ClTATELJIl Prosimo, številk« poleg naslova Vala naročnina poteče. V teh splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev^ Ameriki. SBtk, IMi »t Um Pwt Ottimm m* Htm V«rtu N- AH ml •f March M. 1879. BA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivat«. . * 'C 'GLAS NABODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM ihneiaU m**, pgddj to pruiUtf ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 221. — Štev. 221. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 10, 1942. — TOREK, 10. NOVEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> AMER.CETE GREDO PROTI TUNISIJI WASHINGTON. — V BELI HlSl JE BILA VČERAJ OBELODANJENA VEST, DA JE PREDSEDNIK ROOSEVELT OBVESTIL TU-NIŠKEGA PASO, SIDI MONCEF PACHA, DA NAMERAVAJO AMERIŠKE ČETE KORAKATI PREKO TUNIZIJE, KI LEŽI MED OSIŠČNIM DELOM LIBUE IN AMERIŠKIMI PRISTAJALIŠCl V ALŽIRU — ZRAČNI BOJI PRI ALŽIRU. Tak korak bi sajel osisčne čete v klešče, ter bi obenem pomagal utreti pot za invazijo Hitlerjeve Evrope. Predsednikova obvestilo t linijskemu paši ]>ouidarja, da a-meriške čete pridejo na. ozemlje Tunizije z enim samim namenom, ki je popolno uničenje skupnega sovražnika. Skupno s srvdbodnimi francoskimi četami bodo branile Tunizijo in tako dasegle skorajšen poraz sovražnika. London. — Francosko poro-čilo se glasi, da so se spustili navajajo, da so francoske čete v nekaterih krajih dobile oja-čanja in se dobro stavijo v v boje v Severni Afriki nemški bombe rji, ter da so francoske kolonijalne čete priprav- l>ran napadalcem. Nemški str-ljene in ojačane na Atlantski mogrlavci pa so napadli ameri- obali, toda ameriške ekspedi-eijske čete so postavile na tisoče mož na obrežja, ter pritiskajo nevzdržno na glavna o-tporLšca Vichvskega afriškega imperija. Alžir je že zaseden in Oran je med dvema armadama ameriških napadalnih čet, ki se hitro pomičejo dveh •strani, da pra obkrožijo. Nada lj no napredovanje v ozemlje Tunizije se pričakuje. Francozi so priznali težke poškodbe, kL jih je utrpela njili flotila blizu Casabl&noe. Izgleda tuxii, ;la to pristanišče v Morokn ipride skoro v j>osest ameriških čet. Boji se vršijo v notranjosti mesta samega, kakor se glase poročila iz Viohv- ske vojaške transportne ladje v Alžirskem pristanišču. Anieri-sk oin britsko protizračna topništvo pa je napad ott>ilo. V zračnili bojih okrog 12 milj zapadno od Alžira je bilo opaziti italijanske, nemške, ameriške in ibritske aeroplane in tekom spopadov so nekateri padli v morje. Poročilo i z zavezniškega glavnega stana navaja, da ni resnica, da je francoska flotila odplola. iz Toulona. Ravno t a ko ho neresnične vesti, ki govore o velikih ameriških i^sgulbah letal in ladij, ki .so vozile moštvo. 'Sedaj je znano, da so bile a-meriške čete prepeljane direktno iz Amerike v Afriko, kjer so se združile z ameriškimi in Francoske bojne ladje zelo poškodovane Havasova agentura naznanja, da je bilo v bitki pred Ca-sablanco poškodovanih več francoskih bojnih ladij. Zavezniške bojne ladje so ' tudi bombardirale pristanišče! in mesto. Poročilo iz Viohvja ja. Mesto je bilo napadeno po .bridkimi četami, ki so prispe ameriških četah od treh strani! ]e [z Anglije. Ta €fc*pedicija je t\ulij^>;[a ena največjih, ki je bila pravi, da so zavezniški strnio-glavci na več krajrh zažgali Ca-sablanco. Radijska postaja v Vichvju pravi, da so to bili a-meriški aeroplani. Ameriški stromosrlavci so zadeli francosko 35,000 tonsko oklopnico Jean Bart in štiri franloske podmornice. Nemško poročilo tpravi, da ste bili potopljeni dve ameriški korveti v Alžiriu Iz Viehvja in Berlina pa pri-i hajajo ob istem Času poročila, da francoske bojne ladje v Tonlonu, med njimi tri oklopnico, čakajo na povelje, da odpluje jo na Sredozemsko morje, da. se spopadejo z angleškimi bojnimi ladjami, ki pomagajo ameriški ofenesivi proti fron^o-ski severni Afriki. Med londonski list je objavil, da so italijanske bojne ladje na potu proti zapadu. Sicer ni znano, kako veliko FRANCOSKI POSLANIK GASTON HENRI HAYE BO ODPOTOVAL GROZODEJSTVA V SLOVENIJI Vzrok množenstvenega po-kolja v Krasnji Iz nemškega lista "Kaern-tner Zeitung" izvemo, da je bil v Krašnji ubit nemški mestni porrlavar Frantz Wehovefcz. ki je bil od nacistov postavljen za upravnika vse Gorenjske. Poleg okrajnega načelnika Krausa v Trbovljah, so slovenski niporniki vrfbili torej tudi Francoski poslanik Gaston *,ajrLšjega upravnega uradni-Henn-Haye bo najbrže zapro-j ka vso Gorenjske. To je 'bil sil za svoj potni list in bo s tem brpz dvoma povod strašnemu prekinil diplomatske odnošaje razRajanju Nemcev med ne-z Združenimi drŽavami, ki so dolžnim kmečkim prebival-bili zelo prijateljski od ameri- stvom v KrašnjL —J.I.C. ške revolucije. _ Ako bo Petain napovedal Hitler se zopet usti Na nedeljskem zborovanju veteranov nacijske stranke ob obletnici ponesrečenega nacijskega puča je Hitler v Mo-akovem zopet govoril ter rekel, da bodo Nemci zadali Amerikancem, ki so prišli v severno Afriko, uničevalen vdarec. in v bojih so sodelovali tanki. Poročilo pravi, da so prišle čete od severnovzhodno od Casatblance. * Po vichvrkem radijskem po- Združenini državam vojno, ni znano, kajti Francija se je bojevala brez vojne napovedi z Anglijo pni Oranu in na Madagaskarju. \Earšal Petain je oporno zavrnil prošnjo predsednika Roo-sevelta za sodelovanje z zavezniki ter je rekel: liMi smo bili napadeni; mi se bomo branili; in to povelje sem izdaL" V Beli hiši je bilo naznanjeno, da je predsednik Roosevelt pozval tudi španskega diktatorja generala Franca in por- Rekel je tudi, da Nemčija ne bo nikdar več ponudila miru. Zadnjikrat je Nemčija ponudila mir 18. julija, 1941. iZa Nemčijo preostane samo ena stvar: končna zmaga! In Hitler prav nič ne dvomi, da Nemčija s svojimi zaveznicami ne bi zmagala. Hitler nj mnogo Igovoril o vojnem položaju, tem več je samo obujal spomine na velike uspehe, ki jih je dosegla hrabra nemška armada. In zopet se je znesel, kot je njegova navada v vsakem govoru, nad plutokrati in Ži<\i. Tz zavezniških vlad in njih načelnikov je zbijal šale. Rekel |, je, da je Stalingrad trdno v I nemških rokalu Kaj pomaga Boji v Egiptu RAZBITA NEMŠKA ARMADA V LIBUI Ostanek nelodaj ponosne nemške armade feldmaršala Rominela je pribežal v Libijo. 8 tem so boji za Egipt končani z veliko asngleško zmago. Od armade 140,000 mož ima, Rommel samo še kakih 35,000 mož, ki so še nekoliko sposobni za boj. Vsi ostali so bili ali ubiti, ali vjeti* ali Tpa čakajo, da jih bodo Angleži polovili in jih odpeljali v ujetništvo. Nemšški tančni oddelek se je skušal braniti pri Matruhu, 125 milj zapadno od egiiptske meje, toda je bil naglo obkoljen in Selassie je slovesno odprl parlament Addis Ababa. — Cesar Haile! Rusom, če po Volgi ne morejo Selassie je v pondeljek, '2. no- voziti čolni in ladje. _ vi4>ra slovesno oa ničesar bati. kdaj naenkrat prepeljana poj ju. toda Associated Press pra-; Dra*vni tajnik Hull je morju. V konvoju je bila ne-( viT da je dovolj močno, da se( ge 11(k žmeni več. kaj de- pregl(vlna vrsta različnih ladij, more .spopasti s francoskimi in ja y^^ jc vlado resno ki so bile naložene z najmoder-' italjanskimi bojnimi ladjami. | pokvaril,'da naj bo zelo previ-ročilu je bilo omen.>eno, da soj nojšim vojnim orožjem in na-1 Frnn^ka annada v severni dna, za kaj se odloči, f bili potopljeni nekateri amen- pravami potrebnimi za to vo- vfHki ^ ^^^^ kakih -|00,000' Ameriške zadeve pri vladi v ški motorni čolni, ki so hoteli jaško podvzetje. priti v pristanišče Casablanca.} Zadnja poročila o usodi za-| dete francoske bojne ladje, Jean Bart, se glasi, da je ladja v plamenih. Ladjo šo Ob- mož, Med katerimi je tudi več Vichvju bo zastopal švicarski domačinov. Sicer so dobro iz-vežlhani, toda slabo presknblje ni % orožjem. Mnoero pa so se poslanik. dil konstitucijo iz leta 1931, izjavljajoč, da cilj te konstituci-je je in mora biti enakopravnost za vse, ter verska svoboda in spoštovanje pravic narodnih in drugih manjšin. Cesar je tudi izrazil visoko priznanje Churchillu, predsedniku Rooseveltu in Angliji sami za njeno sodelovanje pri vzpostavitvi nove Etijopije. Berlan.—'Nemški radio v Vichy je včeraj dal vest. da kro-. „ . , .. « žijo tamkaj vesti, da sta bila « P"drimh bore,-,m se Fran-, a ■' i t\ i • I cozom ko so se Amerikanci iz-i strelievali in bombardirali za- admiral Darlan in general Juin » vezniški letalci. . . . | skoro gotovo zajeta v bojih v p^^^ ^ imnio zavezniki v severni in zaparVni 1 Afriki 140,000 vojakov. Nadaljna p>oročila iz Vichyja' Severni Afriki. Amerikanci obkoljujejo Oran Iz Londona poročajo, da ameri&ke čete, pred katerimi se pomičejo oddelki tankov, polagoma obkoljujejo alžirsko mornariško pristanišče Oran na Sredozemskem morju. — Istočasno se nadaljujejo boji v mestu Casablanca ter se obkrožanje Orana stopnjuje tudi od Rabata, ki leži ob Atlantskem obrežju francoskega ozemlja v Moroku. istočasno z Londona in Wash- Iz Jugoslavije Iz Londona poroča UP, da krogi jugoslovanske vlade poročajo, da so pomorski guerilci potopili v mesecu septembru v bližini dalmatinske obale dve italijanski trgovski ladji, ki so jih zavzeli prav po gusarskem vzorcu, sple-zaje na krov iz svojih čolnov. Hrvaški uporniki so ujeli posadko in ipotnike, zaplenili tovor in potopili obe ladji. Italijanska oblast je zasegla nato vse male ladje na dalmatinski in ingtona, navaja, da so ameriške čete zasekale globoko v za- V Morofcu so ameriške čete zavzele pristanišče Lyautejr in ledje Orana iz obredji vzhodno! Media, ko so prodirale proti in zapadno od mesia, ko &o naj-1 Casalblanci. prej zavzele Štiri zrakoplovna*_____ pristajališča ter zajela ti tisoč mož. i čestitke Rusom Zadnja poročila francoskega MMkovski tisk je objavil če-radija, katera so slvsak v Loo- stitke predsednika Roosevelta ilonu, namigujejo o neugodnem] na primineiltnem mestu in rav-po loža ju vichvske obrambe v otako gQ ^ objavljeaie mno-Morokn m Ateiru, k^er se od- d brzojftvke vplivnih O-r vichy^kib eet na^rlo kruKi , . „re^aTTlikav iz zavez- po ki t pričo ameriške ofenzive, | prc n(>Vembra. (Ra-postaja je celo sporočila dn ne dio prejemna siužba). — Tudi prav mogoče, da ie bil viet ^ iondonski radio oddaji v sr-slmpno z generalom Pierre,Tin- bolirvaščini, je govornik poro- 7)om' I čal o delovanju grierilskili |>o- ZaveznWki kroari n?so ničesar mor^akov, ki so po najnovej-n a znan iH ♦ kje bi bil Darlan. I žih vefeteih napadli tri la^ke tr-Ako pc admiral Dnrh-vn na- ffovske ladje, ki prevažajo če-haia v ameriških rokah v Alzi- te in vojni materijah Že v mora, tedni mn ie wrieral Eisen- secu septembru sta bili potop-ho'wer dni dovolj čnsa /a pre- ljeni dve ladji in posadka ter mvdek. Ako se bo odločil da «e( potniki ujeti. pridrn^5 zaveznikom, tedni bo Tudi drujrod po svetu jugo-ukazal francoski mornarici, da slovanski mornarji szvesto iz-se nai ne nnira. Vendar -na je vršujejo svojo veliko dolžnost, zavezniška mornarica v vsakem Ameriško mini^terstvo m orna-orim ko« francoski mornaric.I rice je javilo včeraj, da je so-O Dnrlann ie znano, dn ie bil vražna podmornica potopila v na armada je že daleč zapadno od M-atruha in žene pred seboj bežeč o nemiško armado. Angleži so vjeli okoli 40,000 Nemcev ter zaplenili okoli 500 tankov m 1000 težkih topov, o-Rtanek nemške armade , pa je ves razcepljen. Romoiel pa fee ■bo nasvzlic težkim izgubam in s samo peščico vojakov vstavil v kaki ozki «oteski pri Bardiji, toda Angleži so trdni v svojem sklepu, da ga bodo pognali v Tripoli«, Ko je Ttommel pričel bežati, je pustil za seboj 6 italjanskili drvi vizij (okoli 80,000 vojakov), brez tankov, brez motor, vozil in brez vode. Sedaj jih Anorleži odvažajo v ujetništvo. Vsi jrhrvni stani treh italjan-skrh divizij «o bili vjeti. NACIZM V ARGENTINI Buenos Aires. — Kongresni odbor za preiskcA'anje protidr-žavnih aktivnosti, je obelodanil obtožbo, da duovništvo v gotovih krajih Argentine propagira totalitarizem, toda vlada iu cerkveni višji krogi se vzlje jai?nim dejstvom, ki iso na raizpolago, ne zganejo. Odbor je izjavil, da se v ani-sijonarski'h predelih pridiga raz priznic v prid totalitame p ropala lule. M noeri 1ri-fbucijo mleka je bil predložen mlekarskim družbam, ki bodo morale tedensko poroe:».t! o količini mleka, ki ga pričakujejo dobiti od farmarjev tekom na-slednjega tedna, ter o razhode- plitvi te količine. Radi pomanjkanje delavcev na farmah, je bilo i izražen o mnenje, da bo mleka primanjkovalo, a ta bojazen ni utemeljena spričo dejstva, da se letos pridobiva več mleka nego pred enim le-toni. Sicer je zahteva po mleku sedaj precej večja, nego v normalnem času, ker se (pošilja mlečne produkte zaveznikom in &e tudi doma Uporablja mnogo mleka za armado, itd., kljub temu pa je za zadostne ipotrebe doma mleka dovolj ako se istega enakomerno porazdeli in to po«o*»m. v velikih metropolah iu industrijski centrih. , LAB M 4 B O D A" m TUESDAY, NOVEMBER 10, 1942 -GLAS NARODA ff (TOMi OP Owned ud Publlabed bj Slovenic PubUahing Company, (A Corporation) Frank Sakser, President; Ignac Bod«, Treasurer; Joseph Lupah*, Sec. Place at business of the corporation and addresses of abora officers: 210 WEST lfltb STREET, NEW XORK, N. X. 49 th Year "Glas Naroda" U issued every day except Saturday«, Sunday« and Holiday«. Subscription Yearly ft. Advertisement « Za celo leto velja Ust za Ameriko in Kanado 06.— ; sa pol leta 03.— ; za četrt leta 01-50- — Za New York sa celo leto 07.— ; sa pol ieta »3 JO. Za lnoswnatvo sa celo leto 07<—; sa pol leta 0&5O. "Glas Naroda" labaja vsaki dan lzvzem« sobot , nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" 210 WEST IStb STREET. CHelsea 0—1242 NEW YORK, N. 1 Vesti Iz Slovenije (J1C.). — In t emotional Gor-1 -Nacisti eo aaceli svoje delo v resporfdence (CIP) prinaša v] onem dolu kraja, kjer so bili svoji štev čl ki odi 22. oktobra svečano obljubili varnost in živ REVMATIČNE BOLEČINE? Zahtevaj!« Pate-ExpeOer * Sidrom na ikatijid. P AIN-BXPELLE B dramatičen opis razdejanja vasi Draiigoee. Louis Adamič je pod naslovom "Janezek" napisal o p o rušenju tega kraja pretresljivo kratlko novelb, ki je biia tudi že pribcena v slovenščini v naisem časopisju. Izvirni dopis International Correspondence se glasi: 1 jen je. polovili vse inoeke od 14' Let uaprej in jih zaprli v i-upni-] EVROPEJCI POSTAJAJO NOMADI. (JIC.) —- Ugledali časnikar šče in v prosvetni dom. Nato Milic Jvibal je nedavno na-so obe zgradbi z aažigabiimi! v "L** Ansgete* Times granatamft poru£dli in zttpalUi,1 ^^^ članek: tako da so a IjuidSmi vred pogo-| Nobena doczdaj v zgodovini rek?. Vse one, ki so se skupil amen jena* vojna ni tako gloibo- Lepa beseda lepo j 4 V Spominski knjigi, ki je mesto najde j bila iadana takrat je raz videti, iZadnjiČ sem omenila, da naj! da sem bil tedaj v državi Colo- foi se rojaku iz West Virgin! je, ki mi je poslal pet dolarjev za JTK). — SS., pridružil kdo, rado, kjer sem delal v rudnikih, v prostem času sem hodil okrog ipo naselbinah v okolici rediti, pa so postrdili. J ko vplivala »na življenje evrop- mi močmi skupaj še en stotak V srnrn\f*m HaIii vnsi so HPrlilil _____i>____ .7__n_____• ' „ — s— da 5>i tako spravili z združenj-/ "VValsenlburga in nabiral prispevke za t>klad Republičan- AMERIKANCI V AFRIKI V soboto zvečer je predsednik Roosevelt po radio naznanil, da se je močna ameriška araiada z vsem potrebnim orožjem izkrcala v froncoskih kolonijah ob Sredozemskem morju v severni Afriki in v francoski zapadni Afriki ob atlantski obali. Armadi poveljuje general Dwight 13. Eisenhower. Ob času, ko sq. se vojaki že izkreavali, je predsednik Roosevelt po k ratk ovalnem radiu v francoskem jeziku go-' voril francoski vlaidi v Vichvju in francoskemu narodu ter je zagotovil, da zavezniki ne iščejo francoskega ozemlja in da ne marajo nadlegovati niti francoske kolonijalne vlade niti prebivalstva. Zavezniki hočejo samo osvoboditi Francijo in franco-1 ske kolonije iz krempljev nemških'in italjanskih zločincev. Zato je pozval francoski narod, da naj sodeluje z zavezniki, da bo rešen nacijskega in fašističnega jarma. Predsednik je tudi rekel, da se je ameriška armada kateri se 'bo kmalu pridružila tudi močna angleška armada, zato izkrcala na več krajih Afrike, da ne bodo mogli Nemci vpasti v francosko zaipadno Afriko, od koder je najkrajša pot iz Afrike v Južno Ameriko. Značilno pri tem je, da eo prišli ameriški vojaki v Afriko, in zlasti, da so se tudi izkrcali v severni Afriki, to je v francoski Tuniziji, kjer bodo lahko prestregli nem-^ pokazal, <4 je umik ne- Hujše kakor Lidice. * 'Poročilo očividca o razdejanju Dr&žgoš, razodeva način ravnanja, katerega krutost presega tudi: Uiidioe. Kljub svoji zakasneloeti je to izvirno poročilo tako zanimivo in značilno, da ga prinašamo saj v izvlečku. "Dražgoše. vas z 81 hišami, cerkvijo, župniščem, šolo in prosvetiiim domom je .pozimi morala sprejeti pod streho gue-rilsko oeto od približno 150 mož ki so se zatekli tja pred izredno hudo zimo. . Nekateri so taborili v šotorih drugi pa so živeli v triišah v gornjem delu vasi. Dtne 7. januarja so Nemci poslali vojaški oddelek s 600 tovornimi avtomobili in preko 3.000 mož, da uničijo in ulove guerilski oid-delek. Njihov napad so eetnV ki odbili s strahovitimi izgubami, tako da so se nemški vojaki uprfi in niso hoteli znova napasti, dokler niso nekaterih ustrelili zaradi nepokornoati. Šele po 3 dneh je Nemcem za ceno ogromnih izgub u speto do-eoči cilj, toda našli so le 7 padlih guerilcev, dočkm so se vsi ostali rešili, ko je razvoj polo- ško armado, ki beži iz Egipta v Libijo. Tedaj bo prišla Honimelova armada med dva ognja: od zadej jo podi angleška osma armada, ki ji je vedno tesno za petami, spre-iio vl£eno ^ tira svojega nor-1 tej vojni. pokosili s stiojnico, ostale pa'nm^nega potekanja, temveč v No, stara mati me je zmirom so postrelifi bodisi posamič,'tisočih in celo milijonih sluča-bodisi v skupinah. j jev je prišlo do geografskega Mlladega Kajžerja so prisilit:' fekaremmjon'ja. V tej zares toda pnineBo svojega, na smrt bol-' tafni vojni SG vrgi preseljeva-nega očeta, katerega je btt skril ^ j^^^ v najv<čjem obse- gu T»e le s prevažanjem vojske, ki se je v prejšnji časih vedno takoj vrnila domov, ko so bile sovražnosti končane, temveč objema tiidi ogroimfne dele civi!-nega prebivalstva Kakor v časih ibanbarskik navalov, so začeli številni narodi v Evropi zopet živeti nomadski načiai življenja. To preseljevanje milijonov Evropejcem ima dvojen pomen: s strani osišča je bil prenos ljudstva dvosmeren. — Večji de! (njihovih mož je v vojaškem kroj uin se nahaja izven zemlje, bodisi v bojih, bodisi da tvori posadke denih ozenfljih. Tudi ako bi Hitler uspel. Ida zares jzvede na črt svojega novega reda, bi veščine svojih Čet ne mogel poslati domov. Tudi v tem ©lučaju bi jih moral »staviti v inozemstvu in šele za vojakom poslati tja naseljenca in upravitelja. . Del tega zunanjega Nemštva učila, da lepa beseda lepo mesto najde in čeprav sem v življenju tudi že preizkusila baŠ narobe, moram pa vseeno priznati, da na tisto baibičino modrost še vedno veliko dam. Pa naj povem raje, da se je mojemu apelu odzvalo zopet par dobrih slovenskih src. Iz daljne države Washington mi je poslala rojakinja, ki noče, da objavim njeno ime $15.— poleg tega pa se prav lepo pismo. na katerega ji hočem, kot vsem drugim, ki #?o poslali prispevke enkrat, ko bo drugi stotak skupaj, odgovoriti. Dalje je z naročnino na list priložil dva dolarja rojak John Laurich iz Goodmana. Wis., rojak Martin Mlekus iz Cherry Valley pa je v zase ni udeležil bitke. Za one, ki so Živeli v nižjem delu vasi, so celo Nerricd sami vedeli, da niso nobenega -izmed domoljubov niti pod streho sprejeli. Nemci so jim svečano zajamčili življenje, tako da Slovenci sploh niti I ^3fWLna da ni da jala strehe poskušal niso, skrivati se ^nobenemu izmed guerilcev. Na sibeizati. to so jih aopet spustili — da bi V gornjem delu vasi, kjer so mogli pripovedovati svojim l4ju guerilci taborili in tudi živeli dem o tej plemeniti Črti naeis- je naseljen v pdi jarmi jenih o-J ne ^ zameril ako povzamem »^T^Wuh X- Vnfftrih na> r»«i.vari- iz njegovega zanimivega zeniljiih, v katerih naj ustvari jo ncattški živel j z izgonom in nadomeščanjem starega prvobitnega prebivalstva. Ta postopek se odigrava največ v zapadni Evropi. v hišah, so se ljudlje skrili v kle teh ali pa izven hiš, da bi se meld spopadom ne 'izpostavljali, a se tudi niso s krivali niti po-stkušali zbažati, misleč, da sploh ni vzroka, da bi jim grozila ma-35evalna jeza Nemcev. pisma in tukaj podam, da bodo čitali to tudi naši čitatelji. "Ko bi bile drujge razmere, piše rojak Mlekuš. "in ako bi bil mlad, kot sem l>il pred dvaj- Efojše od iflfieljevanjfa in pri- Retimi leti, bi poslal za pomoč seljevanje Nemteev pa je umiranje (podjafimljetniih narodov. Nemci imajo v pesteh dva milijona vojnih ujetnikov v Rajira in nepoznano število ujetnikov v drugih deželah. V Nemčiji se tov m vest o moštva. Tildi v najhujšem na- večina je bila privtldotia tja zj valu svoje zlobne maščevalnosti Nemci torej ne pozabljajo zakonov propagandist ičneea dela." našemu naTodn rad veliko več. "V zadnji vojni smo bili mladi in je bila za nas boljša priložnost denar zaslužiti. Jaz sem bil takrat aktiven v gibanju Republ ičaruskega združe- širfti skozi deželo po- _____ "nežnosti** njihovega lijona tujih delavcev, katerih| tu^i res delal za stvar nahaja najmanj dva in pol mi-1 n-a in le daroval, ampak 1! •___i__ifTL .J --- 1« « 4 U ' ^liiiiliiiiidli&^itili^ DEMOKRATSKI GOVOR IZ BERLINA Washington. — Ob priliki obhajanja Turškega narodnega dne. 29. oktoibra, je «lišalo turško ljudstvo po radiju iz Berlina demokratični način vladanja povzdigujoč govor. Ta govor je podal turški poslanik v Berlinu, Saffet Arikan. Čudno se je slišalo po nemškem radiju besede, ki so izjavile: "Demokratki režim je ljudski režim — iz ljudstva in •za ljudstvo." Govornik je za-eno tudi posvaril svoje ljudstvo, naj se zaveda, da mu preti nevarnost napada. Ker je ibil omenjeni radijski govor podan v turškem jeziku, se njegovi vsetoini ni takoj posvetilo posebne pažn je, šele, ko je bil vključen med dnevne vesti in urada poročila, je vzbudil pozornost, ker se je nekako ujemal z izjavo, katero je v Ankari podal predsednik Lsmet InčmtL Izjava turškega premierja med drugim poudarja: "Naše sedanje stališče je podprto po nezlomljivi odločitvi turškega naroda, da brani evojo neodvisnost pod veščim vodstvom predsednika turške republike in s pomočjo razsodne in dale-kovidne turške vlade, ter konč-no tudi s silo naše pogumne turške armade. *' Turški poslanik, ki je govoril iz Bedlina, je v svojem govoru omenil ustanovitev turške repiiblike v letu 1933 in obenem jasno izrazil, "da turški narod je tedaj odločil, da se bo vladal sam. V teku devetnajsti let samovladanja je tudi počistil in odstranil vso navlako, ki se je nabrala tekom stoletij sultanske vlade v Turčiji. Odstranjeno je bilo vse zlo, ki ga je uvedel in pustil za eefooj mogočni Ottomaaiski imperij in namesto tega je "bila vzpostav Ig ena sedanja ljudska uprava,' Nemški listi dozdaj še niso podali nobene sodbe o tem. govoru. r-^ (ONA.) Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NAR0DN, PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. nasiljem in proti svoji v olji.) Milijoni Židov so biti natrpani popolno iztrebljenje narodov v geto jo. NešteviHni tisoči Ev-j Deloma se jim je to že posrečilo ropejoev so zaprti v ječah ki s (Slovenci. Neki Jugoslovan konoent racijsk rh taboriščih ter I piše: "Vsa Slovenija je na ce-ogrorrmo povečajo celokupno sfi. — Pošiljamo vam žalostne število izkoreninjenih Evropejcev. MiKjoni so vojni begunci, pozdrave, mi popotniki." Ker so vse te izpremembe -iz- med katerimi je največ Rnsov vržene s prisilnimi sredstvi, in Ukrajincev, ki ao zapustili, imajo sidnjžeari narodi pred se-svoja poljedelsJka posestva ali j boj nalogo, da zopet popravi-svoje tovarne in se naselili v, jo vse, kar so in 'kar bddo Nem-notranjest svoje domovine. j ci zakrivili. V nekaterih slučajih je cilj- ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE: $ 10,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja | vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni sten: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111. »iiiiimiiiiiiiiiiiim Terednka Polka Na ptanlocab—valCek fit*. N 1» la DUQUBSNE CNTVKRS1TY TAMBURICA — KV. M 571 Za t ox. cenik in cene ploK M obrnite na: JOHN MARSICB lae. Ml V«t CM Stmt, New SmS POZOR GOZDARJI! Potrebujem mož za Defense Work za hlode sekati, konje •goniti in za trnke voziti. Gozd je lep v ravnini. Dobra plača Zgladite ae pri: FBANK SLEJKO CrLiENTTELD, N. ,Y. -<3x) skega združenja. "VI. 1921 sem šel v domovino in sem se v Trsta na postaji slwčajno sestal s Slovenci, ki so bili tamkaj liposljeni. Začeli smo se pogovarjati in oni so *e bridko pritožili, da -se mi Slovenci v Ameriki nismo dovolj potrudili in storili svoje narodne dolžnosti, da bi naše Primorje ne bilo prišlo Lahom v pest. "Jaz sem jim skušal pamet tno pojasniti vso zadevo, kako da je bila vsega kriva umazana diplomacija, ki je potisnila na stran naše zahteve in tako potisnila velik del Slovencev in Hrvatov pod tujčevo peto. — In ker sem slučajno imel Spominsko knjigo pri rokah, sem jim pokazal kaj vse so Slovenci v Ameriki delali za Slovenijo med časom vojne. Ko so se seznanili z dejstvi, ki so jih imeli pred očmi. .«o me prosili oproSčenja, ker so ce izražali tako kritično, ko niso vedeli za dejstva, ki so govorila jasno, da Slovenci v Ameriki nismo pozafbili naroda doma med vojno. "Baš tedaj je prišla na postajo neka ženska z drobnim šestletnim dekletcem. Poslušala nas je potem pa me je s solarnimi očmi prosila. Če "bi ji mogel kaj pomagati, ker družina ta dan še ni imela ničesar v u>tib—ura je bila tri popoldne. Njen mož je zgubil delo par mesecev pred tem, ko je bil na njegovo mesto nastavljen. Lah. Smilila se mi je reva in £em dekletcu stitsnil v roko zeleni ameriški pildek—otrok me je hotel od veselja poljubiti, jaiz pa sem jo hitro odkuril stran, ker bilo mi je tako, da bi se bil najraje zjokal nad u-sodo naših za!?užnjenih ljudi. 4 4 Že takrat fcem bil prepričan iz dna duše. da bi bilo treba napeti vse sile, da se reši naš nesrečen narod izpod tujčevega jarma. — Zdaj je pod tujčevo peto tudi moja ožja domovina — prelepa Gorenjska — in jaz upam, da ako izidejo iz te vojne Rusi zmagoviti smemo upati na o sv obojen je naše-?ra ljudstva, če pa ne zmaga "Rusija, ne bodo tudi Slovenci dobili svobode.'* Rojak Mlekuš pripomnja, da je bil lansko leto na naši veli-ki priredibi v Arlington Halli, kjer &e prav dobro spominjam, da me je vprašal, naj sra pred-, stavim gospe Krekovi, ker je v starem kraj® poznal njene ljudi. KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2.06 Stane samo iM iM V H (M iM < »I 'I f, i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^Sli i, Kecepti so napisani ▼ anglrfkm Jsciku; ponekod pa soii tudi v jezikn naroda, ki ms je kaka jed posebno v navadi | f| Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa, kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lrreibati Inf Upopolniti. 1 Naročite pri CZZXZ, 'I KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Strast New York, N. Y DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica Id daje poljudna navedla, kake ameriški državljan. Poleg TpraSanj. U JiH navadno sodniki stavijo pri izpitu za dr-žavljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. dela nekaj važnlb letnic la zgodovine Zedlnjenih driav, v XXX. delu pod nadovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenlb driav, Lincoln o v govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedlnje* nlb držav to Poedlne držav«. Cena knjlflel Je samo SO centov. In ae dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. SU West IMS Sin N«* I«k *OLAI NilODr-lUlM TUESDAY, NOVEMBER 10, 1942 TSTANOTIJm vm Domača fronta (Nadaljevanje.) SAV A-CESTA SKOZI ČAS | -1 vojaških transportih v času od 1 nljudi od Zaloga do Si&ka. •julija 1799 do zadnjega junija Voz.ua karta za potovanje pro-Na Ljubljanici so vozili do-j 1801, prihranil 159,368 goldi- ti toku je veljala dva goldinar-kaj veliki brodovi, ki so imeli uarjev na vozninah. Uredba -z ja za o&efbo, pristojbina za osnt do 300 centov nosilnosti. Ljiib-j najvišjega mesta 11 julija 1803 tovora pa dva goldinarja 6 kraj ljanski magistrat je leta 15641 je naročila, tia se regulira Sava carjev povratna karta pa je kupil devet takih brodov. Za1 tako, da se bo lahka vršil pro-j veljala 2 goldinarja 24 ikrajcar les takega brokia so zahtevali L' met z velikimi ladjami. To na- jev. Vožnja je trajala navzdol 1598 mimo 90 goldinarjev, eejročilo pomeni začetek in izved- j tri kini. navzgor pa 14 dni. suknjič iz dobrega blaga. Manj- bo številnih in važnih naprav,! Oblast je budno skrbela za *i brodovi z nosilnostjo 40 cen- proti katerim so prejsnje skoro | varnost provbe, toda kljub te- igrača. V glavnem je bila te-! mni je bilo mnogo nesreč, naj-meljito preurejena vlačilna pot1 več zaradi nepazljivosti na bro-skozi voje blago od kraja do kra-hova stanovanja ali poslopja ja. To je razlog, zakaj so naše bodo pridrževala čim več mo- lokomotivo tako velike in silne, goče gorkote s tem, da zaprejo zakaj naši avtomobili presegajo rii spredaj in štirje zadaj, in| sobe. ki jih ne rabijo, zagreva- evropske vozove v veličini in slednjič dva brodnika, ki sta! jo fdruge sobe iz gorkoto ku- konjski sili. Ni to le zato, ker napi avljala vrvi. Moštvo je prejemalo za enkraitno vožnjo navzdol 5 do 10 goldinarjev in hrano tnikrat na dan. Po Savi so tovorili fiacA, oves, ječmen, Mej in laneno seme, koruzo, vino v bariiglafh ali pa v ve« jib sodih in slednjič blago v balah. Vlačili so proti Savi z voli. Z ozirom na moč toka &o vpregli do tri vprege po sedem h i nje, zamašijo okna, izključijo amo bolj napredni, marveč za prepihe. Drugače pa naj »se to, ker ti vozovi imajo izvrševa-prrvadijo za sobno temperaturo1 ti večjo naTogo. Privatni avto- 65 stopinj — pri tem bodo naša stanovanja Se vedno bo$ udobna kot m ttijonl stanovani na Ruskem, Kitajskem in dmgje žirom Združenih držav Civilna zračna obramba. kov. Za vsak brdd je bila doj^r^ volov, samo med Renka-ločeua odškodnina 130 frankov. mj jn Zagorjem, kjer je savsko Marca leta 1809 je začel obratovati celo poštni brod za blago VA2NO ZA NAROČNIKE Poteg naslova ie raxriduo 4o kdaj Uaate pUCuo aarofnloo. Prva ■tovllka pooMBi meaec. droga daa !a tretja pa leto. Da naa prihranite nepotrebnega del* In etrofikor, Ves proatno, da iknlato oaročol-no praToCaano poravnati. PoMjlte naroCnlno naravneat out aH Ja pa plavajte d* Vir o aaatopnlkc v v aken krajo ali pa kaiereaa laned ■aatopalkov. kojlb lmeaa ao tiskana a flefceUari Črkami, ker ao apravf-flenl oDlakaU t»U droga naselbine, kjer ja kaj aaJUt rojakov aaae. i jenih. Zaatop«.k bo Vam laroCU potrdilo aa plateno niro&tlaa DALaJO&NlA: 8u Pranolaco, coloiudo: fuablo. Peter Call*. Waiaaaborg, M. J. INDIANA: Indianapolis: Fr. Markich ILLINOIS: l. o. J. Olc m ioUet. Jennie La Salte, J. Spalleh Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago MABILAND: KltamUlar, fr. MICHIGAK: Tliirair. L. Pla Jacob Beanie, tflrard. Anton Nagoto Lochia. Lools Batent. Jaha K OftMON: Oregon City, I. Ki Corerdale In oholka. Joa. Paternal MINNBSOTA: Cblsbolm, J. Sty, Jos. J. ■vatech. Loola . .Gilbert, Loala Veaaal Bibbing. Joha Povbs MONTACIA: M U PBNNSlLVANlA: John Jeralkar A fat Export. Loola Sgpg* Parrall. Jerry Okorm roreat City, Wt. Oreenstmrg. mtk Novak Hflwr Olty. Fr. Pereaehak Imperial, Vence Palcich Job ost own, Mm Palaati Kraju, Ant. TanteO Lionel ue. Pzank Ballot Midway. feast Ptttabargh 1b okoUea. PMU* Praga* 8 lee It on, i. Hrea tarda Creek, ft. B^lfin Weat Ntvtoa. Jc^h Jov*a W18COMMN. Milwaukee, Wrat A Ills, Wt. mobil tvori podlago naših po-tovatnib navad. Tekom 1 izmed vseh milj, ki so jrh ameriški potniki prepotovali, se je 84 odstotkov vsega potovanja vrnilo v .privatih avtomobilih, 14 odstotkov je obsegalo vsako OGD direktor Landis je na- drugo vneto načinov potovanja znunil, da se ustvari zbor ka- — -železnice, buse, aeroplane NHBHAUA: Omaba. P. Brodartea 9BW TOKK: Brooklyn, eowanda. Ksri .Little Palte. Woroes) OHIO: korito najožje, ni bilo vlačilno steze in so vfekli ljndje po desnem bregu. Po letu 1840 je cesarska oMaet zgradila tn«di v tem predelu »tezo aa ta del korita. Ko so zgradili južno železnico, se je vlačilna pot na levem bregu morala umiakniti pred železniško progo na desni breg. Tehnično nadzorstvo od Zaloga do hrvatske' meje je imelo sedlalbee. * Sava kot plovna prometna žila je Vianes se pomembna in se je tudi v gornjem toku poslužujejo izključno samo splavar-ji. Ob normalnem vodoetanju lahko plovejo do Trbovija in dalje. Ce pa je voda zelo nizka, morajo čakati pred brzicami pri Prusniku, ker je struga so smotrne naprave že poruše-lpohia skal in bi splavi nasedli. Na tem mestu bi treba korito iztrebiti skalovja, s čimer bi ts predel tesni izgubil nekoliko romantike, toda ustreženo bi bilo epiavarjem. Morda se bo kdaj jvuAo nekaj tiaočev za ta namen, naloženi W bili kar najbolje. . ne in da odnaša reka posebno med Zalogom in Kresnicami o-gromne ploskve rodne zemlje in da postaja ravnina vedno bolj pusta. O tem, ,kaj in koliko bi bilo treba storiti, da se obvarujejo posestniki nepopravljiv® škode, naj bi pač raz* tramvaje in podzemeljske železnice. . Ko se potovanje omeji — in se sedaj že omejuje —< bomo pač prisiljeni (spremeniti svoje potovalne navade. Moramo držati železni oe in proge trukov proste prevažanja, ki ni skrajno potrebno. Moramo zapomniti si, in to pr4df vaem drugim, da, ako se naši avtomobili odstranijo proč od ceste — obrabf jeni vsled pretirane in nepotrebne rdlbe — ne bo novih za nadomestilo. In 'btfsi, tramvaji, železnice ne bi nikdar mogli premešati •vse breme, ki bi s© na nje na-ložiflo. Novih privatnih avtomobilov ne bo več in prav malo novih javnih prometnih voz, (dokler vojna ne konča. Onih 86 odst. se enostavno ne more stisniti v 14 odst. Urana koozervawija s tem, da se d rži jo v Idobrem stanju vsa naSa prometna sredstva in rabijo le za nujno potrebne s vrhe, to je edini odgovor. Treba resne in prepričevalne kampanje v namen, da se kolesa ameriškega prometa bodo n^alje vrtela pač tako dotgo, kakor je mogoče. Ako ee nstavijo — pa nismo dto tedaj dosegli zmage — bi ta dežela (doživela tako paTaii&o življenja in industrije, kakršne svetovna zgodovina še ni videla. . Seveda pomanjkanje gumijevih obročev je najvažnejša po-edina točka v krizi našega prometa. Več kot štirje izmed vsakih pet Amer3canoev se povprečno vozi na deOo v svojih privatnih avtomobilih in za mnoge izmed njih ni drugih prometnih sredstev na razpolago. Veridarle ni mogoče (dobivata mkakih novih obročev in. kakor trdi poročilo Barucho vega odlbora, se Obroči, ki jih POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI-KALUE. slovenske pesmi Zbirka t »aredelh Udala Glasbena Matica v PERDO JUVANECs Zjutraj........ Slovanska PETER JEREB: Peltn ro4s; VASILIJ XIIB K : Podoknlra........J* ZORKO PREIX5VBC: enkrat Be Slava dela . JO Cena - $LM AdaaU^-1« JUGOSLOVANSKIH narodnih pesmi ra 6EST narodnih pismi m mm-m ik*r ...................... ŠK8T NARODNIH PESMI »asa- UR. VOLAJUč: Rotmarln; JOS. PAVČlC: Potrkan ples ......41 IZ STARE ZALOGE pa imamo Se naslednje pesmi, kateri« smo znižali cene: fTMK fattfurini—6EST MEŠANIH in modbih zborov......* AaserUfcn Ura, (Fetoaar) M Orlovske himne (Vadapivec)--M Slovenski akardl. 11 me&itik ta xborev (Karl AdaaM) » Trije Uca) rento jaranee-i^ mladih let. mllri chnri ................ * ZBOROV (■•> ifel ia Moški zbori OSKAR DEV: Barfica: OJ. moj locel j* lov; in uk, fantje, tam t tm poj- demo ....................•••J OBKAR DET: ..Srečno, ljubca moja; Ko pOO-ca na tnje (re: Sod; Moj oto ma kon}H9u dva; Doblr P>-ssmoe; Slovo; Je vpItanUa lo& M EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belckranjtlu.. Vso noC pri po tod ........... JnrJeva ...................... Hodi Micka doao; Kaj drage-ga hoten: Zdraviea ........ VASILIJ MIRK In A. GROBMING: Vetrl«; Pa cradlnl ..........J ibar lo ark eater, (Sattoer)..- M i mladine s kUvir-jcai (E. AdamM)--------- 41 Dve pesmi. (Prelevee) sbar iaaala---- za tambcrice: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri elo-venskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............78 Slovenske nnradoe pesmi ta raMd sber (Bajnfc)----- «el na planince. (Bajnk), ZA CITBB: ZA KLAVIR: Bori pridala, — Berateica - NaroOllo poBJtta aa: ■l« "Glas Naroda" •x-N-swauN •8 C m m* i«c TUESDAY, NOVEMBER 10, 1942 BUMKifl OHM Islandski ribic ROMAN — Spisal PIERRE LOTI. 4 ■■■■■■■■■■■■■■i }>n Konvem v.Mikt '.Ime se odpravili z drugnmi ribiči ter Ljeli v painipolsktim pristanu blagoslov za dajno pot. Za RDEČI KRIŽ pomaga civil- nemu prebivalstvu Zaradi vojne mnogi ljudje pozabljajo, idMki lian je bil postavljen na obrežju vsako leto istitsantean srcu ljudi. Vi in vas ' sosed in vaša želja, da bi pomagali svojemu bližnjem«, ki je v altar; predata vi jal je skalnato votlino, v sredi pa je prestolo-vala obciana z mački, vesli in mrežamii, ikot trofeji. Marija, za-ečitnica mornarjev. Enkrat vsako leto je zapustila cerkev in'p°trebi, tvorite oni duh. ki da-gledala vedno z istimi bivzizraizniimi, mrtvimi očmi vse one .1« Rdečemu kriižu tako veliko .-i ki so odhajali na bogati »fov — pa tudi one, ki se niso, moč- Naravno je torej, da or-nikdar vrnili. Duhovnik je noeil Najsvetejše, za katerim se je počasi po-mikal izprevod žena in mater, zaročenk in sestra, krog prir .-.lanisča, kjer so stale islandske ladje, pripravljene, da Okijaa- rajo. ter razpele kakor v pozdrav bela jadra. _ Dfahovnik se je t0t kdaj poprej. Vsakdo jena ustavil pred vsako pose?>ej, molil običajne molitve ter delili kak način piizadet po delova- llrana in streha,. ter oblačilo in zdravniška oskrba ni zaklosti. Take trpine treba re-J šiti njihovih ekrb'i: in težav, da bodo v -stanu zopet zaslužiti in| postati ponosni čl ami svoje občine. . l>a to doseže, Rdeči križ pomaga na razne načine, Nairo-' vo je agiaktil in popravil tisoč in tisoč hi«. Več jiih je opremil z novim pohištvom od podstre- j šja Ido kleti. l>al je obrtnikom novo orodje, družinam semena1 ___•__-- . ». ,, v- za vrt, fannarjeni živino in po ganizacija Juzi našim Woituicoth;^, V , . . Obe.innm. [ljedelska orodja in na drage Slovenske Knjige živežu in pravilno vravnoteae»-nih obedih. Prostovoljno o-sebje podružnic Rdečega križa blagoslov. In potem so odjadrale vse v dolgi vrsti. Za njimi pa so ch-tala pratzna domovja, brez mož, bree ljubimcev, brea sinov. In ko so djdaljevale, eo zapeli mornarji s polnimi, tresočimi te glasovi: Zdrava morska zvezda! In vsako leto isti obredi, isto slovo. l otem ee je začelo življenje na širnem morju, osamljeno življenju dveh, treh osornrh pomorščakov, življenje na vediio gibajočih deskah .rredi mrafiih voda severnega morja. l>oslej so se vrnili še vedno. Marija, morska zvezda. je varovala ladjo, ki je nosila njeno ime. „ Koncem avgusta se je latdja vračala. Toda "Marija" je im !a, fcakor mnogo irtugih istaHlskih ladij, navado, objadrati ^amo mimogrede Paimpol in odpluti dalje v biskajski zaliv, kjt r se riibe dobro prodajajo in na peščene, solne otoke, kjer kupovala soli za prihodnjo leto. V teh toplih južnih pristaniščih, kjer sije gorko solnce, o-tajajo ladje za nekaj dni, tu žive nekaj časa krepki islandski pomorščaki, željni zal ave, uspavani od te poletne toplote in mehkega podnebja, pijani lepote južnih dežel in žensk. In potem, ko padejo na morje prve jesenske megle, se vračajo domov v Paimpol ali pa v nizke koče, ki leže raztreseno v k o lici goelski. Tn se posvete za nekaj mesecev družini in ga križa je pomoč, ki jo nudi ljubezni, svatbam in porodom.. Skoro vedno dobe ob pri-|v f=Jučaju velikih nezgod. Ker li >du doma majhne novorojenčke, spočete minulo zimo, ki ča-, dandanes cenzura omejuje ob-kajo na krstne botre — temn ribiškem uljmdistvu se rodi pač javljanje vremenskih poročfl le mnogo otrok, da jiih pogoltne Island. na prizadete kraje same, se le maJo sliši o vremenskih nezgodah v 53i«ruženih d ržavafa. Vem darle je lani Rdeči križ pri^ko-(LojJega nedeljskega večera v mesecu juniju sta sedali v(čil na pomoč v 172 slučajih vi iinij>olu dve ženski, ki sta si dalji mnogo opraviti s pL-anjem harjev, povddfnji, požarjev in 'gega pisma. Pisali sta pred širokim, odprtim oknom, po j drugih katastrof, *ki eo povzročale razsulo in smrti v mnogih pokrajinah. Pomoč Rdečega križa v ne- načine pomagal žrtvam, da -se Rdeči križ je danes dejanski! povrnejo v normalno življenje, bolj aktiven na domači fronti Taki probtemi rehabilitacijo po javni nezgodi prišli na površje dne 29. avgusta, ko je silovit yihar udaril na obal države Texas, prodrl v notranjščino za več kot 100 milj Ln ustavil za seboj razsuilo, čegar 3koda se je štela na več milijonov dolarjev. Vetrovi so do | nju Rdečega križa. To minulo k*to je Rdeči križ izvežbal milijone ljudi za prvo pomoč. Stoti soc in e so jih dobile pcjjuk o domači oskrbi bolnikov. Javno Zdravstvene bolničarke po deželi fn^ v mestih obiskale -so segli brzino" 100 milj na nro iin boftnike in jih oskrbovale. Te- valovi visoke plime ob nekate čaji o prehrani so dali 200,000] irh obali so bili vničifi še več. gospodinjam boljše znanje o Razmeroma malo ljudi je bi- lo ubitih aili ranjenih z oziroin na silovitost viharja, ali preiskave Rdečega križa so poka-izdelalo je oblačiia za razdeli- zale, da je wč kot 20.000 dru-tmo za kakega fepega Islandca. . .. , . ..Z, 1 r- r c vijo hrso im pohištvo, cez noc (>na v veliki avi»i, ki je narekovala, je dvignila glavo, kakor bi i.-kala misli. Glej: Bila je stara, že zelo stara, kljubjdenarja. Ida bi svoje izgube posvoji mladostni postavi, ki se ti je nudila, če si jo gledal tako ravnali, brez zavarovalnine, gTe z.\ hrbtom, zavito v majhen rjav šal. Da, stara, resnično sta-ldajo v črno bodočnost. Ob taja. Dafora babica, ki j" v^nela vsaj sedem k rižev na hrbtu, jkih okolščinah, začasna pre-B!la lepa i nsvt-ža, lopo rdečih li-c, kaikor si jih znajo IIe>- k M t ere starke ohraniti. Njena avba se je tesno oprijemala |gJJ|||l||||||||||||||j|||n]||i||ltli||||||!H^ izmena in čela; bila je zvita v tri mmilinaste vozle, ki mj kakor z;aščeni segali ding v drugega ter padali globoko na tilnik. Njen ta-t iti ji v ohraz se je zlagal s to beloto in temi gubami, ki so imele nekaj religijoznega na sebi. V njenih milobe poi-n!h očeh je sijala dobrodušnost in poštenost Zob ni imela nič v (% popolnoma nič, in kadar se je smejala, so se pokazale nje-ite zobrne. ki so imele na sebi še nekaj mladostnega. Poleg brade, ki se je bila "ošpif-ila" (kakor se je imela bVbica. na-va lo izražati) ni njen profil mnogo trpel v teku let; videlo se i da .V Vdl nekoč pravilen in čist kakor pri svetnicah po cerkvah. Gledala je skozi okno ter pomišljala. kaj bi povedala še svojemu vnuku, da ga bolj razveseli. . Gotovo ni bilo v celem Paimpolu druge starioe, ki bi bila y-nala pripovedovati tako ljubke smešnice o tem ali onem, kakor ta babica; v tem pismu so bile že tri ali Iztiri mične dogod-hice —■ toda ne da bi hotela s tem koga smesiti kajti njena duša ni poznala zlobnosti Ko je videla mlajša, da se ne more babica ničesar več domisliti, je napisala ?. največjo skrbnostjo naslov: Gudi, da «o peljam'h v bolnišnico. Začet- - - v • v^/ . ' ^ , , koma ie oostaia delovala 04 u,r P^i^tvovali izroc^i 100 bol-Koina je pograja afiovaia --}• ur ^ ^torjev katere ie xx>- na dan in tekom prvega izmed . , -cwro v ' , ,, x., j__,, , , , • v-.® . parila RWR ženska oblačilna dveh tednov, ko je bila odprta, .. je oskrbovala 500 ranjencev, . . . . _ Kantina je dajala hrano za t*U je radi njegovega to dni. V drugih sredah g°T°!? ^^aV gene, .„ j 1 1 ' ralni ponoenik Joseph T. Me- 9e je ■sliiono delovalo. , . v , . . .__ , arnev, štabni naeeLmik, ki sacer Radi veličine ni-egode je bilo ni imenoval Willkie-ja po čme-odposlanih 27 delavcev iz na- mi, a je dejal, da ni prav, da rodnega glavnega stana Rčkece se v tiče j o v vojaišike zafcfeve 1 j liga (križa, da pomagajo v delo- d je, ki niso dovoflj informirani v am ju rehabilitacije. Ustanov- * o predmetu, katerega v svo-tjeno je bilo središče, žrtve ne- jih govorih prinesejo ha dan. zgode so bitle -pegistrirane in WiOdkie v odgovor na to in-ilelo rehabrlltacije doibro napre-1 direktno kritiko tnHi ni ime-draje. Po skrbni preiskavi ie-jnoval geftrerala z imenom, na je inib in potreb vsakega^ daje najprej pohvalil generala Mont Rdeči križ potrebno podporo,' gomery-ja, ki poveljuje četam KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 straoL C«oa M eeotav MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje In fannerje t splotoem. Cena M renin OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 stran L ezana. — Knjiga Je namenjena * prvi *r*tl na sta»-bno, umetno In strojno kljnčav-nl^arstvo ter železollvarstvo. Cena $L— ZDRAVILNA ŽELlftC.A C2 strani. Ona 2S rento* LISTKI Spisal Ksarar Mr£k«. (144 utranl.) Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Sptaat Ivan Albreht. (120 strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Termvae (Ivan Albreht) Bele noti mali Junak. (DatrtojefaklJ) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na razlitelb potih (Frane Frtaeh) Verne dufie v vi cab (Prosper Mirime) ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČIC Knjiga Je arojevraten po Jar v slovenski knjlžernosti, kajti r nji je r trlnajsUb dolglb poglavjih opiaanlb trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pofetkov v starem slovanstvo do današnjega dne. Knjiga je verno srcalo naftega tlvljenja In trpljenja, la kdor jo prebere bo vedel o Slovencih reč kot mu more nuditi katerokoU naSe zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 4IS STRANI V PLATNU VEZANO Ceaa W X PoUnlna mm m platena ............ v«ai«MMii—^ a Po 75c zvezek Belfegor (Artor Bernede) Ps strani klobuk (Daatlr Felgel) Po $1 zvezek Verldiraa (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pingvin ski otok (Ana tole France) Po $1.50 zvezek Zlottn ln kasen (F. M. Dostojevsklj) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 2i6iWest 18th Street New York City da morejo prizaldeti ljudje začeti čim prej mogoče >vo'je normalno dek). Willkie je zopet izrazil zahtevo po drugi fronti v Egiptu, rekoč, da ie to bojeviti general. Nato pa je primerjal Montgomery-ja z "neka terimi" vojaškimi strategisti v naslanjačih v Wasfoingtonu, ki so bolj sposobni za nastopanje na platformah, nego za bofjevanje na fronti. Ko so Willkie-ja vprašali, ee je bila pšica namerjena na generala McNarv-ja. je odgovoril, da njegove besede veljajo komurkoli ae že priležejo. . so pridruženi CIO. Zadeva bo rešena v Washingtonu pred odborom petili mož od WL1B. — Edem od teh bo smel biti član OIO,. toda unija avtomobilski delavcev ne bo smeli imeti direktnega predstavnika. Enako ne bo smela poslati direktnega predstavnika organizacija mehanikov, pac pa bo lahko zastopala organizacijo, kot tako. Konfederacija ameriških unij, h kateri spada M. E. S. A. Zastoj v Detroit končan Detroit, 7. nov. — Sporazum, ki je bil dosežen med predstavniki WIjB in zastopniki oziroma nradniki organizacije Me-j I oh allies Educational Society of' America, je zaključil spor, ki| bi bil lahko ustavil obrat v mnogih industrijalnih predelih. V Detroitu je bilo zaprtih 15 tovarn radi stavke članov ter organizacije mehanikov. iStarvka. ki je bila kratka, je bila sklicana zaradi spora med, organizacijo mehanikov in unijo avtomobilskih delavcev, ki Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vase dolarje, zato kupujte vojne bortde, namesto, da troaite denar po nepotrebnem. Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE (MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W. Koprivšek Cena 40 centov 000 Naročila lahko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. C. j 48234823485348485348483248534853234802UPUPU7UUP7P7P7U7P7UPPP7U