v tej krajevni skupnosti zdravstveno ogroženi, ogrožena pa je tudi narava in rezervat pitne vode na Sorskem polju. Zastrašujoč je podatek, da je Škofja Loka prešla iz druge v tretjo fazo onesnaženosti in je s tem prestopila že kritično mejo. To ne more biti več le problem te krajevne skupnosti, temveč najmanj občinski in ustrezne službe bi že morale ukrepati po zakonu. Vodstvo skupščine je skupaj s svetom krajevne skupnosti ugotovilo, da manjka nekaj pomembnih zapisnikov s sej skupščine, zato je trditev novinarke točna. Posebna komisija, ki je bila postavljena s strani skupščine krajevne skupnosti in ne na zahtevo predsednika sveta, kot je v pismu omenjeno, je ugotavljala le, katera soglasja so bila v preteklosti dana Termiki in KŽK-Kmetijsko posestvo in kdo je dal ta soglasja; pod njimi je podpis predsednika sveta krajevne skupnosti. Krajani ne zanikamo določenih pozitivnih rezultatov, ki so jih dosegli organi krajevne skupnosti, vendar menimo, da se o tako pomembnih stvareh, kot so onesnaževanje in zastrupljanje okolja in ljudi, moramo pogovoriti vsi in ne le posamezniki v krajevni skupnosti. Zahtevati moramo konkretne, verjetno že rigorozne ukrepe. Krajani krajevne skupnosti Trata PRIJETEN OBISK CANKARJEVEGA DOMA Zahvaljujem se vam, ker ste nam omogočili obisk Cankarjevega doma, prav tako pa se tudi strinjam s pohvalo, kije bila objavljena v Gorenjskem glasu. Menim pa, da bi morali napisati še tole: izredno sem bila presenečena, ker so bili z nami tudi predstavniki uredništva in Al-petoura. Človek se počuti bolj sproščeno, če ve, da se nekdo le trudi, da sta nam počutje in življenje lepša. Takšnih potovanj in ogledov z Gorenjskim glasom si še želim. Lep pozdrav! Jožica Kukovič SPOREDI V GORENJSKEM GLASU Ob 35. obletnici izhajanja ste bili odlikovani in upam, da boste tudi v prihodnje uspešni. Sem večletni naročnik Gorenjskega glasa in v glavnem sem z njim zadovoljna. Želim pa, da bi redno objavljali radijski in televizijski program. Predlagam, da bi v torkovih številkah objavili sporede za torek, sredo in ' četrtek, v petkovih številkah pa za petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. Razmislite o tem in se sami odločite za obliko objave. Zorka Čujovič, Podlubnik 48, Škofja Loka Gorenjski glas je že doslej redno v petkovih številkah objavljal radijski in televizijski spored za cel teden, vendar v deloma skrčeni obliki, prav tako pa tudi spored gorenjskih kinematografov. Pobuda naročnice iz Škofje Loke prihaja v trenutku, ko v uredništvu razmišljamo, kako sporede dopolniti in jim dati privlačnejšo obliko in vključiti tudi sporede tistih postaj, ki jih je na našem območju mogoče sprejemati. Hvala za vzpodbudo in pohvalo! ZAKAJ LETOS BREZ IZLETA Vsako leto je Društvo upokojencev iz Naklega organiziralo izlet za svoje člane. Letos takšnega izleta ne bo. Odločili so se namreč, da bodo pripravili le srečanje upokojencev. Vsi s tem ne soglašamo, saj bi šli radi na izlet. Izleti so prijetni, še posebej za osamljene upokojence. Kljub draginji bi izlet moral biti. Ni treba iti daleč. Lahko bi šli nekam bližje in tam naredili piknik. Društvo invalidov iz Kranja pripravi izlet vsak mesec, zato ne verjamem, da ga naše upokojensko društvo ne more. Saša Pretnar, Podbrezje ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU (7. zapis) Drugi, sedaj nekje založeni ali morda že izgubljeni stol, ki si ga je pridobil Tomo Zupan, je šel po tejle poti: »P. drugi stol. Od 1. 1849 Marije Zupanove, od 1. 1905 Marjete Sršenove, od 1921 Marije Sršenove in od 6. 9. 1921 magr. Tomo Zupanova last.« Kako zapletene so bile poti in kako težka pridobivanja Prešernovih relikvij,je dobro razvidno iz tehle poročil: Vodja Bonačeve knjigoveznice v Ljubljani Filip Jakob Maček je opozoril Toma Zupana, da ima Kranjica (Kranjčanka) Marija Zupanova v lasti tri Prešernove stole. Kupila jih je na dražbi po pesnikovi smrti. To je zvedel od ženine sestre, ki je služila pri kranjskem dekanu Antonu Koblerju. Trgovka Margareta (Marjeta) Sršenova je te stole odkupila od Marije Zupanove. En stol je izročila Tomu Zupanu, dva pa je dala sestri župnika Gre-gorija Potokarja v štajersko Bočno. Margareta Sršenova pa menda ni mogla prebiti brez Prešernovih stolov in je od Potokarjeve dobila enega nazaj. Po štirinajstih letih je Sršenova še ta stol oddala Tomu Zupanu, s pogojem, da ga bo vodil tja, kot vso ostalo Prešernovo pohiščino. Iz Zupanove zapuščine je tudi četve-roramni svečnik. Zraven so tudi škarje za utrinjanje stenja. Svečnik in utri-njalo sta iz svetle medenine (»pozlačena«) in prav lepa umetniška izdelka. Posebno utrinjalo, ki ima držali oblikovani v obliki kač, je primer ukusnega umetno-obrtnega predmeta. Zdaj stoji ta svečnik, ki pa žal nima kake označbe izvora, na pisarjevi mizici v pesnikovi stanovanjski sobi. Za drugo morebitno pohištvo, ki je bilo ob pesnikovi smrti v njegovem stanovanju, viri ne vedo nič določenega. Izgleda, da je bilo pohištvo res Katrino, in da ga je z vso pravico delno razprodala na dražbi, delno pa odpeljala s seboj na Breznico, v Smokuč ali na Blejsko Dobravo. Da je bilo pohištvo res le Katrino, smemo sklepati tudi iz tega, ker sodni popis Prešernove zapuščine ni zajel nobenega kosa hišne opreme. Popis ni zajel niti pesnikovega posodja za kavo, ki ga je v letu 1869 imel v lasti naborjetski župnik Lobe, 1. 1916 pa že prost Gregor Einspieler v Tinjah na Koroškem. Kje je zdaj, ne vemo. Morda le ni uničeno in izgubljeno? Ničesar ne vemo o kakih slikah, zavesah in podobnem dekorju v Prešernovem stanovanju. Dom brez takih elementov ni topel. Ali je tudi zato naš pesnik bežal iz mrzlega stanovanja, ki ga ni ogrevala niti lepota okolja, niti blaga družinska sreča? ADVOKATSKA PISARNICA Vse do začetka 1. 1953 širši javnosti ni bilo znano, da je ohranjena skoraj Pisalna miza dr. Franceta Prešerni prvega kranjskega advokata. Na ste' ni v okviru njegova doktorska diploma. celotna opreme Prešernove pisarne jz Kranja. Vedeli smo sicer, da je bila ie od nekdaj navada odvetnikov taka, da so svoje službeno mesto s pisarno vred zapuščali svojim naslednikom v pokli' cu — a nismo bili tako smeli, da bi up«' li v ohranitev stare Prešernove advokatske pisarnice. Saj se je za njim v Kranju zvrstilo že toliko odvetnikov, da smo se že kar spoprijaznili z misli]0 in načrtom, opremiti pesnikovo uradno sobo pač v stilu tedanjih pisarn — toda s tujim pohištvom. Iznenada pa smo zvedeli, da orig1' nalno Prešernovo pisarniško pohištvo poseduje mariborski odvetnik dr. Hin* ko Schreiner v Ciril Metodovi ulici št 14. Na naše vprašanje, če je to res, nam je ljubeznivi, zdaj že pokojni, dr-Schreiner sporočil, da je pohištvo s P1' sarno vred 1. 1927 prevzel po dr. Ludu Treu, ta pa je bil naslednik dr. Štemp1' harja. Dr. Valentin Štempihar (1851-1921) je bil v Kranju vidna osebnost. Postaven in nosat, kakršen je že bil, je človeka nehote spomnil na znanega junak8 Štempiharja, ki se ni nikogar bal in }e vse premagal. Ta trden gorenjski rod je bil doma iz okolice Olševka pri Kranju. Eden od še živečih Valentinovih sinov pa nas je opozoril še na klop, ki je po rodbinskem izročilu nekoč stala v Prešernovi advokatski pisarnici. Bila je to dva metra dolga, rjavo ple' skana, bolj »kmečka« klop. Zadaj in ob straneh je imela letvasto naslonjalo. Sedaj širša in zavarovana cesta na Slapu — Največkat tako dolgo odlašamo z gradnjo, da se zgodi nesreča. Šele ta nas spodbudi in zagrabimo za delo. Vozniki, ki vozijo mimo tržiške Lepenke na Slapu, so vrsto let opozarjali, da bo slej kot prej kakšen avto zdrsnil v vodo, če ceste ne bodo razširili. Maja lani je tovornjak Lepenke, naložen s sedmimi tonami izdelkov, zdrsnil s ceste. K sreči je šofer odnesel celo kožo, tovornjak in tovor so pa s težavo izvlekli. Se sreča, da se to ni zgodilo kakšnemu od avtobusov, ki tod vozijo tržiške delavce na delo in z dela. Dogodek je razburil Tržičane in komunalna skupnost je hočeš nočeš morala ugrizniti v kislo jabolko. Prvi del razširjenega in zavarovanega cestišča je že urejen. Če bi ne bilo nesreče z Lepenkinim tovornjakom, pravijo Tržičani, bi se načrti za razširitev ceste na Slapu še naprej prašili v predalih. — Foto: D. Dolenc Na pot je odšla kurirčkova pošta Dražgoše — Včeraj ob 10. uri je krenila na pot kurirčkova pošta. Gorenjsko so pospremili iz Dra-' žgoš, sicer pa je odšla tudi iz Pirana, Ribnice, Titovega Velenja in Ormoža. Popotovanje po Sloveniji bo kurirčkova pošta sklenila 10. in 11. maja v Ljubljani, kjer bo tudi zbor slovenskih pionirjev. Spremljanje in predajo kurirč-kove torbe bodo obogatili s številnimi prireditvami, tako da bodo imeli v vsaki krajevni skupnosti kar mesec kurirčkove pošte. Pripravili bodo srečanja z borci, sestali se bodo taborniki, planinci, obiskali bodo vojake ... K prireditvam ob spremljanju kurirčkove torbe sodi tudi srečanje pionirjev zgodovinarjev maja v Murski Soboti. Mladi zgodovinarji bodo pripravili raziskovalne naloge na temo Ljudska oblast od kočevskega zbora do prve slovenske ustave. D. Ž. TOREK. 5. MARCA 1985 KULTURA 5. STRAN O LAS Izšel je zbornik Jeklo in ljudje . ^ minulih dvajsetih letih so izšle , stiri obsežne številke jeseniškega J°°mika JEKLO IN LJUDJE, čigar Jtovna zamisel je bila zbiranje spo-J^skega gradiva iz obdobja med cifri^ V0Jnama. NOB in povojne solistične izgradnje, objavljeni pa bili tudi članki iz zgodovine žele-vrstva, geološke zgodovine Kara- ■^K arheologije, planinstva in dru- Jved. tednik Tone Konobelj nam v ^°dni besedi k najnovejši, V. števil-t zbornika obljublja spremembo **merja v prid sodobni tematiki, j,ndar nas že bežno listanje po 500 &ni velikega formata obsežni knji-, navda s sumom, da s to spremembe bo nič, natančnejše prebiranje j£ ta sum seveda samo še potrdi. se je za ustvarjalce zbornika Izstavil tistega davnega slavnega leta in da se v štirih povojnih :esetletj ih socialistične izgradnje ni . Jesenicah zgodilo nič, kar bi bilo Seneti no trajne obeležitve. To je pre- Jivo že zaradi tega, ker je pri ravi tega zadnjega zbornika šo- lalo tudi nekaj mladih ljudi iz ^Vojne generacije (z urednikom J***), ki bi jim morala biti sodobna v/^tika bliže kot starejšim iz partijske generacije, ki so prevladovali 'Pripravljanju prvih štirih številk. Pa preglejmo vsebino: Janez Kopač piše o rudarski in metalurški tehnologiji v srednjem veku ter odnosih, ki jih je urejal jeseniški rudarski red iz leta 1381. Pokojni Miha Klinar je prispeval daljši sestavek o predzgodovini kovinarskega gibanja na Jesenicah, v katerem zajema obdobje od nekako 1850 do 1905. Pri svojem preučevanju se je opiral zlasti na zgodovinski arhiv KPJ in na Zgodovino Gorenjske Dušana Kermaunerja. Janez Meterc se v kratkem kronološkem pregledu velikih stavk jeseniškega delavstva spomni tudi manjših predvojnih stavk, niti z besedico pa ne omeni npr. stavke v jeseniški martinarni 1909. leta. Majda Žontar piše o društvih, ki so razvijala kulturo, telovadbo in planinstvo na Jesenicah do prve svetovne vojne, medtem ko Jože Dež-man raziskuje zgodovino delavskih kulturnih društev Svoboda in Enakost, ki sta delovali na Jesenicah med obema vojnama. Zanimiva je tudi študija Cvetka Zagorskega o pisateljskem delu Toneta Čufarja in odzivih nanj v predvojnem, pa tudi v povojnem periodičnem tisku. Na vprašanje, »kako je bilo mogoče, da je v takratnih raz- Koncert v kranjski glasbeni šoli Kranj — V četrtek, 7. marca, ob *9,30 bo Glasbena šola iz Kranja v svoji dvorani priredila koncerti nastop sopranistke Ilene Bra-tuž-Kacjan, basista Jožeta Stabe-in pianista Igorja Dekleve. Umetniki bodo izvedli dela Mozarta, Schuberta in B. Ipavca, ^rnske duhovne pesmi in slovenje narodne in ponarodele. Obeta Se torej privlačen koncert, vstop 2anj bo prost. Posebej mikaven Pa bo naslednji koncert, ki bo na sPoredu 3. aprila. Nastopila bo !|ovita domača flavtistka Irena ^rafenauer, ki jo bo na klavirju sPremljala Gita Mah/. Basist Jože Štabe j S°pranistka llena Bratuž-Kacjan pianist Igor Dekleva °govor o ljubiteljskem literarnem Ustvarjanju na Jesenicah ZAČETNIKI IN MOJSTRI Pr0j lterature nj mogoče deliti na dejj^si°nalno in amatersko, lahko jo dejaj p samo na dobro in slabo«, je revHe ^ er Božič, pisatelj in urednik o Mentor, udeleženec pogovora 15 fpuarnem ustvarjanju, ki ga je 4ela^ ruarJa priredil Klub kulturnih Kmt Cev Jesenice v sodelovanju s v0r ° skupnostjo Jesenice. Pogo-s°vj' je potekal v prenovljeni Ko-kuit Šraščini, se je udeležilo trideset ^ser.rru.h delavcev in ljubiteljev z jetos - *n oc* drugod, med njimi tudi Jej^J' gorenjski Prešernov nagra-^v0rirv£ranc* Zagoričnik iz Kranja, •r, k fii^/^a je nastopila vokalnoinstru-k^j alna skupina Preja in luč, ne-*'%p0^0. pesmi pa so prebrali Vale-^oip^^k. Damjan Jensterle, Veno Vc,in.Miha Cenc- kot i .urični uverturi je %,triurr-----•-------' - tr'^in uveriuri Je sledila več 1Urna, velikokrat živahna raz-problemih književnega vljani JanJa, objavljanja in uvtlja H$ p - Razpravi sta glavni ton da Božič in Franci Zagori * Pete Prvi kot zagovornik ti. »mentor- ske« poti v svet literature, drugi kot izrazit samorastnik, ki je — kot je sam dejal — »petnajst let imel na razpolago zgolj sebe in svojo samo-kritičnost«, preden se je dokopal do dokončne profesionalne uveljavitve. Z zanimivimi pripombami in vprašanji so se oglašali tudi drugi: Nejč Slapar o sožitju literature in slikarstva, Klarisa Jovanovič je polemizirala z nekaterimi stališči Svetlane Makarovič, ki jih je izrekla v Teleksu, Joža Vari je govoril o konfliktu med modernizmom in tradicionalizmom v Doliku, Listih in gledališču Tone Čufar, padlo je tudi nekaj kritičnih besed na račun zbornika Jeklo in ljudje, pogovarjali pa so se tudi o že nekaj mesecev stari pobudi za ustanovitev nove gorenjske kulturne revije. Pogovor ni prinesel konkretnih sklepov in dogovorov, sicer pa to niti ni bil njegov namen. E. T. j bveščamo vse tiste žene /nože, ki se še niso prija-" za »Glasov izlet 9. ma-. Csn itvc Ud; Ma a to 1 ( 'čil sti N K. H l de s R-! &i ri % Pot 1 so Str 1(1 Pred osmim svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih V nedrjih Triglavskega pogorja PLANICA — Mineva petdeset let, odkar so v nedrjih Triglavskega pogorja v dolini pod Poncami po načrtih inženirja Stanka Bloudka zgradili prvo stometrsko skakalnico na svetu. Tu so se rojevali novi smučarski skoki, ki so danes prešli v smučarske polete. Bloudkova velikanka je začela pisati zgodovino skokov in poletov. Planica je lepotica, ki se ji ni mogoče upreti, je zibelka skakalnega športa. Prav je, da bi bil 25. marec praznik slovenskega športa, tako kot je 8. februar slovenski kulturni praznik. Praznovanje zlatega jubileja Planice se je začelo že lani s finalnim delom skokov za smučarski svetovni pokal. Jubilej smo negovali naprej in ga bomo še. To je ponos, ki leži v srcu vsakega Slovenca in Jugoslovana. Res pravi zlati jubilej bomo praznovali od 15. do 17. marca, ki bo na prenovljeni velikanki bratov Gorišek osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Že v petek je v Cankarjevem domu v Ljubljani ob planiškem zlatem jubileju odprl razstavo podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Bohorič. Slovesnosti so se udeležili ugledni gostje, med njimi tudi predsednik odbora za proslave planiškega praznika, predsednik CK ZKS Andrej Marine, predsednik skupščine SRS Vinko Hafner, član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik, član sveta federacije Ivan Maček-Mati-ja, član predsedstva SRS Zoran Polič, poveljnik LOA generalpolkov- 8. Svetovno prvenstvi v smučarskih poletih /5.-/7. marec 1085 Jugoslavija na 185 m skakalnici nik Branko Jerkič, predsednik G£ Slovenije Marko Bule, Janez VipO-tnik, telesnokulturni delavci Tone Florjančič, Ljubo Jasnič, Janez Kocjančič, Janez Zaje in drugi. Te razstave so se udeležili tudi število1 rodovi planiških skakalcev in funk' cionarjev z dolgoletnim predsednikom planiškega komiteja Nikom Belopavlovičem na čelu. Slavnostni govornik je bil pred' sednik odbora za proslave in predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marine, ki je orisal vso zgodovino Planice. Z radostjo smo poslušali o vseh petdesetih letih Planice. Akademijo so popestrili tudi Slovenski oktet in rogovi, ki najavljajo praznovanje Planice z njenimi skoki in poleti. V petek je bila v Ljubljani še ena slovesnost ob planiškem jubileju-Organizacijski komite Planica in Zlatarna Majdanpek sta na tiskovni konferenci predstavila kovance, ki so jih izdali ob osmem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. Gre za serijo štirih kovancev -| en zlatnik in tri srebrnike. Ob tej priložnosti so predstavili tudi planiške izdelke Zlatarn Celje. D. Humer \ I??EK, 5. MARCA 1985 KRONIKA — ZANIMIVOSTI 7. STRAN GLAS V dveh letih zajeten dosje 2°;letni Matjaž J. iz Bohinjske Bistrice je bil kar dve leti toilec velika« stila. Za kazniva dejanja si je izbiral vsakič velikega stila. Za kazniva dejanj ^delavce in od storjenih podvigov vselej odnesel levji delež. u«radene je oškodoval za več kot milijon novih dinarjev ;i Bohinjska Bistrica - Matjaž J. I vil J mai 20 let- na vesti Pa že ste~ ori* i kazniva dejanja. Še preden je je na s^uženje vojaškega roka, si vir/ ^0mačem kraju privoščil nekaj ske i°V V P°čitniške hišice, gostinci .°kale in stanovanjske hiše, vlo-la Je celo v šolo. Kradel je tudi v de- *nici> kjer je zaposlen. vj 6 Predlani.je z dvema tovarišema ^Ijal v vikend hišice. Naskok na vlo-nove Usn^na vra^a z železnim drogom ni kon V msico nis0 mogli niti čez bal-rnr vZato so skrbno odvili zaščitno j£ zo na oknu, ga razbili in tako pri-tofo no^ranJ°st- Našli so radio kase-čtij s .kasetami, .transistor, elektri Mešale .^hiskvja. Ničemur se niso hote- nj-~'"'"iec' ne^aJ orodJa m stekle- ni ?^reči. Nakradeno blago so si pri £°vodji na domu razdelili. ez mesec dni je bila na vrsti dru-Vlkend hišica. Tu je bila skupina p rambo sKr-J .nežna. Razbili so vrata v orodja in začeli krasti. Osvojili so si motorno žago, bencin .posodah, vrtalni stroj in nekaj ro-ref85 0rodJa Pa ribiški pribor, cigari "gralne karte, radio z uro, dalj-Vrnd in zracno puško. Predmete v jj ec»nosti 70 tisoč dinarjev so proda-' nekaj pa so jih skrili v.gozdu. pariškega septembra si je Tomaž i L!)Vno šolo Janeza Mencingerja, i gj* ga je namreč zamikalo boga- %& l Ja mu je bila znana, prav tako dlzadnj in so se zlahka vdajala. Skoznje J L '° enega sodelavca) prišla v šolo fcil - es^a magnetofon iz glasbene lti '"Ce. Že leto dni prej je iz šole na način izginil tudi kasetofon z mi- PVo i,- " --------- —......— --o- W ga nrani glasbena učilnica: 5ta,vet°foni, kasetofoni, mikrofoni. wdi mu Je Dila znana, Prav tak:c Jal* ZacmJa vrata, ki so se slabo zapi ' Ita m So f^oben lov ICO |9n , kratkim so v Kranju zalotili skupino, ki je zadnjo pole Kega leta vlamljala v avtomobile v Kranju in bližnji okolici iNa vesti imajo 12 vlomov krofonom, zato kriminalisti sumijo, da gre tudi v tem primeru za delo Matjaža J. Vlom, ki ga je Matjaž s sodelavci opravil oktobra lani, mu je prinesel največ »dobička« in ga v verigi vlomov tudi najhuje bremeni. Skozi priprto okno je namreč vdrl v stanovanjsko hišo zakoncev L., za katera se je prej prepričal, da sta zdoma. Storilci so očitno vedeli, kaj morajo iskati, saj so iz spalnice odnesli le lesen kovček, v katerem sta zakonca hranila denar in zlatnino. Vsebina kovčka je bila več kot bogata: denar v dinarjih in devizah, dragoceni zlati predmeti — ocenjeno na novi milijon dinarjev vrednosti. Plen so si storilci razdelili, obremenilnih predmetov pa so se iznebili. Leseni kovček je končal v potoku. Dokumente, ki so jih fantje našli v njem,so vrnili • na hišni prag zakoncev L. Oškodovanca sta šele tedaj opazila, da njunega premoženja ni več. Niti slutila nista, da se precejšen del skriva v jazbini v bližnjem gozdu. V LIP Tomaž Godec, kjer je velikopotezni vlomilec zaposlen, so opazili nekaj tatvin orodja. Torej se tudi na delovnem mestu fant ni mogel upreti svoji žilici. Njegov dosje so letošnjega januarja dopolnili še z dvema vlomoma: najprej v stavbo kulturnega doma na Triglavski, ki ga ima v najemu gostinec, zraven pa je tudi kino, nato pa še v gostišče Danica, last TTG Jesenice. V prvem primeru sta si s tovarišem razdelila stari milijon v gotovini, pijačo in cigarete. V gostišču Danica, kjer sta vlomila vrata, pa sta si poleg denarja, kave, in cigaret prisvojila tudi nekaj tehničnih predmetov, tako da sta gostišče oškodovala za 60 tisoč dinarjev. avto ni bil varen , Kranj - v Kranju so slednjič pri-Lcl1 četverico, ki ima na vesti prek 5*set vlomnih tatvin. 22-letni I. R., Y"letna A. K. in E. G. ter 19-letni I. • so od lanskega septembra vlomili dr dvanajstkrat. Začeli so na Ko-j1Cl v Gradbinčevem avtoparku, ki r ga očitno najbolje poznali. Iz to-\l Jaka so iztočili 200 litrov plin-h ega olja. Postopek so še večkrat Plovili. l kasneje niso bili zadovoljni zgolj ^gorivom za tovorna vozila. Hoteli J----J- r".—"V> . Kjer so oktobra vlomili v Parkiranega pred hišo, in iz odnesli veliko 'rezervnih de-->doben podvig so si privoščili v0rua Parkirišču hotela Bor v Predlo zeln Jer *e Dila tatinska bera očit-Najbo?- b°gata. saj so se tja še vrnili, j J Pn srcu pa so jim bile garaže iJORENJSKA NOČNA Tonika plLO NAD DRUŽICO sUi eje° Je 8 P^° potrpežljivo čitka Varovalke in si žvižgal, žen-UadPa 9a ie ves čas zmerjala. Ne-rti0°ma Je žvižganje pojenjalo, takQa^ar^a ?e minil0 potrpljenje, PHQ da s? je jezikavke lotil kar s liCQ Sa krvava je poklicala mi- Nl B*L DOSTOJEN Škof*- Se ie PiJan valjal na trgu v Post so P°nJ prišli možje sPoŠ?Ue" ^rav nobenega dolžnega $ele °jVanJo. jim ni izkazal, kaj (j0 ' a °i jih ubogal in se pobral °v. Ko so imeli dovolj prigo- *9rah^/a m Povečevanja, so ga me ,ll1 in priprli, dokler se mu yLa v glavi ne razkadi. Hote L JE OSTATI ANONIMEN Te9a dne so v Loki prijeli še ne9a. Dobili so ga, ko je pustošil {j telefonski govorilnici. Dejanja ŽaiPriznalf čeravno je v rokah dr-tp,1 29ouoren dokaz — odtrgano tefonsko slušalko. Tudi legiti- "^ehi« prebil inkognito. SINILA JE STEKLENICA soočaj hotela Kompas v Kranj- niCo jVjfnadoma pogrešil stekle-le z Uterja. Vse samozaščitne si-is^an lico vred Je spodbudil k kot UJU hrivca- Akcija je bila več sPešna, dobili so kar tri. Tri 9°ri je s police izza točilne J na Planini, kjer jim je bilo, v zavetju teme in varnim pred radovednostjo stanovalcev, moč nemoteno delati. Iz avtomobilov so iztočili gorivo, nato pa se vozil lotili še z izvijači, da so dobili zaželene avtomobilske dele. Eden od četverice je imel namreč svoj avto in z nepošteno pridobljenimi rezervnimi deli ga je moral kar dobro založiti. Tudi bencina bržkone ni nikoli točil na bencinskem servisu. Koliko škode so napravili mladi storilci, je težko izračunati, gre za več deset starih milijonov, saj je bil že njihov prvi podvig »vreden« prek 17 tisočakov. Kazen za 12 vlomnih tatvin, za litre iztočenega goriva, za številne ukradene avtomobilske dele in za poškodovanje vozil pa očitno ne bo majhna. ženske namreč, ki se »litrice« še niso lotile, saj bi bile že na smrt pijane. ZAŠEL JE K ŽENSKAM Stanovalcu samskega doma na Planini se je zahotelo ženske družbe. Odšel je torej na drugo stran doma. Ker ga je v množici žensk verjetno postalo strah, se je začel junačiti in razgrajati. Stanovalke so poklicale može v modrem, naj ga spametujejo. To so z veseljem storili. PRETEPAČI NISO MOGLI K ZDRAVNIKU V kranjski zdravstveni dom je ondan prišla skupina pretepačev. Eden med njimi je bil krvav, drugi so mu vlivali pogum. Sestra v ambulanti se je bande upravičeno ustrašila, saj so kar prek vrste tiščali noter in ji grozili, da jo bodo pretepli. Slednjič so posredovali miličniki, ki so dognali, da je krvaveča roka rezultat pretepa v Šenčurju. POTRKAJ NA SOSEDNJA VRATA! R. M., gost hotela Kazina na Jezerskem, je sladko zaspal, ko je potrkalo -na vrata. Zbudila ga je skupina mladeničev iz sosednje sobe. Ko so nato še kako uro prešerno razgrajali, se jim je kanil prebujeni R. M. pridružiti, Toda ko je potrkal na njihova vrata, mu niso hoteli odpreti. Torej si je moral pomagati sam: z vso silo se je zaletel v vrata in jih vrgel s tečajev. POŽARI POGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Kranj — Na domačiji Alojza Ovse-nika z Jezerske ceste v Kranju je v petek, 1. marca, izbruhnil požar. Kljub hitri pomoči gasilcev je v celoti zgorelo gospodarsko poslopje, v njem pa nekaj orodja, kmetijskih strojev in 10 ton sena. Skoda je ocenjena na 700.000 dinarjev. Ogenj je zanetil otrok, ki se je igral na skednju. OTROCI ZAŽGALI HIŠO Selca — Otroška igra je kriva tudi požara, ki je nastal v soboto, 2. marca, v Selcih. Na podstrehi zapuščene lesene hiše, last Pavle Cvek, ki biva v domu ostarelih, so se zbrali trije otroci: 10-letni Miha O., 9-letni Jure R. in leto dni mlajši Tomaž V. Z vžigalicami so netili papir, potem pa odšli, ne da bi pogasili za seboj. Ogenj je hišo, ki ima zidane in kamnite stene, sicer pa je lesena, do kraja uničil. Gmotna škoda ni velika, saj je hiša že propadala. KOMAJ UŠLA IZ GOREČE POČITNIŠKE HIŠE Ambrož pod Krvavcem — V počitniško hišo na Ambrož pod Krvavcem sta v petek, 1. marca, prišla 24-letni Anton Slovnik in njegovo dekle, 26-letna Janja Matičič, oba iz Ljubljane. Po prihodu sta zakurila v krušni peči in nato odšla počivat. Okoli tretje po polnoči je fanta zbudilo prasketanje in ko je odprl vrata, je iz pritličja zaznal ogenj. Z dekletom sta skočila skozi okno goreče hišice, pri čemer si je Matičičeva poškodovala nogo. Miličnike in gasilce sta 6 požaru obvestila iz doma planincev na Krvavcu. Počitniška hišica, last Slovnikove-ga očeta in še dveh lastnikov, je do tal pogorela, tako da je za 2 milijona škode. Vzrok požara je razpoka med keramičnimi ploščicami v peči, skozi katero se je vnela odeja. D. Ž. NESREČE TOVORNJAKA TRČILA Čadovlje — Zaradi neprimerne hitrosti je v četrtek, 28. februarja, na cesti med Jelendolom in Tržičem prišlo do trčenja dven tovornjakov. Nezgoda ni terjala poškodb. 33-letni Rado Erjavec iz Lesc je s tovornim avtomobilom, na katerem je imel naloženo hlodovino, pripeljal iz Jelendola. Pred Čadovljami se je srečal s tovornjakom, ki ga je vozil 35-letni Anton Frank iz Loma. Oba sta zavirala, Franku je uspelo ustaviti, Erjavcu pa ne in tovornjaka sta trčila. Erjavčevo vozilo je odbilo na neutrjeno bankino, od koder je zdrsnilo v strugo Tržiške Bistrice in se prevrnilo na bok. D. Ž. Kupčeval z ukradenimi radiji Kranj — 18-letni Hasib M. je prekaljen tatic. Pravzaprav bi ga za vrsto kaznivih dejanj, ki jih je storil zadnje zimske mesece, težko imenovali zgolj tatic. Vlamljal je namreč v avtomobile in iz njih jemal avtomobilske radijske sprejemnike. Dolgo je delal nemoteno, saj si je prve vlome naprtil že decembra, ujeli pa so ga prejšnji mesec. Predrznega vlomilca bi morda hitreje izsledili, ko bi nakradeno robo hranil v svojem bivališču, tako pa jo je takoj prodal in zabrisal sledi. Nekaj ukradenih predmetov je prodal sostanovalcem v samskem domu, sicer pa po »terenu«, nekaj celo na bolšjem trgu v Ljubljani. Največ prometnih prekrškov Kranj — Kranjski sodnik za prekrške je lani prejel v obravnavo prek 4.200 primerov, nekaj jih je moral rešiti še iz minulega leta. Največ kaznovalnih predlogov je prišlo s postaje milice, nekaj s sekretariata za notranje zadeve, nekaj od inšpekcij in od organizacij, ki opravljajo javna pooblastila, malo pa tudi od občanov. Tako so lani izrekli največ varstvenih ukrepov prepovedi vožnje z motornimi vozili, blizu tisoč, kar zelo presega vse ostale ukrepe. Tudi prometne nesreče so obravnavali. Iz vsega tega je videti, da problematiko sodnika za prekrške v pretežni meri obvladuje promet. Poleg prometa, kjer so obravnavali tudi 236 mladoletnih kršiteljev in 724 vinjenih voznikov, so reševali tudi nekaj kršitev javnega reda in mi-ru( zlasti besednih deliktov s političnim obeležjem, izrečenih v pijanosti. V hribe z malico v nahrbtniku V postojankah Planinskega društva Tržič — na Zelenici, Kofcah, Dobrči in pod Storžičem — so izdatki (ogrevanja, oskrbovanja, razsvetljave) lani krepko porasli; prodaja pijače in hrane pa se je zmanjšala za dve petini. Ce postojanke ne bi imele presežkov od predlani, bi minulo leto sklenile z več kot sto tisočaki izgube. Tržič — Nezavidljivega položaja postojank ni težko osvetliti. Občani Tržiča in okolice sicer še vedno radi zahajajo v hribe in obiskujejo postojanke, še vedno radi posedajo ob topli peči v domu ali na ploščadi pred kočo, le da zdaj malico prinesejo kar s sabo v nahrbtniku, ker je pač doma pripravljena cenejša. Podatek, ki je razveseljiv za bojevnike proti alkoholizmu, manj pa za oskrbnike postojank: v domu pod Storžičem so lani popili dve tretjini piva manj kot predlani, na Kofcah polovico manj. Varčevanje, ki mu zadnje čase pravimo tudi stabilizacijsko prizadevanje, se je povzpelo po strmin poteh tudi v naš planinski svet. Pa ne gre le za to. Planinskim postojankam hodijo v zelje tudi planšarije. Čeprav bi morale le-te skrbeti predvsem za živino, so nekatere med njimi dobro razvile tudi gostinsko dejavnost, za kar pa nimajo ustreznega pooblastila niti dovoljenja. V Planinskem društvu Tržič ne nasprotujejo temu, da bi planšarji postregli planincem z mlekom in mlečnimi izdelki; ni pa pošteno in dopustno, da točijo tudi alkohol in druge pijače. Vse postojanke tržiškega planinskega društva so bile doslej odprte vse leto, tudi pozimi. Bo tako tudi v prihodnje? Tega v.društvu še niso povedali Že zdaj pa razmišljajo o tem, da bodo morali zapreti postojanke v obdobju, ko je poslovanje najmanj donosno, če le ne bodo našli drugačne rešitve (beri: dodatne družbene podpore). Takšen korak bi bil krepak udarec za hribolazce in tudi za čedalje številčnejšo planinsko organizacijo. V razmerah, ko dohodek od pijače, hrane in nočitev ne zadošča niti za kritje izdatkov ogrevanja, oskrbova- nja in drugih stroškov, bi bilo koristno, da bi združeno delo tržiške občine, tako kot v sedanjem srednjeročnem obdobju, tudi v prihodnjem namensko združevalo denar za obnovo planinskih postojank in športnih objektov. V petletju, ki se letos izteka, so na Kofcah z zgraditvijo prizidka k domu povečali gostinske in delovne prostore, pridobili nova ležišča in uredili sanitarije. V domu na Zelenici so toplotno izolirali in zaščitili zunanje stene, uredili kanalizacijo in izboljšali preskrbo z vodo. V domu pod Storžičem so zamenjali streho, uredili greznico, sanitarije in vodovod ter zamenjali pod v kuhinji. Na Dobrči so prepleskali zunanje stene doma in opravili druga manjša dela. Veliko dela čaka planince tudi v naslednjem petletnem obdobju. Na Kofcah bo treba zamenjati streho nad starim delom doma, urediti vodno zajetje in vodovod ter zamenjati del izrabljene opreme v sobah. Na Zelenici bodo morali zamenjati kritino in zavarovati ploščo pred propadanjem, podaljšati streho nad vhodom, postaviti nad teraso streho dvo-kapnico in preučiti možnost, ali bi bilo mogoče s pečjo v gostinskem prostoru ogrevati tudi sobe v prvem nadstropju. V domu pod Storžičem bo treba zamenjati leseni pod in del opreme v sobah ter bolje zatesniti podstrešje. Na Dobrči imajo največ težav z oskrbovanjem doma. V trži-škem planinskem društvu preučujejo možnost, da bi se helikopter med vožnjo na Stol in k domu na Robleku ustavil še na Dobrči. Razmišljajo pa tudi o trajnejših rešitvah — o izgradnji tovorne žičnice in o tem, da bi koristili morebitno gozdno vlako do gozdov in planšarij. C. Zaplotnik Letna konferenca gasilcev iz Preddvora Ugodna ocena za opravljeno delo Preddvor — Sredi februarja so se preddvorski gasilci zbrali na redni letni konferenci. Društvo, ki združuje 97 članov — kar tretjina je pionir-jevin skrbi za požarno varnost v KS Bela, Kokra in Preddvor, je lani doseglo pomembne delovne uspehe. S pomočjo krajevnih skupnosti, Občinske gasilske zveze Kranj, Za-, varovalne skupnosti Triglav, Vodovodne zadruge Preddvor in domačega obrata Jelovice je kupilo močno črpalko Creina in terensko vozilo ter dogradilo garažo. Na konferenci so še posebej pohvalili dobro organizi rano odpravljanje posledic neurja. Februarja lani je veter razkril ostrešje gasilskega doma. Številne naloge za člane IGD LIP iz Podnarta Podnart — Na občnem zboru industrijskega gasilskega društva LIP Bled — obrat Podnart, ki je bil 23. februarja 1985 v Podnartu, so člani ugotovili, da so lani uresničili sprejeti načrt s prejšnjega zbora. Sprejeli so tudi finančni načrt in program dela za letošnje leto, s katerim so si zadali vrsto nalog. V letu 1985 načrtujejo štiri suhe vaje, dve društveni mokri vaji in eno meddruštveno mokro vajo* Člani se bodo udeleževali tekmovanj, zgradili zajetje za vodo ob Savi, pridobivali nove člane in kupili društveni prapor. Ker v krajevni skupnosti nimajo gasilskega društva, so se dogovorili za tesno sodelovanje z enotami civilne zaščite. Tako bo gasilska enota CZ sodelovala na vseh vajah. Predstavnika občinske gasilske zveze so so seznanili z načrti za izgradnjo protipožarnih bazenov v krajevni skupnosti. Priporočili so, da bi sprejeli medsebojni samoupravni sporazum oziroma gradnjo zapisali v srednjeročni plan razvoja za leto 1986—1990. Smernice za ta plan je krajevna skupnost že poslala občinski gasilski zvezi. Predstavnik zveze je priporočil, naj v Podnartu začnejo priprave za ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva. Dokler ne bo ustanovljeno, pa je potrebno tesnejše sodelovanje z GD Kropa, ki skrbi tudi za požarno varnost v krajevni skupnosti Podnart. Ciril Rozman Lep dosežek so bronaste in srebrne značke z občinskega tekmovanja članov ter uvrstitev petih ekip pionirjev v finale kviza Preprečujmo požare. Operativni člani so izvedli vse predpisane vaje in se udeležili tudi sektorske vaje. Razen tega so uresničevali stalne naloge, med katerimi je treba omeniti organiziran nakup gasilnih aparatov za organizacije in občine. Da je bilo društvo res delovno, potrjuje 3. mesto z lanskoletnega ocenjevanja v občini. Na konferenci so sprejeli tudi program dela za letošnje leto. Preddvorski gasilci med drugim narčtujejo izvedbo predavanj za člane in občane, tečaje za nazive pionir, mladinec in gasilec, prikaze uporabe mono črpalke in gasilnih aparatov, sodelovanje na. Snedičevem memorialu, ureditev odvzemališč vode na Kokri, Belci in Bistrici, gradnjo bazena na Možjan-ci, ureditev orodišča, postavitev vrtne lope in' nakup avtomobilske cisterne. Radi bi sestavili tudi enoto mladink oziroma članic. Konferenco so razen članov društva obiskali člani drugih organizacij in društev iz Preddvora. Med njo so podelili pohvale za sodelovanje in pomoč društvu ter značke za dolgoletno člansko delo. Zbrani so si ogledali še film Požar na kmetiji. Pavla Jenko MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ Strokovna služba Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE - KURIRKE v OE Škofja Loka za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom (4 ure dnevno) Pogoji: — poskusno delo tri mesece, — nastop dela možen takoj. Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Medobčinska zdravstvena skupnost Kranj, Kadrovska služba, Go-sposvetska 12. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku prijavnega roka. O LA8 8. STRAN. OBVESTILA, OGLASI TOREK, 5. MARCA PRAKTIČNA DARILA ZA 8. MAREC DAN ŽENA jug' vam v veleblagovnici GLOBUS Kranj, v Supermarketu UNION Jesenice v BLAGOVNICI Škofja Lcka nuclj MERKUR kranj Pri nakupu vam bodo prodajalci radi svetovali in vam po želji darilo tudi aranžirali. Izkoristite možnost obdaritve z darilnimi boni, ki jih lahko kupite v vseh prodajalnah Merkurja v LJUBLJANI, KRANJU, NAKLEM, ŠKOFJI LOKI, GORENJI VASI, RADOVLJICI, LESCAH, na BLEDU in JESENICAH. -*^~< H°Xe\ TOZD JELEN GOSTINSTVO Z^i J&A&r^KRANJ V • VSEM ŽENAM ISKRENO / ČESTITAMO OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA VABIMO VAS V NAŠE LOKALE: HOTEL JELEN KRANJ GOSTILNA STARI MAYR KRANJ PIZZERIJA PREŠERNOV HRAM KRANJ GOSTILNA GAŠTEJ KRANJ RESTAVRACIJA IN BIFE PODLUBNIK ŠKOFJA LOKA SLAŠČIČARNA IN GOSTILNA HOMAN ŠKOFJA LOKA SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA FRANKOVO NASELJE ŠKOFJA LOKA RESTAVRACIJA PRAdERCA ŠKOFJA LOKA BIFE ŠIŠKA LJUBLJANA CVETLIČARNA ANI KOS (kiosk na kranjskem pokopališču) Ob 8. marcu, dnevu žena, vam nudimo lepo izbiro rezanega cvetja. Vsem ženam želimo prijetno praznovanje! i V prodajalni MURKA ELGO v Lescah imajo v prodaji celotno serijo izdelkov tovarne ELMA Črnuče. Zanimiva je tudi velika izbira likalnikov. Dne 7. in 8. marca od 10. do 18. ure vam bo priznani strokovnjak tovarne ELMA Črnuče na vašo željo pokazal praktično uporabo kateregakoli aparata. Okrepčevalnica ČEBELICA Linhartov trg 16 Obiščite nas, prijazno boste postrežem. Vsem ženam čestitamo ob njihovem prazniku! ALPETOUR Hotel CREINA v Kranju vas vabi na VELIKI PLES OB DNEVU ŽENA 8. marca ob 20. uri. Igra ansambei MODRINA Vse ženske imajo brezplačen vstop! MURKA LESCE • MURKA LESCE • MURKA LESCE < 4m < rr 3 LU O CO LU _J < cc Z) LU o CO LU _J < CC 3 LU O C/D LU _J < CC Z) Delovnim organizacijam in posameznikom nudimo praktična in okrasna darila. Izbrano darilo vam na vašo željo tudi lepo zavijemo in aranžiramo. Priporočamo se tudi za nakup DARILNIH BONOV, ki jih lahko zakupite v vseh naših poslovalnich v Lescah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. MURKA Lesce iskreno čestita vsem dekletom in ženam ob njihovem bližajočem se prazniku. i vr MURKA LESCE • MURKA LESCE • MURKA LESCE Tople, mehke flanele in druge modne tkanine za sodobno oblačenje — sports-vvear. Tkanine so na izbiro v vseh modnih barvah. INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER V HOTELU CREINA tel.: 25-168 m TEKSTILINDUS 1M Za Z de BERČIČ-CETINSKI KRZNARSTVO Kranj, Maistrov trg 2 čestita ženam za praznik — 8. marec Iz prinesenega materiala izdelujemo plašče, jakne, ovratnike in kape ter druge izdelke po ugodnih cenah. Se priporočamo! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Ob dnevu žena vam nudimo bogato izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev. Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn: Zlato polje Rožmarin Planina Stražišče Vsem ženam že'imo prijetno praznovanje. GOSTILNA »Lovec« GORICE tel. 57-033 čestita za. dan žena in se priporoča za obisk! EU\N<#o Tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem Na osnovi 9. člena Pravilnika 0 delovnih razmerjih in sklepov komisij za delovna razmerji TOZD Športna orodja in TOZ^ Plastika objavljamo dela in n»' loge TOZD Športna orodja 1. MIZARJA I 2. PLESKARJA I TOZD Plastika 3. MIZARJA I 4. KONSTRUKTORJA JADRALNIH LETAL Pogoji: pod: 1., 2. in 3. — poklicna šola ustrezne smer|-do 1 leta delovnih izkušenj odslužen vojaški rok in P0' skusno delo 2 meseca, pod 4. — visoka šola aeronavtične $ strojne smeri, znanje tujeg jezika, odslužen vojaški ro^ poskusno delo 3 mesece Zaželena je praksa na podo&' nih delih in nalogah in doV°' ljenje za pilota jadralnega m tala. Pismene prijave z ustrezni«*1 dokazili o izobrazbi sprejem* kadrovska služba Elana, tova^ ne športnega orodja, Begunje n Gorenjskem, 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveš<#' ni v 30 dneh po končani obj»vl' IJREK. 5. MARCA 1985 OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE 9. STRAN GLA8 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, n. sol. o. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Objavlja prosta dela in naloge v TOZD OPEKARNE > 2 KURJAČA KROŽNE PEČI - 2 KLJUČAVNIČARJA - VZDRŽEVALCA - 2 VOZNIKA VILIČARJA - 2 ČUVAJA 8 DELAVCEV V PROIZVODNJI IN TRANSPORTU OPEKE Kandidati za zgoraj navedena prosta dela in naloge morajo izpol- nJeyati naslednje pogoje: izpit za kurjača oziroma priučen delavec kovinske stroke, ~~ poklicna šola kovinske stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj ter dopolnilna znanja za delo na obdelovalnih strojih in z znanjem vseh vrst varjenja, izpit za voznika viličarja, ** osnovna šola in dopolnilno izobraževanje, osnovna šola oziroma nedokončana osnovna šola vTOZD OBRT ^ 6 KV PLESKARJEV ^ 6 KV PEČARJEV ^°§>oji: — poklicna šola ustrezne stroke, oziroma osemletka in priučitev za naveden poklic. P vsa zgoraj navedena dela in naloge se sklepa delovno razmerje *a nedoločen čas, razen za delavce v proizvodnji in na transportu ^Peke, kjer traja delovno razmerje za določen čas do 25.11. 1985. jpndidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za plovna razmerja ustrezne TOZD, Kranj, ulica Mirka Vadnova 1. za prijavo je 8 dni od dneva objave. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo, n. sol. o. KRANJ Delavski svet TOZD Tovarne zasebni telekomunikacijski sistemi Kranj razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo 1. VODJE PROIZVODNJE 2. VODJE KONTROLE KVALITETE P°goji: Pod l. __ visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, Pod 2. — visokošolska izobrazba elektrothnične smeri. Sl. pralno politična neoporečnost, znV^n* ocmos d° samoupravljanja, nanje enega izmed svetovnih jezikov. Pošlji?* 2a razpisana dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj IPJev P*smeno prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih polito* ^ dneh po objavi razpisa v splošno kadrovski sektor DO <^**ranj. OftUSVA) j** »KiAMJIS" * (KIRtHjSKf Propagandisti, vsi ki se na kakršenkoli način ukvarjate s tržnim komuniciranjem! Pridružite se nam! Občni zbor društva bo v četrtek^ 7. marca ob 18. uri v gostišču Stari Maver v Kranju. (I. nadstropje). i i _ tržič 100 let Q GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj, n. sol. o. TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoji: — dokončana osemletka Delo se združuje za nedoločen čas, poizkusno delo je en mesec. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o dokončanju šole pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, TOZD Gozdno gradbeni-, štvo, transport in mehanizacija Kranj, S. Žagarja 53. O izbiri kandidata bomo prijavljene obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ISKRA TOZD ELEKTROMOTORJI Železniki, Otoki 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje sledeča prosta dela in naloge: 1. UREJEVALCA V MONTAŽI — 5 izvajalcev Pogoji: — srednja strokovna izobrazba (IV. oziroma V. stopnja) elek-trosmeri. 2. LANSERJA V MONTAŽI — 4 izvajalce 3. DELAVCA NA RAZREZU KABLOV 4. SNAŽILKE — 2 izvajalki Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mese-čnim poskusnim delom. Stanovanj ni. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Iskra TOZD Elektromotorji, Železniki, Otoki 21, v roku 15 dni po objavi. BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ, Kidričeva 38 a, Kranj Po sklepu Komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJE PRALNICE Pogoji: — VK šiviljske ali tekstilne stroke, — 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih, — 3 mesece poskusnega dela, — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov TOZD Bolnišnica za ginekolikogijo in porodništvo, Kranj, Kidričeva 38 a, Komisiji za delovna razmerja. Za vaš praznik nakit Zlatarne Celje POCENI DARILO OB PRAZNIKU, LEP OKRAS V VAŠEM DOMU vam nudi MURKA ELG0 v Lescah pri nakupu keramike LIBOJE. lončki, čajniki različnih barv in vzorcev, krožniki, sklede, skodelice, cvetlični lončki druge kvalitete in z manjšo napako. (M elqn VELIKA IZBIRA ZNIŽANE CENE Lesce SŽ VERIGA LESCE Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja proste delovne naloge 1. VODENJE POČITNIŠKEGA DOMA Z NAVABLJANJEM 2. KUHANJE V POČITNIŠKEM DOMU 3. SERVIRANJE IN POMOČ V KUHINJI (2 delavki) Pogoji: pod 1. — dokončana gostinska šola ali delovne izkušnje pri vodenju počitniškega doma, pod 2. — KV kuhar ali praksa pri kuhanju V počitniškem domu, pod 3. — PK delavka. Zaposlitev bo za določen čas v poletni sezoni. Informacije dobite v kadrovski službi Verige, telefon 75-140, interna 222. Rok prijave je 15 dni po objavi v časopisu. Prijave z dokazili pošljite na naslov: SŽ Veriga, Lesce, Kadrovska služba, Alpska 43, Lesce. LESNI NA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD Notranja trgovina Prodajna mreža, Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta dela oziroma naloge za PE Lesnina s pohištvom v Kranju, Primskovo, Mirka Vadnova 4 - POSLOVODJE II Pogoji: — srednješolska izobrazba poslovodske (trgovske) ali komercialne smeri, • — 3 leta delovnih izkušenj v stroki. Za dela oziroma naloge združujemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo trimesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju ob javnih pogojev na naslov: Lesnina, Ljubljana, Parmova 53, Kadrovsko splošni sektor, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. GLAS 10. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK, 5. MARCA novo Stuing COLA V želji, da bi čim bolj zadovoljili potrebe naših kupcev, smo se v »Radenski« odločili za nov izdelek SWING COLO. Zakaj prav okus cole? Raziskave so pokazale, da je ta okus v svetu in tudi pri nas, poleg okusov po limoni in oranži, eden najbolj priljubljenih. To potrjujejo tudi podatki o prodaji cole: 68 % vseh prodanih brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji je te vrste. Okus cole je najbolj priljubljen pri mladih, celo pri otrocih. Cole izvirajo iz Amerike. Prva je bila pripravljena iz oreščka cole, ki vsebuje precej velik odstotek kofeina. Po oreščku so poimenovali pijačo. Še danes dajemo to ime osvežilnim pijačam temne barve, za katere pa sploh ni več nujno, da vsebujejo kofein, ortofosforjevo kislino, sladkor in navadno vodo, kar je osnovni recept cole. Kako smo v »Radenski« pripravili SWING COLO? Tako kot pri vseh naših izdelkih smo se držali načela, ki nam je v »Radenski« tudi sicer vodilo pri drugih odločitvah, da namreč ponudimo ljudem, ki dajo nekaj na zdravo življenje, tako pijačo, ki je na trgu še ni. Vzeli smo našo osnovno surovino — mineralno vodo — ji dodali izvlečke oreščka cole, SEVEDA BREZ KOFEINA, vitamine, sladkor in še druge naravne sestavine. Tako je nastala SWING COLA. Namenjena je ljubiteljem col, torej mladim po srcu in vsem, ki priznavajo kakovost pijačam z mineralno vodo, VENDAR BREZ KONZERVANSOV. M M JP UP Jr W m m šk.4ŠtL,ig@r Mu mm nln Wmm BI JO RADI POSKUSILI? Priložnost imate V PETEK, 8. marca 1985 NA BREZPLAČNIH POKUŠINAH S PROGRAMOM, KI BODO: V KRANJU V Globusu od 9. do 10. ure v Delikatesi od 11. do 12. ure IN ISTI DAN NA BLEDU v PC Center I. od 15. do 16. ure KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE, KRANJ Na podlagi 73. člena Statuta KS razpisuje Svet krajevne skupnosti Zlato polje po sklepu z dne 21. 2. 1985 prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI ZLATO POLJE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — srednja strokovna izobrazba (upravno-administrativni tehnik, ekonomski tehnik, ali gimnazijski maturant), — znanje strojepisja, — tri leta delovnih izkušenj, od tega najmanj eno leto pri delu s samoupravnimi organi, — imeti mora organizacijske sposobnosti in moralnopolitične ter osebnostne vrline. Pred odločanjem 6 izbiri mora kandidat opraviti tudi preizkus znanja iz strojepisja. Poskusno delo bo trajalo tri mesece. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Delo je vezano na deljeni delovni čas dopoldne in zvečer. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter navedbo o družbenopolitični aktivnosti v 15 dneh po razpisu na naslov: Svet krajevne skupnosti Zlato polje, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisa. o. o MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. čestita ženam za praznik 8. marec p= zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. CENITEV PREMOŽENJSKIH IN AVTOMOBILSKIH ŠKOD NA PE JESENICE 2. CENITEV ELEKTRO ŠKOD Za opravljanje navedenih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da imajo višjo strokovno izobrazbo strojne smeri, — da imajo 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. pod 2. — da imajo višjo strokovno izobrazbo elektro smeri, — da imajo 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s poskusnim delom do 90 dni. Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka. Sprejmem KV MIZARJA IN DELAVCA za priuči-tev. Mizarstvo OVSENIK ALOJZ, Kranj, Jezerska cesta 108/C. Iz BLAGOVNICE FUŽINAR na Jesenicah sporočajo, da BRIVNIKE BRAUN iz SSR po ceni 3.588 pošljejo tudi po pošti. Priporoča se KOVINOTEHNA .-BLAGOVNICA FUŽINAR Jesenice, Titova 1, tel. 81-952 DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam TELETA, starega pet tednov. Marija Bernard, Gosteče 6, Škofja Loka 2017 Prodam SILOREZNICO ultra 3, potrebno manjšega popravila. Slavko Debeljak, Stara Oselica 54, Gorenja vas 2046 Prodam JABOLKA in DOMAČI KIS. Krničar, Okroglo 14, Naklo 2076 Prodam KOBILICO, težko okoli 300 kg, zna voziti, nositi, primerna tudi za jahanje. Raztresen, Lučine 32, Gorenja vas 2077 Prodam ELEKTROMOTOR 15 KW 2800 obr/min. Virmaše 47, Škofja Loka 2078 Prodam domačo ZASEKO. Vera Smrtnik, Sp. Jezersko 14 2079 Prodam PRALNI STROJ gorenje, harmonika VRATA — 3 m dolge. Biše-vac, Gorenjskega odreda 8, tel.: 28-851, Kranj 2080 Prodam TROSILEC za umetna gnojila in par PAVOV. Franc Grašič, Stra-hinj 68, tel.:47-190 2081 Prodam otroški športni VOZIČEK PEG in DESKE ter BANKINE za opaž. Podrekar, Retljeva 13, Kranj, Čirče 2082 POHIŠTVO za dnevno sobo (omara do stropa s kotnim elementom, fotelo-ma in kavčem ter mizo) prodam. Telefon 28-163 2083 Prodam SENO in OTAVO. Potoče 9, Preddvor 2084 Prodam KASETAR SANSUI SC 5100 za 6,5 SM. Tel.: 064-21-021 2085 Ugodno prodam kompresorski in vodni HLADILNIK za mleko, 10 armaturnih MREŽ 10 na 7 mm, TROSILEC umetnega gnoja, Lahovče 32, Cerklje 2086 Prodam črno bel TELEVIZOR gorenje. Tel.: 23-189 2087 Poceni prodam barvni TELEVfijnj gorenje, starejši tip. Majda Ga^!Tv" M. Pijade 15, Kranj Ugodno prodam ZAJČNIK in tri Jj de ZAJKLE in globok otroški W ČEK, nemški, košara prenosljiva s dežem. Ogled možen v soboto pop°'°Ft, in nedeljo. Mojca Žigart, Grogovi Naklo *k Prodam kopirno lesno STRUŽNjj&J Šimnic, Poljšica 26, Gorje JiojJ Prodam skoraj nov TROSILEC n« « skega gnoja ali zamenjam za cistef ^ za gnojevko. Mišače 4, tel.: 064-79-4*^ Prodam KRAVO v visoki brej«1 Meglic, Lom 21, Tržič ij \t) Prodam večji vrtalni stroj MOR^ ^ znamke domax. Lesce, Alpska 66 '%e< Prodam barvni TELEVIZOR nje. Tel.: 7-9-489, dopoldne fSkljL Prodam OKNA, VRATA, ŠTEDjK^ KE na drva, elektriko, plin, P£C.,| olje, TRAJNOŽAREČE PECI, RE, KAVČE, MIZE, STOLE, RAjJ TORJE, BOMBE za plin, BOJLER vse po nizki ceni. Tel. 77-314 ali Rlki!, va 5, Bled E Prodam manjše in večje PRA a KE. Možna dostava na dom. Stano", Log 9 Prodam KRAVO simentalko, M drugo telitvijo v aprilu. Dovje 112. H\ strana tffl^ Prodam 9 mesecev brejo TEl^'Ifr težko 550 kg, črno bele barve. Cefl: * Breznica 8 Prodam barvni TELEVIZOR ding, Tel.: 82-366 Prodam dirkalno KOLO (manjš^ 5 prestav, ter eno plastično CISTE* za kurilno olje 1500 1. Prodam tud' vo pločevinasto KAD, rjave barveie|.:, žeča. Smledniška 122, tel.: 28-137 M \\{ Prodam KRAVO simentalko s P J|etni teletom ali brez. Grogova 6, Naklo ; h j Prodam 10 dni starega BIK CA i ^ mentalca — Hraše 32, Lesce .F 1«; Prodam PEČ za centralno kurJ»|ilt? ELTERM 35 ccal, nerabljeno ceni. Tel.: 44-674 popoldan po ZAHVALA V 75. letu je sklenila svoje plemenito življenje naša srčno dobra sestra, teta in svakinja PAVLA ERŽEN Fantova Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija' teljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Bitnje, Besnica, Stražišče, Gunclje ELEKTRO GORENJSKA Delovna organizacija za distribucijo in proizvodni0 elektri čne energije, n. sub. o., KRANJ, JLA 6 Delavski svet TOZD Elektro Kranj razpisuje v skladu s st* tutom temeljne organizacije dela in naloge delavcev s pose"' nimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE ODDELKA ZA OBRATOVANJE 2. VODJE ODDELKA ZA INVESTICIJE 3. VODJE ODDELKA ZA PREVZEM IN PRODAJO ELEKTRIČNE ENERGIJE 4. VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasledi pogoje pod 1. pod 2. elektroinženir, 5 let delovnih izkušenj, diplomirani elektroinženir in pooblastilo, — 5 let delovnih izkušenj, pod 3. — ekonomist ali organizator dela ali elektroinženir, **— 5 let delovnih izkušenj, pod 4. — organizator dela kadrovske smeri ali pravnik ali upfi vni delavec, — 5 let delovnih izkušenj. Kandidat mora izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je samostojen, ustvarjalen, in uspešen pri dosedanjem del*. — da izpolnjuje merila in načela kadrovanja po družbenem d0| voru o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj Mandatna doba traja za vsa dela 4 leta. Prijave sprejemamo 1'5 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazil* izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo pripor<# no na naslov: Elektro Gorenjska, TOZD Elektro Kranj, Mirka V*""-nova 3, Kranj, za razpisno komisijo. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh f. opravljeni izbiri. 1 »»k kg te m % IE nama Ob dnevu žena - 8. marcu čestitamo vsem ženam in dekletom, možem pa priporočamo nakup: — aranžiranih daril — darilnih bonov — nakita Zlatarne Celje s posebnimi KTj fifJJJlCI darili t^^j veleblagovnica Škofja Loka ali povabilo v našo restavracijo blagovnica Cerkno !!?¥K. 5. MARCA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN O POSESTI P"n rabljen TEPIH. Naslov v ^em oddelku 2119 ..uPim camp PRIKOLICO. Ponudbe 'j*1-: 084-41-135 2120 bJ!XuPim športni VOZIČEK, znamke Ft£- tel.: 47-385, popoldne h M,!^Pim AVTOMOBILSKO PRIKO-^Uft? za Prevoz konja. Tel.: dopoldne 2(fflH-008 2 123 i°ŽKfeim 3 T zgodnjega semenskega 20»|,;n(JMPlRJA. Milic Simič, Heroja It) pnika 38, Jesenice 2124 A Pim bleJsko KOČIJO za »fjaka-iflj. • kompletno pokrito in vzamem v Jem KOŠNJO. Tel.: 77-314, Bled, Ri-n]eva5 2125 V Šenčurju pri Kranju prodam starejšo KMEČKO HIŠO z večjim vrtom. Tel.: 22-669 1807 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v izmeri 500 kv. m., 10 km od Kranja, smer Gorenjska. Naslov v oglasnem oddelku. 1990 Prodam ali zamenjam polovico HIŠE z vrtom (pritličje), Smidova 14, Kranj 2129 V Kranju, Bledu ali Kranjski gori vzamem v najem prostor, primeren za manjši gostinski lokal ali kava bar. Ponudbe pod: »Dober plačnik.« 2130 Kupim GARAŽO na Planini. Tel.: 27-782 2131 Primerna darila za Bij I DAN ŽENA : v DROGESANU J!. Kranj, alPrešernova 19. FIAT 126, letnik 1981. e'^67°rdam osebni avto VW 1300, letnik B Pr' ac Štefan, Zvirče 44, Tržič 2100 m AMI 8- celega ali p 'if.^. Podlubnik 98, Škofj d etnf°1no Prodam MOTOR JAWA 3Yo" '41 t> Silvo Kodorovič, Cankarje-*i tržič 1 on' po delih, a Loka, 1892 p-irzič 1899 2lll u£m PIČKA, celega ali po delih, lik\4 SPIROVCEV, 12x14x8, Zg. Brst« V,77. Cerklje 1903 21 nik8odno prodam ZASTAVO 101, le-. Mji 974> registrirano. Ogled od pone-P ■ ]ku do četrtka. Vodnik, Zevnikova 1, r^,Orehek 1906 jodam ZASTAVO 125 P, letnik mTJ. registrirano do oktobra 1985, za L01l2no 150.000 din. Medja, Hotema-r^ 1920 FiJ^dno prodam delno obnovljeno f^TAVO 101, letnik 1974. Ul. XXXI. p2l3e 40, Kranj 1935 lJamdam ^renski AVTO VAZ ali metar osebnega. Slave Debeljak, pra Oseliea 54, Gorenja vas 1932 l»8f°Jam ZASTAVO 750 SC, letnik lau- Mlaka 17 a, Kranj. Ogled popol-fp°d 15. ure dalje 2101 W m odlJčno ohranjen VW hrošč. k letmk 78- registriran fe-*W 85' brezhiben. Tel.: 75-704 2110 PtaV(?^om ŠKOLJKO po delih za za-N do 5 K ter prvo STENO za Ami 8. PrS"041 2111 mZ, m karamboliran FIAT 126 P, PistK po delin- Gros. Begunjska 33, I prr^a Pri Tržiču ' 2112 it'PoriA am ZASTAVO 101, letnik 1975, Golnik u' Velesovn 9. tpl • I 9.11 R naselje 38, tel.: 60-894 od 6. do 7. ure ter popoldne, Škofja Loka 2133 Takoj zaposlim NKV delavca, starega od 20 do 30 let, za delo v čevljarski stroki. (EXP. popravila čevljev za Globusom, Kranj) 2134 Iščem kakršnokoli delo na domu. Tel.: 83-517, popoldan 2135 Na dom sprejmem blagovno knjigovodstvo, (privat). Naslov v oglasnem oddelku. 2136 KV kovinarja redno zaposlim. Telefon 62-021 2137 OBVESTILA ZAPOSLITVE 2113 Rk iqo° Prodam TOMOS APN 4 M, le-lW2- Smledniška 89, Kranj 2114 lin ftm ZASTAVO 750, za 120.000 lovu Urič Vesna, Gradnikova 77, Ra-JSlca 2115 ji^darn FIAT 126 P, letnik 1978, re-'501 *an do junija 1985 in ZASTAVO f Hi 'Bf.areJši letnik, neregistrirano, celo '53 a ,delib- Ivan Korošec, Sp. Gorje **akVSp- Poljane), Zg. Gorje. Ogled Popoldne. 2116 K n m dobro ohranjen R4 GTL, le PW°Vember 1982. Janez Dežman, l 0 25, Bled 2117 Takoj zaposlim 2 KV ali PKV SLI-KOPLESKARJA, z nekaj let prakse. OD 40.000 din. Dušan Bizant, Britof 9, Kranj 2000 Službo dobi strojni tehnik s triletno prakso in strojni KLJUČAVNIČAR. Šifra: Dober dohodek 2001 KV ali PKV STRUGARJA s prakso zaposlim. Preizkus znanja in poskusno delo. Pismene vloge s spričevali pošljite na naslov Kovinostrugarstvo, Valentin Sinko, C. Talcev 17, Škofja Loka 2132 Opravljam fasadna dela, brizganje plastičnih ometov, polaganje zidnih in stropnih tapet, polaganje toplih podov in tapisonov. Janko Knific. Hafnarjevo ELEKTROINSTALACIJE napeljujem. Telefon 60-584 1537 Igram na OHCETIH in ZABAVAH. Lastno ozvočenje. Tel.: 25-971, int. 29, dopoldne 2138 Instruiram MATEMATIKO in RAČUNALNIŠTVO za osnovne šole in za srednje šole. 1VI: 064-22-256 2139 OSTALO VeCPlm manjše STANOVANJE v se em delu Kranja. Šifra: Leto 1985 Starejši upokojenec v Kranju, zdrav in pokreten, išče starejšo žensko, brez obveznosti, za gospodinjstvo 5 do 6 ur dnevno. Nedelje proste. Pismene ponudbe pošljite na »Glas« pod šifro: April 2009 Gliste, rdeče, kalifornijske, za proizvodnjo gnojila (humusa) nudim z in-štruktažo in namestitvijo. Tel.: 066-36-860 popoldan, ali 066-32 031 int. 53 do 15. ure 2140 Oddam PSA volčjaka, mešanca, starega 2 leti. Tel.: 25-280 2141 letnik 78, Viktor 2146 . Pr3 Zabnica 61 fb°MORm dobro ohranJen MOPED ~ 4 brzine. Janez Božnar, f. škofja Loka. Ogled vsak ure dalje. 2147 Kh i?am ZASTAVO 750 SC, letnik 80. 4 ' Bukovica 12> Selca 2148 SNOVANJA i 1991 JA^jpan3U prodam trisobno STANO-v Sorlijevem naselju. Tel.: l4mP°20-m-i 2126 K°VANjEm dvosobno stareJ'še .STA 0 - za večje, (najraje z Iskra ku zatika). Naslov v oglasnem oddel-Oft 2127 loJ^r^ljeno sobo za manjšo pomoč v ^ko istvu dobi ženska srednjih let, n,2aposlena, vdova ali mlajša upo-f>b ^ a, urejena in poštena. Soba je Cpmetni avtobusni postaji. Šifra: 0llca Usc« 2128 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in stare mame ANGELE DOLŽAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje VSI NJENI Reteče, 18. februarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete IVANE URANIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje in našo mamo spremili na zadnji poti. Najlepša hvala tudi duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, brata, strica in bratranca IVANA OMERSA roj. 1927 se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem Sava OPP-TAP, in DPO, LTH Škofja Loka — Kontrola, DZS, poslovalnica Kranj. Posebno se zahvaljujemo družini Kastelic iz Prebačevega za nudeno pomoč. Nadalje se zahvaljujemo ZB Voglje, KS-SZDL Hrastje-Voklo, praporščakom in govornikoma. Iskrena hvala tudi pevcem in gospodu župniku iz Hrastja za pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ PRISRČNA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Hrastje, februarja 1985 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, brata, starega očeta, strica in bratranca FRANCA REMICA iz Pšenične police pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje ter sočustvovali, z nami. Posebna hvala Cestnemu podjetju Kranj in njegovim sodelavcem, Merkurju Kranj — Poslovalnica Globus, PTT Kranj, Planiki Kranj, vsem gasilskim društvom za častno stražo, pogrebni sprevod in ganljiv govor, upokojencem, krajevni skupnosti Cerklje, govorniku za ganljive besede, pevcem za žalostinke in župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala dr. Borutu Beleharju in sestri Anici ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Pšenična polica, Babni vrt, Domžale, Poženik, Sp. Brnik, 26. februarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame NANCY BOGATAY roj. HODGES se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter Livarni A. Ogrinc s sodelavci iz Ljubljane za darovano cvetje in sočustvovanje ob tem težkem trenutku. Posebna hvala tov. Francu Galičiču za ganljivo izrečeno slovo. Še enkrat se srčno zahvaljujeva vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: mož Rafael in hči Mary Fužine, Anglija ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FERDINANDA TROŠTA p. d. Matuhovega s Sp. Lipnice se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste podarili cvetje ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Lipu Bled, govorniku KS Lancovo, Žitu Triglav Lesce, SIC iz Radovljice in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi duhovniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Sp. Lipnica, Radovljica, Lesce, Maribor, Col ZAHVALA Ob smrti naše sestre, tete in svakinje MARIJE KREMŽAR z Luž št. 31 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, botrom, Matijevi mami in vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred, zvonarjem, pevcem in govorniku Lojzetu Smoleju, kakor tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice, posebno dr. Vogrinovi. VSI NJENI Luže, 20. februarja 1985 Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, babice, hčerke, sestre in tete SLAVKE MITROVIČ se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste nam v času njene bolezni in smrti stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala za čudovito cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega CVETA TROJARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem KŽK tozd Trgovina na drobno in tozd Mesoizdelki, učencem in razredničarje-ma 6. c in 7. a razreda 0& Cveto Golar Trata, tov. Jerebu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in č. g. duhovniku za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, imeli Cveta radi in ga spoštovali. ŽALUJOČI: žena Marinka, sin Klemen in hči Tadeja Gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo Z znanjem do umnega kmetovanja Žirovnica — S pesmimi Oj lepo je res na deželi, Polje, kdo bo tebe ljubil, Ni sram žuljavih rnk so pevci in recitatori i iz osnovne šole Gorenjskega odreda v Žirovnici začeli 11. gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Domačnost, kakršno je moč doživeti na podeželju, je za tri ure napolnila dvorano in oder, na katerem se je gnetlo 15 tričlanskih ekip aktivov mladih zadružnikov iz Gorenjske kmetijske zadruge in njenih temeljnih organizacij Naklo, Cerklje in Sloga (le iz Tržiča ni bilo nikogar), iz temeljne organizacije kooperantov Radovljica, iz blejske in škofjeloške zadruge, iz Gozdar-sko-kmetijske zadruge Srednja vas-Bohinj, kjer so šele pred nedavnim ustanovili aktiv, pa tudi iz Žirov, od koder zadnja leta niso prihajali na takšna in podobna tekmovanja. Število nastopajočih ekip — že dolgo jih ni bilo toliko — pa tudi dobro poznavanje poljedelstva, živinoreje, kmetijske zakonodaje ter novejše zgodovine s samoupravljanjem je presenetilo tudi prireditelje — občinsko konferenco ZSMS Jesenice, Živinorej-sko-veterinarski zavod Gorenjske in aktiv kmečkih žena iz Žirovnice. Potem ko je v rednem delu tekmovanja kar pet ekip pravilno odgovorilo na vseh šest vprašanj, je šele po dodatnem preskusu znanja zmagala druga ekipa škofjeloškega aktiva mladih zadružnikov, v kateri so tekmovali Jože Stanonik, Simon Alie in Milena Bernik. Druga je bika prva ekipa kranjske Sloge (Janez Poren-ta, Irena Zlate, Martin Križnar) tretji do četrti mladi zadružniki iz Žirov (Toni Kokelj, Majda Treven, Miha Petkovšek) in Cerkelj (Minka Sajo-vic, Polona Jenko, Janez Novak) ter peti tekmovalci druge radovljiške ekipe (Janez Šebat, Ivanka Zupan Florijan Černe). Sledijo Škofja Loka I, Naklo II, Bled II, Srednja vas-Bo-hinj, Radovljica I, Bled I, Naklo I, Radovljica III, Naklo III in Sloga II. Člani zmagovalne ekipe so se veselili zmage, saj bodo zastopali Gorenjsko na republiškem tekmovanju v Sevnici. 22-letni Jože Stanonik iz Čabrač v Poljanski dolini je končal srednjo kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Doma je s kmetije s 26 hektari zemlje in z 20 glavami živine. Kdor pozna Čabrače, ve, da je vas v hribih in da ni mogoče vsega dela opraviti s stroji. »Tudi za koso in vile je treba poprijeti,« pravi Jože in dodaja, da vsega pridobljenega znanja ni mogoče prenesti v prakso, ker tudi denarne možnosti tega ne dopuščajo. Pravi, da tudi na domači kmetiji še niso izkoristili vseh možnosti, predvsem pri prireji mleka in izkoriščanju travnikov. 19-let-na Milena Bernik iz Strnice v Poljanski dolini namerava po končani kmetijski šoli v Kranju — zdaj obiskuje četrti letnik — nadaljevati študij na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Na domači kmetiji redijo deset plemenskih telic, glavni dohodek pa jim prinaša gozd. O tekmovanjih mladih zadružnikov meni, da so koristna, ker se na njih bodoči kmetovalci in kmetijski delavci izobražujejo in medsebojno spoznavajo. 18-le-tni Simon Alič iz Pevna pri Škofji Loki je končal kranjsko kmetijsko šolo in je zdaj zaposlen kot traktorist m) KŽK -irvom nnsrstvu Suha, popoldne pa pomaga še na domači kmetiji s 3,5 hektara obdelovalne zemlje in s 13 glavami živine. »Zadnje čase se tudi mladi raje odločajo za delo na kmetijah, saj je čedalje težje priti do službe in tudi v tovarnah ni več tako rožnato, kot je bilo nekdaj,« ugotavlja Simon. C. Zaplotnik Pes naj bo lovcev prijateljev Na Gorenjskem ima okrog 550 članov Lovsko kinološkega društva 320 psov Kranj — Lovsko kinološko društvo Gorenjske Kranj je bilo ustanovljeno pred šestimi leti. Danes ima 550 članov, le-ti pa imajo okrog 320 psov različnih pasem. Sicer pa je na Gorenjskem 28 lovskih družin in vsak tretji lovec, član posamezne lovske družine, ima tudi lovskega psa oziroma je član Lovsko kinološkega društva Gorenjske. V Sloveniji je danes 18 lovskih kinoloških društev. Gorenjsko lovsko kinološko društvo pa je, kar zadeva organizacijo in aktivnost, v slovenskem vrhu. Minuli petek popoldne so se člani Lovskega kinološkega društva Gorenjske zbrali v Kranju na rednem občnem zboru. Ocenili so, da so na področju novih dognanj in uveljavljanja lovske kinologije naredili v zadnjem obdobju velik korak naprej. Lovcev, ki imajo pasemske lovske pse, je vedno več, tovrstni dejavnosti pa posvečajo vedno večjo skrb tudi v lovskih družinah. V prihodnje pa bodo organizaciji in delu namenili še večjo pozornost. Kar zadeva organizacijo, naj bi v prihodnje Kinološka zveza Slovenije imela dve skupščini: lovci kinologi naj bi imeli svojo skupščino, lastniki športnih psov pa svojo. Zanimivo je morda tudi, da ima lovska kinologija pri nas 60-letno tradicijo, športna pa je veliko mlajša. Na občnem zboru so se gorenjski lovci-kinologi dogovorili, da bodo letos izdelali analizo o stanju lovskih psov v lovskih družinah na Gorenj- Čestitke za jubilej in zgledno Člani Planinskega društva Radovljica, ki slavi letos 90-letnico ustanovitve, so tudi lani'marljivo delali — Živahna aktivnost v odsekih in sekcijah — Jubilej bodo označili z vrsto prireditev Radovljica — Radovljiško planinsko društvo je med največjimi v Sloveniji, saj je konec lanskega leta združevalo 2285 članov. Večji del članstva sestavljajo starejši planinci, razen njih pa imajo 298 mladincev in 445 pionirjev. Društvo se ne ponaša le s svojo velikostjo, ampak tudi z dolgoletnim delovanjem. »Devetdeset let sicer za zgodovino ni dolga doba,« je v svojem nagovoru na jubilejnem občnem zboru minuli petek v leski šoli ocenil predsednik društva Miha Finžgar iz Nove vasi, »vendar se je v njej dogodilo veliko pomembnega. Ustanovitev radovljiške podružnice SPD 10. marca 1895. leta je pomenila buditev narodne zavesti med članstvom, ki je bivalo od bohinjskega do zgornjesavskega predela. Prinesla je izgradnjo številnih koč. Za oskrbo postojank pa si naše društvo največ prizadeva še danes.« Z gospodarjenjem članstvo nima malih skrbi, saj upravlja Valvasorjev dom pod Stolom, Roblekov dom na Begunj ščici in Pogačnikov dom na Kriških podih. Tod je imel prizadevni gradbeni odbor tudi lani največ dela. S tovorno žičnico, ki je obratovala drugo leto, je iz Trente do Pogačnikovega doma prepeljal v 198 obratovalnih urah 117 ton raznega materiala. Največ je bilo gradbenega, saj so se lani lotili izgradnje objekta, v katerem bosta v spodnjih prostorih zgornja postaja tovorne žičnice in skladišče, na podstrešju pa bodo uredili zimsko sobo s 16 ležišči. Konec septembra je bila stavba pokrita; vanjo so vložili kar 2221 ur prostovoljnega dela. Razen tega so na Kriških podih postorili nekaj manjših popravil in uredili vodovod pri Valvasorjevem domu. Za letos pa načrtujejo dokončno ureditev zimske sobe pri Po-gačnikovem domu, ureditev vodovoda pri Roblekovem domu ter popravilo peči, tlaka v jedilnici in električne napeljave v Valvasorjevem domu. Prizadevno članstvo V odsekih so lani zaznali prek celega leta živahno aktivnost. Markacisti — pet jih skrbi za urejanje približno 100 kilometrov poti — so se posvetili čiščenju poti k domovom v Karavankah, usposabljanju na markacijskem tečaju, nadelavi poti na Ajdno, napeljavi dela geološke transverzale in ureditvi nekaterih planinskih poti. Mladinski odsek, ki letos praznuje 25-letnico delovanja, je pripravil planinsko šolo za 84 mladih, imel je šest izletov, pomagal je pri oskrbi Valvasorjevega doma, povezal pa se je tudi z OŠ Lipnica. Alpinistični odsek — v njem je 12 alpinistov, pet pripravnikov in sedem tečajnikov — je poskrbel za izvedbo alpinistične šole, pomagal je pri gradnji na Kriških podih, plezalci pa so opravili 286 vzponov. Zelo prizadevni so bili tudi člani radovljiške postaje GRS, katerih dejavnost smo že posebej predstavili za 20-letnico ustanovitve postaje začetek leta. Društvo ima tri planinske sekcije. V lipniški osnovni šoli so imeli 5 pohodov in tri izlete ter več očiščevalnih akcij. Planinska sekcija Plamen v Kropi ima med 103 člani 35 planincev iz Radovljice, med vsemi pa je le malo dejavnih; razen za izletništvo se zadnji čas ogrevajo za postavitev malega zavetišča na Jelovici. Lani je zaživela tudi sekcija v Kemični tovarni Podnart, ki je pripravila več izletov. »Tako dobro delo lahko samo pohvalimo,« je priznal eden od gostov na zboru, predsednik PZS Tomaž Banovec, ki je med drugim dejal: »Posebne čestitke društvu veljajo za izgradnjo na Kriških podih. Dvosezonski namen postojank je pomemben, saj so se ljudje navadili zahajati v gore tudi pozimi. Vaša odlika je prostovoljno delo, za kar bo treba navdušiti vso našo mladino.« Približno 120 udeležencev zbora je za predsednika PD Radovljica ponovno izbralo Miha Finžgarja, dolžnost skem. Skušali bodo ugotoviti, ali je glede na stanje divjadi na Gorenjskem dovolj lovskih psov. Pripravili pa bodo tudi seminar za vodnike psov-krvosledcev. To je le nekaj glavnih nalog, saj med letom prirejajo tudi različna srečanja in tekmovanja. Pomembne so tudi smernice, ki so jih sprejeli na občnem zboru. Vanje so zapisali, da je iskanje zastreljene (ranjene) divjadi dovoljeno le s čisto-pasemskimi lovskimi psi, ki so pre-skušeni za delo po krvni sledi. Tistim lovskim družinam, ki imajo v planu odstrel parkljaste divjadi, so na Gorenjskem priporočili psa-krvo-sledca in sicer bavarca ali honove-ranca. Prav tako so poudarili, naj v lovskih družinah lovijo malo divjad le, če imajo za to usposobljene lovske pse. Posebej so poudarili, da lovskega psa v lovišču ni dovoljeno pokončati v nobenem primeru. Za odškodnino — znaša trikratno vrednost pokončanega lovskega psa — odgovarja lovska družina, v katere lovišču je bil pes pokončan. Proti vodniku pa se v vsakem primeru uvede disciplinski postopek. V smernicah je med drugim še zapisano, da lov na zajca brez psa praviloma ni dovoljen. Za šolanje in vodenje predvsem mladih lovskih psov pa naj lovske družine določijo del lovišča, kjer se to lahko opravlja celo leto. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja in odlikovanja članom. A. Žalar podpredsednika pa bo po novem opravljal Mirko Pogačar. Za častne člane so imenovali Slavka Vengarja, Ludvika Rutarja, Janeza Mraka in Viktorja Slamnika. Slovesnost so zaokrožili s podelitvijo transverzalnih značk več članom društva. Planince so med drugim seznanili tudi s programom praznovanja društvenega jubileja. Kot smo že zapisali, bodo 9. marca odkrili spominsko ploščo in odprli razstavo v Radovljici. Za praznik dela, 1. maj, bo pohod k Valva- la Branka Grošelj, oddelkovodja skladišču galanterije. »Ne del»^ slabo, toda tozd je v denar"', škripcih in to se nam pozna. Tu* 22 tisoč dinarjev, do kolikor nam bi povečali osebne dohodke. * za naše delo malo. V primerjavi' možem, ki opravlja enako deloj* da drugje, zaslužim namreč P* manj.« »V 20 letih, odkar sem v Kokri. I* našemu skladišču vselej šlo najb0' Ije, od lani pa smo pod planom,11 Je GLASOVA ANKETA Dohodek vsaj za preživetje Visoke cene in nizki osebni dohodki so razlog, da veliko delavcev težko živi — Najnižji osebni dohodek, 22 tisoč dinarjev, za katerega se zavzemajo sindikati, bi moral najslabše plačanim delavcem zadoščati vsaj za preživetje — Bodo v tovarnah zmogli dvigniti najnižje dohodke, ne da bi posegli v akumulacijo Kranj — Na kranjskem sindikatu so nam povedali, da je lani prek 4.200 delavcev prejemalo manj kot 22 tisoč dinarjev osebnega dohodka. Med njimi je 200 delavcev Iskre Telematike, slabo plačani so nekateri delavci tudi v Planiki, Gradbincu in Kokri. Sindikalno priporočilo, naj delavci poslej ne zaslužijo manj kot 22 tisoč dinarjev (izračun najnujnejših življenjskih stroškov), bo težko uresničiti zlasti v delovnih organizacijah, ki so se zaradi slabših gospodarskih rezultatov znašli v dohodkovnem precepu. Pri povečevanju dohodkov se ne bodo mogli dolgo ozirati le na najslabše plačane delavce, saj tako lahko prevlada uravnilovka in dohodek po socialnih merilih ne bo več dolgo spodbujal k delu. Kje so razlogi, da nekater ri delavci tako slabo zaslužijo in kako jim v prihodnje zagotoviti več, smo povprašali v Planiki, pri Gradbincu in v Kokri. Dobili smo takele odgovore. »Manj kot 22 tisoč dinarjev v Planiki zaslužijo tisti delavci, ki ob normiranem delu ne dosegajo svojih obveznosti. Okoli 400 delavcev je lani zaslužilo manj kot 25 tisoč dinarjev, 70 celo pod 20 tisočaki, če bodo rezultati po zaključnem računu ugodni, bo že prihodnji mesec manj delavcev z nizkimi OD. Tistim, ki niso sposobni dosegati postavljene norme, mora sindikat najti primernejše, lažje delo,« je menil Stane Lončarič iz Planike. V Gradbincu je kakih 100 delavcev, ki zaslužijo okrog 19.000 dinarjev, kot pravi predsednik sindikata Rafko čirič. »Gre v glavnem za delavce z nizko osebno oceno, ki so pravkar začeli delati. Po šestih mesecih se jim ocena dvigne in osebni dohodek je boljši. V glavnem so to delavci, ki bivajo v samskih domovih, kjer jim nastanitev in prehrano regresiramo, tako da z nizko plačo laže živijo.« Lanski najnižji osebni dohodek v Kokrinih skladiščih je znašal 19.930 dinarjev. Nekateri delavci, ki so v kuverti prejeli manj od zajamčenega osebnega dohodka, so jim morali doplačevati razliko. »Vzrok za nizke osebne dohodke ne tiči v slabem delu, kriva je tržna situacija,« pravijo v vodstvu tozda. »Cena dela je v skladiščih en gros nizka, padec prometa zaradi nizke kupne moči je okrnil izvedbo plana, ki je v skladišču galanterije lani dosežen le 95-odstotno. Delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki smo za nazaj izplačali poračunan osebni dohodek, vendar je to le začasna rešitev. Dolgoročneje bo treba poslovanje zastaviti drugače. Začeti nameravamo s skupno prodajo, prešli bomo na bolj iskane artikle. Kapital bomo usmerjali v skladišča, ki imajo višjo ceno dela. Z združeno trgovino bi lahko ta položaj uredili še dolgoročneje.« Kaj pravijo delavke? »Moja najnižja plača je lani znašala okoli 18 tisočakov,« je poveda- J sen log skl ku ver org % dra blij Pre Pla Oki laj % loč Pot dat fa2 tro teb dejala Vida Tavčar, prodajalka ko^ trolorka. »V tozdu so precejšnje **j zlike v dohodkih. Tako nekdo, dela le nekaj let, v primerjavi z J"1*' no zasluži tudi 5000 dinarjev več «*• mesec, ker pač dela z blagom, kise bolje prodaja. Za 28 let dela je pl» pod 20 tisočaki slabo plačilo.« »Lani smo se zaradi nizkih ose*> ni h dohodkov nekajkrat sestali >* od vodstva terjali pojasnilo, zaM tako. Z nizkimi osebnimi dohodi1, pod 20 tisoč dinarji je težko shaja'1 jaz pa sem bila še v bolniški. Por*'. čun ob zaključnem računu, ki zn^jIV^ ša dve plači, bo malce poravfl9 lanske razlike. Dobimo ga le del^' ci, ki smo slabo zaslužili. Za Pfl hodnje pa bo treba poiskati drui' rešitve, je povzela prodajalka D*f' ka Tepeš. D. Z. Žlebir Dobro zastavljeno delo Cerklje — Člani Avto-moto štva Cerklje so na občnem % pregledali delo v minulem letu' dogovorili za program letošnji"1 javnosti. Marca bodo pripravil1' davanje o varni vožnji in up^ traktorjev, 1. maja paradno vO^j konec avgusta razstavo starih torjev, ob krajevnem prazniku movanje traktoristov in septe^ avtorallv Kriška planina. Društ^ je ob ustanovitvi pred 32 leti št^J članov, ima danes že prek 500 &™ iz sedmih krajevnih skupnost1 Krvavcem. Trije člani društva "a nez Žargaj, Franc Zorman in ^ Markelj so na občnem zboru Ps priznanje občinske zveze za eno kulturo, Franc Sleme pa bo0 posebno priznanje. j j^u sorjevem domu. 4. maja bo miaainski odsek pripravil gorenjsko orientacijsko tekmovanje za pokal Jelovice, gorski reševalci pa bodo prikazali 15. junija reševanje v Dragi in 3. avgusta na Bledu. Alpinisti poleti načrtujejo odpravo na Kavkaz, 21. julija bo društvo odprlo krožno pot okrog Kriških podov, 8. septembra pa bo izvedlo pohod k Roblekovemu domu. Praznovanje bodo sklenili 18. oktobra z osrednjo proslavo v radovljiški osnovni šoli. S. Saje 7 L ■." novitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, H"., I Ijica, Škofja Loka In Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kr*™ / Glavni urednik Milan Bajielj — Odgovorni urednik Jože Košnj* ^ Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, ^}%Jf Jelovčan, Lea Menrh. ;i r, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej in Danica Žlebi r — Foioreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Obllko^jt Ix>jze Erjavec, Slavk.-- Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Blrk (,ta | tedensko, od januarja i964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In P*' ijj Stavek TK Gorenjski tisk, tisk IV Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave j Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: d'y tor in glavni urednik 28-463, redakciju 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-83*%^ merciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno promet davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 750 din ti