Papeževa

kratko pojasnjena

vernim St§T§a©©m v poduk

Založila in na svetlo dala

Ritmu!« eiaisi m

V.

Natisnila R. Eger v Ljubljani.
1870 .

Papeževa

kratko pojasnjena

Tiritm EU®?©!©« y  poduk.

-jnasa 'USOV-

Založila in na svetlo dala

mmmm mmm m mmmm*

Natisnila R. Eger v Ljubljani.
1870 .

ol OOZO^b

Oči vsega sveta so obenijene že od mesca grudna pre¬
teklega leta v Rim, kjer je zbran vesoljni cerkveni zbor,
škofje iz vsib krajev sveta, da se združeni s svojim poglavar¬
jem s pomočjo sv. Duha posvetujejo o vsem, kar je vernim v
zveličanje potrebno in koristno, kar bi vero in čednost pomno¬
žilo, zmoto in hudobijo pa zatiralo. Da bi tudi verni kristjani
to imenitno iu potrebno delovanje podperali, so jih sv. Oče
opominjali k molitvi in dovolili sv. leto s popolnoma od¬
pustki, da bi z Bogom spravljeni in s svojimi višimi pastirji
v duhu združeni tolikanj obiluiši' blagoslov z nebes spro-
sili. Ta vesoljni zbor je po pridnem, neutrudljivem delo¬
vanji imel do sedaj štiri velike očitne seje, in med drugimi
rečmi, ktere je v tretji seji določil zoper zmote in nejevero
naše dobe, je v četerti seji 18 . julija določno sklenil, da so
papež v verskih določbah nezmotljivi, to je, daje  to
čist, nepokvarjen nauk Kristusov, kar papež ko nar viši
učenik slovesno za Kristusovo vero ozuanujejo in vsim vero¬
vati zapovedo. Kteri priprost kristjan bi bil kedaj to tajil ?
Kdo pa bo učil čisto Kristusovo vero, ako ne pravi Kristu¬
sov namestnik? Koga hočejo verni poslušati, ako ne nar
višega pastirja? Tudi ni ta stvar nič novega, ker je že
več sto let, kar se je to vprašanje med učenimi bogoslovci
pretresovalo, in cerkveno ravnanje je od nekdaj na to me¬
rilo. In vendar so že med zborovim pretresovanjem in še

1 *

rv

bolj sedaj po slovesni določbi nasprotniki prederzno in za¬
ničljivo kričali, češ, da je to nova vera, da je zgodovini in
zdravi pameti nasprot, in so iskali po spisih in časnikih
verne motiti, da to ni mogoče, da to ni delo sv. Dnha, da
je človeška zmota!

Tudi iz dobrega namena se je silno veliko pisalo za to
resnico in tudi zoper njo. Med pretresovanjem je tudi ne¬
kaj škofov bilo nasprotnih misel, zlasti so menili, da bi v
naši dobi ne bilo primerno tega določevati. Po slovesni do¬
ločbi pa so se menda vsi podvergli zavoljo veljave ne¬
zmotljivega zbora. Nasprotniki pa vsi razkačeni le še kri¬
čijo zavoljo te določbe in tudi verne begajo s svojim obre¬
kovanjem. Tega je kriva nekoliko nevednost, nekoliko hu¬
dobna volja in sovraštvo do katoliške cerkve sploh in še
posebej do rimskega pervaštva. Gotovo je že marsikteri
zmed bralcev slišal ali bral tako neslano bledenje, v kterem
vsak širokoustnež stavi svojo modrost nad modrost zbranih
škofov, ktere je sv. Duh postavil vladati cerkev Božjo. To
zbega tudi marsikterega pobožnega kristjana, da ne vč, kaj
odgovoriti, ker ni dosti podučen; ne vč, kaj je na tem, za
kaj da gre.

Zato bo ta knjižica kratko, in kolikor mogoče razum¬
ljivo skusila to resnico pobožnemu slovenskemu ljudstvu po¬
jasniti, kakor se je v družili jezikih že zgodilo z mnogimi
spisi. Bog daj, da bi kaj pripomogla k pravemu spoznanju
in razumljenju v slavo Božjo, povikšanje rimskega prestola
in v blagor vernim!

Y Ljubljani  v praznik Mariinega imena 1870.

v

C.

§. I. Kristus in cerkev.

i„¥eUkokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril očakom
"®)po prerokih, poslednjič tiste dni nam je govoril po Sinu, kte-
■hrega je postavil deležnika vsih reči, po kterem je vstvaril tudi
I svet.“ (Heb. 1.)

S temi besedami sv. Pavel naznanuje, da se je dobrotljivi
Bog že nekdaj v stari zavezi razodeval ljudem po svojih prerokih,
popolnoma razodeuje in odrešenje pa je človeškemu rodu došlo se¬
daj v polnosti časa po Sinu Božjem, Jezusu Kristusu. „Sin člove¬
kov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljenega 11 .
On, prava luč sveta, je učil Boga prav spoznati in ljubiti. „To je
večno življenje, da spoznajo Tebe, pravega Boga, in kterega si po¬
slal, Jezusa Kristusa 11 . On, pot, resnica in življenje, je prišel res¬
nici spričevanje dajat. On, Jagnje Božje, ki odjemlje greha sveta,
nas je rešil s svojo smertjo sužnosti greha. „Odkupil nas je z
drago ceno svoje kervi, ktero je prelil v odpušenje grehov 11 . Z eno
besedo: On je Učenik in Odrešenik sveta, in ni druzega imena,
v kterem bi mogel kdo zveličan biti. Nihče ne pride k Očetu ra-
zun po Njem. Tako je Jezus ko viši duhoven in učenik doveršil
nar veči delo: rešenje nesrečnega sveta, ki je bil zašel od pota
resnice in pravice.

Dokler je tedaj Kristus, včlovečeni Bog, na zemlji živel, je
On — solnce pravice — učil ljudi zveličanske resnice, in kdor je
Njemu veroval, je hodil v luči ter ni zašel v temo zmote.

Da bi se pa ta Jezusov nauk in delo njegovega odrešenja
sploh ohranilo za vse čase, ter bi se ga mogli vdeleževati vsi ljudje,
je postavil On svoje vidno kraljestvo, sv. cerkev, kteri je zročil za¬
klade resnice in milosti. Že angelj Marii napoveduje, da njegovega

6

kraljestva ne bo konca; Kristus sam govori pogosto v prilikah od tega
kraljestva; zanj je pripravljal svoje učence, jih je odločil za prednike in
jim je zročil za to potrebno oblast, rekoč: „Kar koli bote zavezali na
zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli bote odvezali na zemlji,
bo odvezano tudi v nebesih . 11  In po vstajenji jim je rekel: „Kakor
je Oče mene poslal, tako jaz vas pošljem / 1  Pred vnebohodom se
sklicuje na svojo oblast, rekoč: „Dana mi je vsa oblast v nebesih
in na zemlji. Pojdite po vsem svetu, učite vse narode in jih ker-
šujte v imenu Očeta, in Sina in sv. Duha; učite jih spolnovati vse,
kar koli sem vam zapovedal / 4  — Kakor je pa aposteljnom zročil
oblast, tako je vernim zapovedal pokoršino do te oblasti, rekoč:
„Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje . 44
„Kdor veruje in je keršen, bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogub¬
ljen . 44  „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten
grešnik . 44  V zavesti te prejeti oblasti piše sv. Pavel, da je apostelj
ne od ljudi, ne po človeku, ampak po Jezusu Kristusu in Bogu
Očetu; in drugej: „Ko bi angelj z neba vam oznanoval drugač, kakor
smo vam mi oznanovali, naj bo izobčen . 44  Ta oblast in nasprotna dolž¬
nost pokoršine ste, kakor pri vsaki družbi, vedna vez, ki veže viši in
podložne, naj krajši pot sv. vero ohraniti in razširjati, in zato je
bila cerkvi potrebna; kajti kakor je Kristus učil ko taki, ki ima
oblast, tako je mogla njegova cerkev imeti enako oblast, s ktero
vernim zapoveduje in resnico kot Božjo besedo oznanuje. — Tako je
sv. cerkev, vidno kraljestvo Božje na zemlji, potrebno in primerno
sredstvo, da se delo božjega razodenja iii odrešenja živo ohrani in
nadaljuje v človeški družbi, da se po nji božja resnica in gnada
vtelesi med vernimi ter brani zoper nevernike, da veže človeka z
Bogom in vse ljudi med seboj v eno, sveto družbo, ki jim daje
vse potrebne pomočke za poslednji namen. Že iz tega se vidi, da
se Kristusova vera in cerkev ne morete ločiti ter ste kakor duša
in telo med seboj sklenjeni.

Med učenci je pa Kristus dal Petru še posebno, veči oblast,
ko mu je obljubil ključe svojega kraljestva; ko mu je zapovedal
brate v veri poterjevati; ko mu je ukazal pasti jagnjeta in ovce,
in ga tako postavil svojega vidnega namestnika, naj višjega pa¬
stirja vse čede. Zato ga sveti evangelisti vedno pervega imenujejo,
in Peter pervi vzdigne svoj glas binkoštni praznik in začne razšir¬
jati Božje kraljestvo, pervi sprejme nevernikov v sv. cerkev, Korni-

7

lija in njegovo hišo; on pervi govori in glasuje v jeruzalemskem
zboru. To sv. Petru podeljeno predstvo tedaj ni zgolj čast, ampak
resnična nar viši oblast čez vso cerkev, v kteri je on nar viši uče¬
nik in sodnik, poklican in spreten, da ohrani vse v edinosti vere
in ljubezni.

Tako je sv. cerkev po svojem bistvu in poklicu ne le v tesni
zvezi s svojim Začetnikom Jezusom Kristusom, njegova ljuba ne¬
vesta, ktero je ljubil in posvetil, temuč tudi njegovo skrivnostno
telo, čigar udje so verni, glava pa naj viši oblastnik sv. Peter, ki
ima povelje in oblast, tudi brate poterjevati; ona je kot skerbna
mati vsih vernih vse veke svoje otroke po Kristusu k zveličanju
napeljevala.

§. 2. Cerkev je nezmotljiva.

Božji Začetnik kerš. cerkve je po svoji modrosti in mogoč¬
nosti gotovo tudi skerbel, da je cerkev spretna za svoj sveti poklic.
Zato je aposteljnom, kot svojim namestnikom, da bi se zročene
oblasti prav posluževali, obljubil in dal posebno pomoč od zgorej,
po kteri so bili nezmotljivi.

Ko jih je namreč poslal po vsem svetu, je pristavil slovesne
besede: „Glejte, jaz sem pri vas vse dni do konca sveta“. Jezus
sam jih toraj zagotovi svoje vsemogočne pomoči, da bodo mogli
prav doverševati svojo sv. službo. Obljubi jim tudi sv. Duha, re¬
koč: „Očeta bom prosil ter vam bo dal druzega učenika, da ostane
z vami vekomaj, Duha resnice. Prejeli bote moč prihajočega sv.
Duha ter mi bote priče v Jeruzalemu, v Samarii, do konca sveta 11 .
To obljubo je spolnil binkoštni praznik, ko se sv. Duh prikaže v
vidni podobi ter jih razsvetli in poterdi v veri.

Zato je Jezus obljubil svoji cerkvi, da je peklenske vrata ne
bodo premagale, zato imenuje sv. Pavel cerkev — steber in pod-
slombo resnice; te pomoči s vesti so aposteljni sklenili v jeruzalemskem
zboru: „Sv. Duhu in nam je dopadlo 11  itd. Tako gotovi so bili
te pomoči od zgorej, da svoj sklep imenujejo tudi sklep sv. Duha,
kakor jim je Kristus rekel: „Niste vi, ki govorite, ampak Duh
vašega Očeta je, ki v vas govori 11 .

8

Ta oblast in nezmotljivost aposteljnov pa z njimi ni umerla,
temuč je in ostane vse čase v Kristusovi cerkvi. Ker ima namreč
kraljestvo Božje na zemlji ostati do konca sveta, in v njem čista
resnica božja in delo odrešenja, so za aposteljni nasledovali drugi
njihovi namestniki, ki so imeli enako oblast in pomoč od zgorej,
da so zamogli svojo sv. službo veljavno in vredno opravljati in
tako Božje kraljestvo čisto in brez zmote ohraniti in razširjati.
Taki naslednik sv. Petra je rimski papež, ker je sv. Peter v Bimu
umeri; in nasledniki aposteljnov so drugi škoije, kterim so apo¬
steljni s pokladanjem rok zročili potrebno oblast po Jezusovem po¬
velji: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. 11  Da pa
aposteljnom obljubljena pomoč od zgorej velja tudi naslednikom,
kažejo že Jezusove besede, da On pri njih ostane vse dni do konca
sveta,  tedaj ne le do smerti aposteljnov, in tudi sv. Duha ob¬
ljubi, da ostane pri njih vekomaj  t. j. vse čase.

Zato sv. Pavel govori v Miletu tudi drugim cerkvenim pred¬
nikom, da jih je postavil sv. Duh škofe vladati cerkev Božjo, in
drugej: „Da mora Kristus kraljevati, da bodo sovražniki položeni
pod njegove noge. 11  Ako je pa Kristus kralj, sv. Duh varh sv. cerkve,
se pač ne more zmotiti v resnici, temuč ostane nezmotljiva
vselej.

To nezmotljivost sv. cerkve so zato priznavali tudi sveti očetje,
n. pr. že v drugem veku piše sv. Irenej, Lugdunski škof: „Kjer
je cerkev, tam je sv. Duh, Duh pa je resnica; 11  v 3. veku sv. Ci-
prijan: „Kristusova nevesta ne more prešestvati, neomadeževana je
in čista; 11  v 4. veku sv. Teofil Alek.: ,,Gospod ob vsih časih daje
svoji cerkvi ravno tisto gnado, da se ohrani celo telo,' in nikjer
strup krivoverskega nauka ne zmaga. 11  — Le tako se je ohranila
cerkev vselej edino, ker uči zmiraj in povsod ravno tisti
nauk ; katoliško, ker povsod in vselej uči vse resnice; apostolj-
sko, ker še vedno uči, kar so aposteljni učili in ima od njih zače¬
tek in oblast; in sveto, ker le čista resnica je podlaga prave res¬
nične svetosti.

Nezmotljivost je pa tudi potrebna  cerkvi; zakaj Jezus je cer¬
kev postavil, da bi namesti njega in v njegovem imenu sv. vero
za vse čase ohranila in z Božjo veljavo v zveličanje ljudi
oznanovala, vodila vse k edinosti vere in k svetosti. Da bi ta na¬
men mogla doseči, so vsi verni dolžni jo poslušati in njen nauk

9

sprejemati kot besedo Božjo. Brez nezmotljivosti pa cerkev ne more
vredno Kristusa namestovati, razodete vere ne ohraniti čiste. Kakor
ni človek sam vir in začetek keršanske vere, tako tudi zgolj člo¬
veška pamet (ali tudi nema knjiga in mertva čerka) ni spretno
sredstvo, vero čisto ohraniti, tolikanj menj, ker sv. vera obsega tudi
nezapopadljive skrivnosti. Kako bi cerkev brez nezmotljivosti sv.
resnice mogla za Božjo besedo oznanovati in verni jih z Božjo
vero sprejemati, ko bi sredstvo podučevanja, to je sv. cerkev, ne
bilo enake veljave kakor razodenje samo, tedaj nezmotljivo?

Ker toraj cerkev brez tega spredka ni spretna za svoj namen,
Kristus, njen Začetnik, pa jo je po svoji modrosti in mogočnosti
gotovo sposobno storil za to, za kar jo je postavil, da namreč ohrani
edinost in svetost sv. vere: mora gotovo po njegovi obljubi nezmot¬
ljiva biti.

Ako je pa nezmotljiva, je primerna za vse, za učene in pri-
proste, vsim zadostuje njena veljava, slehern se sme in mora pod¬
vreči njenim sklepom, ter gotov čiste resnice sme reči: Vem,
komu sem veroval!

Ta nezmotljivost je poglavitna resnica sv. vere, na njo se
opera božja veljava in oblast sv. cerkve; po tem spredstvu imajo
vse resnice enako veljavo, po njem je cerkev brez madeža in pege
ter spretna za svoj poklic, namreč, vse po poti resnice voditi k sve¬
tosti in zveličanju.

Koliko vrednost daje ta nezmotljivost sv. cerkvi, naši materi,
in njenim verskim določbam, kako navdušenost in pokoršino pa
mora tudi pri nas, njenih otrocih, obuditi in gojiti! O pač veli¬
častna, prečudna je ta lastnost Kristusove neveste, katoliške cerkve,
njena nezmotljivost, ki jo vsim vernim vse veke ohrani v čisti
svetlobi sv. resnice ter jo varuje vsake sence škodljive zmote!

Ako bi kdo pa mislil, kako bo cerkev nezmotljiva, ki iz ljudi
obstoji, se že po sedaj rečenem razume, da noben človek in tudi
vsi skupej sami na sebi niso nezmotljivi, ampak le po Božji po¬
moči, ker je namreč Kristus pri nji in jo sveti Duh vlada do
konca sveta.

Kakor je pa Duh božji po ljudeh razodel večne resnice, tako
jih zamore tudi po ljudeh čiste ohraniti. Kakor se je pri raz-
odenji Bog poslužil človeških moči, dušnih in telesnih, tako se
godi tudi pri ohranjenji po nezmotljivi cerkvi, po človeško misliti,

10

še ložej, ker nezmotljiva cerkev nič novega ne razodeva, ampak že
razodeto čisto uči, spričnje in določuje, s pomočjo sv. Duha, ki je
podeljen v prid vse cerkve in je pravi izvirek ali princip cerkvene
nezmotljivosti.

Iz tega se pa že vidi, da je cerkev nezmotljiva le v določe¬
vanji in oznanovanji božjega razodenja, in v tem kar je v tesni
zvezi s tem razodenjem; kajti le v tem je obljubljena pomoč sv.
Duha ter le v tem jo varuje zmote zavolj zveličanja ljudi; nikakor
pa ta nezmotljivost ne obsega čisto svetnih zgodb in vednost, ne
zgolj človeških djanj, ker to ni od Boga razodeto in zato tudi ne¬
zmotljivost v to ne sega. Zvesto in terdno se tedaj zastran razo¬
denja Božjega katoličan sme in mora deržati svoje cerkve, ker vč,
da Duh Božji po nji govori.

§.3.  K d o je nezmotljiv v katoliški cerkvi ?

Nezmotljivosti se vdeležujejo vsi verni katoličani le v tem po¬
menu, da je vsim v prid, in si je slehern svest, da je čista resnica
njegova vera, ker ve, da jo je Bog razodel, kteri jo tudi čisto ohrani v
sv. cerkvi. Djansko nezmotljivi ali tako rekoč orodja nezmotlji¬
vosti, po kterih sv. Duh resnico čisto ohrani in določuje, so pa le
viši cerkveni pastirji, namreč papež in škofje. Kristus je namreč
zadevno pomoč obljubil le aposteljnom, ne drugim vernim, in zato
veljd tudi le naslednikom aposteljnov, ki so škofje. Tudi Duha
resnice je obljubil in poslal aposteljnom, da ostane pri njih in nji¬
hovih naslednikih vekomaj. Tudi cerkveni očetje uče, da cerkev je
v škofih, to je, o škofih velja to, kar je Kristus cerkvi obljubil.

Bavno tako cerkvena zgodovina in vedna navada poterjuje, da so
v verskih rečeh vselej le škofje s papežem vred ko pravi nasledniki apo¬
steljnov določevali, drugi verni pa njih nauk ko Božjo besedo spre¬
jemali.

Vendar škofje po samem ali vsak za se niso nezmotljivi, am¬
pak le, ko vsi skupaj združeni s svojim poglavarjem, rimskim pa¬
pežem sodijo in učijo o Božjem razodenji, in v tem je razloček med
aposteljni, ki so bili ko pervi oznanovalci sv. vere sami od sv.

11

Duha navdihnjeni in nezmotljivi, in drugimi škofi, ki so imeli že
razodete resnice pod varstvom sv. Duha ohraniti in določevati, in
je bilo dovelj, ako so bili združeni s svojim glavarjem nezmot¬
ljivi, steber in podlaga resnice.

Tudi namen nezmotljivosti ne terja, da bi bil slehern škof
osebno nezmotljiv; kajti Kristusova vera je brez nevarnosti zmote,
ako so škofje združeni z rimskim papežem po moči sv. Duha v veri
nezmotljivi; slehern kristjan lahko ve, kaj je vera Kristusova, ki
pravi: „Kdor vas posluša, mene posluša. 11

Svesti si te obljubljene nezmotljivosti so se škofje s svojim
poglavarjem, kakor aposteljni s sv. Petrom v Jeruzalemu, od pervih
časov keršanske vere večkrat zbirali v cerkvenih zborih, zlasti ob
času krivoverstev, in so določevali o verskih zadevah zoper nasprotne
zmote, verni pa so njih sklepe sprejemali ko nezmotljive izreke sv.
Duha. Kazun brezštevilnih manjših zborov so imeli od Nicejskega
zbora 1. 325, kjer so božjo natoro Kristusovo zoper krivoverske
Arijance izrekli, do Tridentinskega zbora 1. 1545—63, v kterem so
krivoverstvo Luteranov in Kalvincev zavergli, vsaj osemnajst vesolj¬
nih zborov, ktere je vsa katoliška cerkev enoglasno kot nezmotljive
priznala in njihove sklepe sprejela; veljavo vse cerkve bi zavergel,
kdor bi zavergel veljavo tacih zborov, uče bogoslovci.

Kadar pa ni bilo mogoče sklicati vesoljnega zbora zo¬
per zmote, se je sicer pozvedilo, kaj uče vsi škofje po ker-
šanskem svetu z rimskim papežem vred, in tudi taki sklepi so ve¬
ljali za nezmotljive; saj sv. Duh ni vezan na vesoljni zbor, in raz¬
svetli viši pastirje, kjer in kedar je treba. Tako piše sv. Ciril
Aleks, do Nestorija v 5. veku še pred Efeškim zborom: „To je
vera katoliške in apostoljske cerkve, v kteri se edinijo vsi pravo¬
verni škofje zahoda in vzhoda. 11  Po takem vzajemnem sklepu kat.
škofov so bili obsojeni tudi v 5. veku nevarni Pelagijani, in vsi
verni so priznavali nezmotljivost tacega sklepa.

§. 4. Papeževa nezmotljivost.

Dostikrat v silnih okolišinah ni mogoče vesoljnega zbora skli¬
cati, pa tudi ne zvediti misel razkropljenih škofov, in vendar je

12

vernim treba vediti, pri čim da so, kaj je čisti nauk, kaj zmota,
da jih nasprotniki v svoje zanjke ne vjamejo. Pri tacih okolišinah
so rimski papeži sami določevali o veri in so svoje sklepe slovesno
razglaševali, da so se jih verni vedili deržati.

Da imajo papeži po svoji nar viši oblasti in službi pravico in
dolžnost, verske zmote obsojevati in vernim čisti nauk Kristusov
naznanjevati, katoličani nikoli niso dvomili. Ravno tako so tudi
vselej priznavali, da so vsi verni takim papeževim določbam po-
koršino dolžni, to je, da v svojem vedenji ne smejo nasprotovati
tim sklepom in nasprotnega nauka ne učiti ne z besedo ne v
spisih.

Ali so pa taki slovesni papeževi verski sklepi nezmotljivi že
sami na sebi, ali še le, ko jih vesoljna cerkev ali cerkveni zbor
poterdi, do naše dobe ni bilo konečno ali popolnoma določeno.
Vendar je pa že več sto let odkar se je to vprašanje pretehtovalo;
velika večina škofov in bogoslovcev je to krepko terdila in učila, da
se papež, kadar ko učenik vse cerkve učč, v svojih verskih določ¬
bah po Božji pomoči nikdar ne morejo zmotiti, tako da je že
slavni bogoslovec Gregor iz Valencije rekel, da nihče ne more biti
katoličan, kdor te resnice ne sprejme.

Le nekteri rimskemu pervaštvu menj prijazni bogoslovci, zla¬
sti žalostnega 14. veka ob času zahodnjega razkolništva, in poznej
nekteri od svetne vlade odvisni škofje in bogoslovci 17. in 18. veka
na Francoskem in Nemškem, tako imenovani Galikanci in Febro-
nijanci so terdili, da papeževi sklepi o veri niso nezmotljivi, ako
niso poterjeni od vesoljne cerkve. Pa tudi ti nasprotni bogoslovci
so mogli svojo napčno misel le s tim zagovarjati, da so razloček
delali med papežem in rimskim stolom, med papežem in rimsko
cerkvijo, kakor bi imel rimski stol ali rimska cerkev predstvo pred
papežem, ko se vendar to ne da ločiti ter sta papež in rimski se¬
dež ene veljave in rimska cerkev je ravno le po papežu to, kar je:
mati vsili cerkva, ker so papež oče vsih vernih; in ko*bi se papež
motili v veri, bi ta zmota letela na apostoljski sedež in rimsko
cerkev.

Ko je pa tako že od davnih časov večina bogoslovskih učeni¬
kov terdila papeževo nezmotljivost, se razume že potem, kar je bilo
rečeno in veljd od cerkvene nezmotljivosti, da tudi papeževa obsega
le Božje razodenje in to kar je z njim neločljivo sklenjeno, ne pa

13

dnizih reči; tedaj ne svetnih vednost in zasebnih misel papeže¬
vih, ne njih nravnega življenja in zamude lastnih dolžnost, ne njih
sodbe o osebnih in deržavnih zadevah i. t. d., ker v tacili določbah
tudi vesoljna cerkev ni nezmotljiva.

V sedanjem Vatikanskem zboru je večina škofov to vprašanje
o papeževi nezmotljivosti sprožila, in po dolgem vsestranskem pre¬
iskovanji se je ta reč tako dognala, da se je papeževa nezmotljivost
v javni seji 18. julija oklicala za versko resnico tako le: „Zvesti
že od začetka keršanske vere prejetemu zročilu, v slavo našega
božjega Zveličarja, v povikšanje katoliške vere in v blagor narodov
s priterjenjem sv. zbora učimo in določimo za od Boga razodeto
resnico, da rimski papež, kadar govorč s katedre ali prestola
t. j. ko v spolnovanji svoje službe ko pastir in učenik vsih kristja¬
nov po svoji nar višji apostoljski oblasti določijo versko ali nravno
resnico, ktero mora sprejeti vsa cerkev, po Božji pomoči, ktera jim
je bila obljubljena v sv. Petru, so obdarjeni s tisto nezmotljivostjo,
s ktero je božji Učenik hotel obdarovati svojo cerkev pri določbi
svojega nauka o verskih in nravskih rečeh, in da so take določbe
rimskega papeža same na sebi in ne še le po priterjenji cerkvenem
nespremenljive. Ko bi pa kdo, kar Bog obvari, se prederznil temu
zoper govoriti, naj bo izobčen/ 4

S tim sklepom vesoljnega zbora je slovesno in za vse veljavno
izrečeno, da so papež, kadar po svoji nar viši oblasti versko resnico
določijo in vernim jo verovati zapovedo, osebno nezmotljivi, in tako
je po temeljitem preiskovanji to tehtno vprašanje doseglo izraz in
veljavo verske resnice, ktero je slehern katoličan sprejeti dolžan.
Vsestransko preiskovanje je človeško delo, določba pa je od sv. Duha in
je doslednji razvoj katoliškega uka, ki seje snoval skozi vse veke, ter
se sedaj ni nič spremenil, razun da je odstranjena zmota in dvom.
Kdor bi jo sedaj terdovratno tajil, bi bil krivoverec in bi ga zadele
ravno tiste od vesoljnega zbora zažugane kazni, kakor bi tajil kako
drugo od Boga razodeto resnico. — Zmed 535 v seji pričujočih
škofov sta bila pri glasovanji le dva druge misli, ki sta se pa
preč po razglašenji podvergla; nekaj drugih škofov, ki so bili po-
pred nasprotne misli, ni prišlo v zbor, pa so se pismeno podvergli
zborovemu sklepu.

Velika množica zbranega ljudstva je navdušeno pozdravila ta
slovesni, nezmotljivi sklep Vatikanskega zbora. Tim se ra-

14

dostno pridružijo in z veseljem sprejemajo to resnico ko nar lepši
predstvo apostoljskega sedeža drugi zvesti katoličani, ki v sv. očetu
časte Kristusovega namestnika, nar višega učenika in pastirja ve¬
soljne cerkve, ki ima oblast in povelje, tudi svoje brate v veri
poterjevati.

Nasprotniki te resnice pa, ki so že med posvetovanjem zboro-
vim vse žile napenjali, da bi ta sklep odvernili, sedaj vsi razka¬
čeni šuntajo svetno oblast zoper ta sklep in zoper sv. cerkev sploh, obre¬
kujejo sv. očeta in vesoljni zbor ter napčen pomen podtikajo ti res¬
nici, motijo in begajo malo podučene kristjane, kakor bi bila ta
resnica kaj čisto novega, le zgolj človeškega, škodljivega, in zoper
zdravo pamet, z eno besedo nar bolj neslane in celo bogokletne
čenče kot otrobe vežejo, da bi spodbili to nar krasniši predstvo pa¬
peževo, verno ljudstvo v veri omajali ali celo od cerkve ločili.
Vendar tudi sedaj ne bodo premagale peklenske vrata, in Kristu¬
sova obljuba, da ostane pri svojih do konca sveta, velja tudi temu
zboru in temu sklepu.

In že sama ta prikazen, da nasprotniki tako strastno obdela-
vajo, nam budi misel, da ta stvar mora biti dobra, tehtna in
resnična, ker se jo je duh laži in slaboverni svet tako zagrizeno
lotil ter se z vsim orožjem va-njo zaletuje.

Da bi pa pri tolikih nasprotnikih zvesti kristjani ne bili v ne¬
varnosti zavoljo svoje vere v to resnico, da bi vedili na ne¬
sramne obrekovanja odgovoriti, nevednost nasprotnikov osramotiti,
da bodo vidili, kako ta resnica v svojem bistvu ni nič novega,
temveč da je bila, kakor vse druge razodete resnice, vedno v sv.
cerkvi shranjena, hočemo to osebno nezmotljivost papeževo nekoliko
bolj na tanko dokazati.

Pregledati hočemo vire keršanskega razodenja, kteri vse raz¬
odete resnice shranijo in kterih veljavo vsi katoličani priznavajo,
sv. pismo in ustno zročilo, in preiskati, ali se najde ta nezmotlji¬
vost papeževa v tih virih Božje besede, ali se vjema s cerkveno
zgodovino in z višjo oblastjo Kristusovega namestnika, ali je v prid
vesoljne cerkve potrebna ter se vjema tudi z zdravo pametjo in
potrebami sedanjega časa.

Ako to dokažemo, bodo razpadli vsi ugovori nasprotnikov ter
bomo vidili, kako puhli so njihovi napadi, kako terdno pa stoji
naša resnica.

15

§. 5. Papeževa nezmotljivost dokazana:

A. iz svetega pisma.

Ker so resnice sv. vere shranjene v sv. pismu in v ustnem
zročilu, zato moramo tudi zastran papeževe nezmotljivosti pred vsim
pogledati sv. pismo, ker v njem je Kristusova beseda in volja, in
na ti je vse ležeče v verskih rečeh. Posebno na treh krajih sv.
evangelij določno govori o naši resnici, in sicer:

a) Mat. 16.

Sv. pismo nam naznanuje, kako oblast je zročil Kristus Si¬
monu, kteremu je pomenljivo že pri poklicu dal ime Kefa, to je
skala. Vzrok in pomen tega imena še pri ti priči ni bil očiten.
Zakaj pa je le Simonu zmed vsih učencev Jezus ime spremenil,
se je pokazalo o priložnosti, ko je pri Cezareji Filipovi Simon
očitno spoznal Kristusa za Sinu Božjega, rekoč: „Ti si Kristus,
Sin živega Boga.“ Sedaj ga Kristus pred vsimi blagruje, mu obljubi
nar višji oblast svoje cerkve, ko reče: „Srečen Simon, Jonov sin,
ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v ne¬
besih. In jaz ti rečem: Ti si Peter (skala), in na to skalo
bom zidal svojo cerkev in peklenske vrata je ne bodo premagale.
Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na
zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in kar koli boš razvezal na
zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. 11

Kaj pomenijo te vsim znane, slovesne besede Kristusove do
Petra?

Očitno Jezus tu izreče 1), da hoče svojo cerkev zidati, in sicer
svojo edino, Božjo, neminljivo cerkev, kteri hoče zročiti zaklade ne¬
beške resnice in milosti; 2) to cerkev hoče zidati ali postaviti na
Simona Petra ko terdno podlago; kajti do Petra govori v vsem
sostavku, njega blagruje, ga skalo imenuje, mu ključe obljubi; in 3)
te na Petra zidane cerkve nobena moč, tudi peklenske vrata ne
bodo premagala, ker je zidana na Petra, na skalo. Tedaj je Peter
temelj Kristusove cerkve in sicer močen, nepremakljiv temelj, kte-
rega tudi peklenska moč ne bo premagala.

16

Sedaj je očitno, zakaj je Simonu Gospod že popred dal ime
Kefa, Peter ali skala, ker ga je bil namenil za temeljno skalo svo¬
jega kraljestva, svoje cerkve. Naj viharji buče in povodenj narašča,
skala se ne gane, kakor On ne, ki je dal to obljubo in moč. On
sam naznani ta pomen, ko govori v priliki od modrega moža o
hiši, ki ni padla, ker je bila zidana na skalo. (Mat. 7, 25.)

V čem pa je ta skala tako nepremakljiva ? Cerkev, ktera je
postavljena na skalo, je Božje kraljestvo na zemlji, tedaj nravno
poslopje, ki obsega vse verne ko vidne ude, čigar nevidno bistvo pa
je Božja resnica in milost, ktera vidne ude razsvetljuje in posve¬
čuje. Cerkev je toraj kraljestvo resnice in gnade, in ravno v tem
svojem bistvu mora biti nepremakljivo in terdno, da tudi peklenska
moč, t. j. satan sam, ki je začetnik in oče laži, te resnice ne bo
omajal.

Po ti obljubi Kristusovi zmota in laž ne bo premagala Božje
resnice, in zakaj ne? kaj je porok te zmage? Ker je zidana cerkev
na skalo, na Petra, ki ostane nepremakljiv branitelj Božje resnice
zoper vse napade, vse zmote in laži.

Ali mar ni s tem obljubljena Petru nezmotljivost v veri tako,
kakor sv. cerkvi? Kako bo namreč cerkev nezmotljiva, ako njena
podlaga omahuje? Kje je potem obljuba Kristusova, da je pe¬
klenske vrata ne bodo premagale? Podlaga cerkve je tedaj nepre¬
makljiva v vsem, kar je bistvo te cerkve. To kaže tudi naslednje,
da Peter dobi ključe, oblast zavezovati in odvezovati, t. j. zapove¬
dovati, tako da so mu vsi, tudi predpostavljeni, pokoršino dolžni,
pokoršino njegovim postavam, določbam v veri. Poslopje, čigar te¬
melj omahuje, ni terdno, cerkev pa je nepremakljiva, tedaj tudi
temelj njen, ta temelj pa je sv. Peter.

Zavoljo te zveze med cerkvijo in skalo so te besede cerkveni
učeniki ravno tako razlagali; le za zgled omenimo učenega Ori-
gena, ki vpraša zastran teh besedi: ,,Ali skale ali cerkve peklen¬
ske vrata ne bodo premagale? Jaz imam to za resnično, da ne
skale, na ktero Kristus cerkev zida, ne cerkve ne bodo premagale
peklenske vrata. 11  Sv. Ambrož: „Srečni Peter, kterega peklenske
vrata niso premagale. 11  Sv. Epifani: ,,Peter, poglavar aposteljnov,
je postal podoben terdni skali, na ktero kot svojo podlago se opera
vera Gospodova, na ktero je zidana cerkev v vsakem oziru.“ Celo
ruska cerkev kliče v svojih obrednih bukvah: „0 sv. Peter, knez

17

aposteljnov, apostoljski pervak, nepremakljiva skala vere, v plačilo
svojega spoznanja večni temelj sv. cerkve, veseli se!“ In zopet:
„0 Peter, nad kterim ima cerkev svoje dopadenje, luč sveta, neo-
madeževani golob, pervak aposteljnov, studenec prave vere!“ Ni
tedaj nova naša razlaga, ktero že starodavni časi poznajo.

Kar pa velja od sv. Petra, pervega namestnika Kristusovega,
to velja od njegovih naslednikov, rimskih papežev. Saj so te pred-
stva in te obljube Kristusove dane v prid vesoljne cerkve, za ktero
Božja modrost in dobrotljivost skerbi vse čase, dokler bo stala, do
konca sveta; in Florenški zbor naravnost uči, da vsa oblast sv.
Petra se je preselila na njegove naslednike, tedaj tudi nar viši
oblast, nezmotljivo učiti sv. nauk. Sv. Peter živi v svojih nasled¬
nikih, cerkev je zidana na to skalo, zato je pa tudi nikoli ne bodo
premagale peklenske vrata.

Vedno jo še napada zmota in laž od vsih strani; da ne bo
premagana, mora vedno temelj sv. cerkve nepremakljiv, t. j. papež
v sv. resnici nezmotljiv biti. To terja od Kristusove obljube in
modrosti že zdrava pamet; to uče pa tudi sv. očetje. Sv. Avguštin
piše Donatistom: ,,Ta prestol je skala, ktere prevzetne peklenske
vrata ne morejo premagati. Sv. Hieronim piše papežu Darnazu:
„Samo pri vas je nepokvarjena shranjena dedšina očetov (sv. vera).“
Sv. Leon: „Na prestolu sv. Petra živi njegova oblast, se kaže
njegova veljava. Peter je v vedni zvezi z večnim duhovnom. Terd-
nost, ktero je on, skala, prejel od skale Kristusa, se je razlila na
njegove dede.“ Ali more bolj določno govoriti?

Kakor posamezni očetje, tako pričajo vsi vzhodnji škofje, ki
so podpisali katoliško vero, od papeža Hormizda 1. 519 poslano, in
so jo zopet škofje na osmem vesoljnem zboru 1. 869 v Carigradu
poterdili, ki pravi: „Ne more se spustiti beseda Jezusa Kristusa:
Ti si skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev. Kar je tu
Petru rečeno, to za resnico poterdi nasledek, ker se je na apostol¬
skim sedežu sv. vera vedno čista ohranila. 11

Ker se je ta obljuba Kristusova do Petra vselej tudi od
njegovih naslednikov razumela zato so tudi leta 1862 v
Bimu zbrani škofje v svoji adresi do Pija IX. rekli: „Ti si
za nas učenik zdravega nauka, Ti si središče edinosti, Ti si
ljudstvu nevsahljiva luč, pripravljena od Božje modrosti. Ti si
skala in temelj cerkve same, zoper ktero peklenske vrata nič ne

Papež, nezmotlj. 2

18

bodo premogle. Ko Ti govoriš, slišimo Petra, ko Ti določiš, ubo¬
gamo Kristusa."

Tako v resnici sledi iz besedi Kristusovih do Petra pri sv. Mat. 16.
nezmotljivost sv. Petra in njegovih naslednikov. To kaže pomen
besedi in priložnost, to uči glas sv. očetov in vesoljne cerkve, vse
se zlaga, da je po ti Božji obljubi podlaga sv. cerkve nepremak¬
ljiva, to je, daje sv. Peter in slehern njegov pravi naslednik v veri
nezmotljiv. Pač je tedaj tehtna ta obljuba Kristusova, zlate te be¬
sede Božjega Učenika do Petra, ki živi v svojih naslednikih, rim¬
skih papežih.

b) Luk. 22.

Pri zadnji večerji, ko Jezus vsim napoveduje britkosti in ne¬
varnosti, se On zopet posebej oberne do Petra, kterega je za pod¬
lago svoje cerkve odločil ter mu reče: „Simon, Simon, glej satan
vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico. Jaz pa sem
za te prosil, da ne opeša tvoja vera; in ti zopet poterjuj kdaj
svoje brate."

Te besede so v tesni zvezi s poprešnjimi pri sv. Mat. 16.

Kakor pri sv. Mat. 16. Kristus Petra pred drugimi nagovori:
„Srečen Simon, Jonov sin," in mu predstvo obljubi, tako tudi pri
sv. Luk. 22.: ,,Simon, Simon, glej;" tam mu reče: „Ti si Peter,
skala," tukaj mu pove, v čem boš tako terden: „da ne opeša tvoja
vera;" tam obljubi: „peklenske vrata je ne bodo premagale," tukaj:
„satan vas je hotel imeti;" tam je Peter podpora, tukaj poterjuje
brate v veri; tam temelj erkve terja nezmotljivost; tu je očitno
izrečeno: „da ne opeša tvoja vera" in naravnost naznanjena nezmot¬
ljivost.

Kristus namreč napoveduje tukaj nevarnost in boj zoper cerkev
in aposteljne od nar hujši strani, od satana samega.

Temu nasprot pa napove tudi moč in neomahljivost Simonove
vere, za ktero posebej prosi, da ne opeša. Naloži mu pa tudi za¬
voljo te terdne vere dolžnost, brate v veri poterjevati.

Satan, oče laži, ki sam ni obstal v resnici, iše in želi tudi
Jezusove učence zmotiti, in zato verne ob vsih časih, kakor pšenico
v rešetu, pretresa v viharji krivih naukov (pridejo časi, ko ljudje
ne bodo prenesli zdravega nauka).

19

Vsih udov sv. cerkve se loti zapeljivec z zmotami mnoge
verste. Samo Petrova vera ne opeša, ne pade pred njegovim na¬
padom, ker je Kristus zanj prosil.

Ali ni to nezmotljivost sv. Petra v veri? Zakaj pa prosi Kri¬
stus za Petra? ali le zavoljo njega samega? ali ima to tudi drugim
v korist biti? Kristus sam dostavi: „Ti pa zopet poterjuj kdaj
brate v veri.“ Kristus tedaj prosi za Petrovo vero, Petru pa za¬
pove, brate t. j. vse verne, učenike in učence, v veri poterjevati. To
je toraj namen Petrove nezmotljivosti v veri, da poterjuje vesoljno
cerkev v veri ko njen nar viši učenik. V ta namen je njemu po
tib Kristusovih besedah obljubljena nezmotljivost, da kadar on ko
nar viši učenik sv. cerkve v verskih rečeh kaj določi, so mu vsi
pokoršino dolžni, so vsi po njem v veri poterjeni.

S tem pa je nezmotljivost sv. Petra tako očitno izrečena, da
celo učeni Bossuet, ki je ni zagovarjal, naravnost piše: „Kdo
more dvomiti, da je vsled te molitve sv. Peter zadobil tako nepre¬
makljivo, nezmotljivo in obilno vero, da je zadostila v veri po¬
terjevati ne le vernikov, temuč tudi aposteljne in pastirje keršanske
cede ?“

Tako je po tih Kristusovih besedah Peter nezmotljiv v veri,
ker je Kristus zanj prosil, da mu vera ne opeša, in mu naročil
tudi brate v veri poterjevati.

Kar pa velja od Petra, to velja od njegovih naslednikov, in
sicer kakor drugi del: „Poterjuj brate,“ kakor tudi pervi: „Jaz sem
zate prosil, da ne opeša tvoja vera.“ Kakor namreč vedno
ostane poglavarstvo naslednikov sv. Petra v rimski cerkvi, tako tudi
njegove predstva, in med temi nezmotljivost v veri, v kteri ima
tudi druge podučiti in poterjevati. Sv. Peter živi v svojih nasledni¬
kih ne le kot temelj cerkve, ampak tudi kot nar viši učenik, kteri
mora druge učenike in podložne v veri poterdovati, in zato mora
pred vsim sam terdeu biti v veri, t. j. nezmotljiv, da je spreten
za to svojo nalogo in dolžnost. On, ki mu je naložil to dolžnost,
ga hoče in more tudi za to sposobnega storiti. To je pri nasled¬
nikih tolikanj bolj treba, ker sami niso, kot aposteljni, v veri
nezmotljivi, in je to poterjanje bratov v veri po Jezusovi modri
previdnosti posebno veljalo za prihodnje čase, kakor je tudi ob vsih
časih satan napadal s svojo zvito lažjo cerkev in njene nauke,

2 *

20

zato piše učeni Tirin: „Ker te stiske ne nehajo do konca sveta,
tudi to predstvo ne sme nehati, ampak mora neprikrajšano živeti v
naslednikih sv. Petra.

Tako razlagajo te besede že nekdanji učeniki in očetje. Že
v 3. stoletji piše papež Lucij: „Ta sveta apostoljska cerkev,
mati vsih Kristusovih cerkvd, po milosti vsemogočnega Boga nikoli
ni zašla od pota apostoljskega zročila ter nikoli ni po krivoverskih
zmotah spridena opešala: temuč kakor je od začetka prejela nauk
apostoljske vere od svojih začetnikov, apostoljskih poglavarjev, tako
ostane neoskrunjena do konca po božji obljubi Gospoda Zveličarja
samega: Jaz sem za te prosil.“

Ravno te besede ponovi papež Feliks, ki enako razume Jezu¬
sovo obljubo tudi od naslednikov sv. Petra.

Papež Leon piše: „Y Petru se varuje moč vsih, in pomoč
Božje gnade se tako deli, da terdnost, ki je Petru došla, je po
Petru tudi drugim aposteljnom dodeljena. Zato se zahvaljujemo
kralju večnosti, našemu Zveličarju Jezusu Kristusu, ki je temu,
kterega je postavil za poglavarja cerkve, dodelil toliko predpravico,
da vse, kar se v naših časih prav določi in vpelje, se prilastuje
viši oblasti tega moža, kteremu je bilo nar popred rečeno: „Tn
ti zopet poterjuj svoje brate". — Ravno tako papež Gelazi v 5. listu
do Hon. razlaga te Kristusove besede do Petra tudi od njegovih
naslednikov.

Papež Agaton ponavlja v svojem slovečem listu do 3. Cari-
gradskega zbora besede papeža Lucija, da je v rimski cerkvi vera
vedno nepokvarjena bila in se sklicuje na Kristusove besede: „Jaz
sem za te prosil," ktere tudi naslednikom veljajo. Petkrat, piše
Schneemann, povdarja papež v tem listu čistost rimske cerkve, ktera
nikoli, do konca sveta, v nobeni reči od nobene zmote ni pokvar¬
jena, in zastava za to mu je božja obljuba, Jezusove besede do
Petra, ki živi v svojih naslednikih. Ravno tako so te besede razu¬
meli učeni Sofronij, pravoverni Teodor Studita, sv. Peter Damijan,
Anzelm, Bernard, Tomaž Ak. i. d.

In v naši dobi so sveti oče Pij IX. te besede ravno tako raz¬
lagali, ko so v svojem nagovoru do zbranih škofov 29. junija 1867
slovesno rekli: „Vera sv. Petra ne bo opešala (non defectura) tudi
ne v njegovih naslednikih na rimskem prestolu." Te besede so
bile prav v smislu zbranih škofov, kajti blizo 500 zbranih škofov

21

je navdušeno sprejelo ta izrek in očitno spoznalo pred vsim sve¬
tom: „V veri, da je Peter po Piju IX. govoril, rečemo, poterdimo in
oznanujemo tudi mi vse, kar je bilo v ohranjenje svete vere od Tebe
rečeno, poterjeno in oznanjeno. 11  Tako so zbrani škofje javno pri¬
znali nezmotljivost papeževo, ko so priterdili, da se besede Kristu¬
sove do Petra razlagajo tudi od njegovih naslednikov, rimskih pa¬
pežev. Ali ne bomo tudi mi smeli teh besedi razlagati tako, kakor
so jih razumevali ss. očetje in zbrani škofje?

c) Jan. 21.

Petru storjene obljube je poterdil dobri Pastir s svojo kervjo,
in ker je sedaj vidno hotel zapustiti svoje vidno kraljestvo, ga
zroči dobri Pastir — pastirju vesoljne cede, sv. Petru. Ko se je
namreč po vstajenji prikazal več učencem pri genezareškem
jezeru, se po jedi oberne k Petru, ter ga trikrat vpraša: „Simon,
Jonov sin, ali me ljubiš bolj, kakor ti le ?“ Mu reče: To
je da, Gospod! ti veš, da te ljubim. Mu reče: Pasi moje
jagnjeta. Mu reče zopet: Simon Janezov, me ljubiš ? Mu
reče: To je da, Gospod, ti veš, da te ljubim. Mu reče: Pasi moje
jagnjeta. Mu reče v tretjič: Simon Janezov! me ljubiš? Peter je
bil žalosten, ker mu je v tretjič rekel: Me ljubiš? in mu je rekel:
Gospod! ti vse veš, ti veš, da te ljubim. Mu je rekel: Pasi moje
ovce.“ Podobo dobrega pastirja zdaj prenese Kristus na Petra, ko mu
zroči svojo čedo: „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce, in tako

spolni obljubo, da bo nanj cerkev zidal, da mu bo dal ključe svojega
kraljestva; vso čedo mu zroči, mlade in stare, podložne in predpo¬
stavljene z vsimi pravicami in dolžnostmi, ktere so s to skerbjo
sklenjene, ktere ima pastir do svoje čede. To verujejo vsi katoli¬
čani, ki priznavajo v Petru in njegovih naslednikih poglavarja Kri¬
stusove cerkve. Ali je pa tudi Petru podeljena nezmotljivost tii
naznanjena? To že kaže zadeva tih besedi do obljube pri sv.
Mat. 16. in Luk. 22. Priložnost je pri sv. Mat. 16. slovesno spoznanje
vere v Kristusa, tukaj ravno tako slovesno spoznanje ljubezni, ki se
na vero opera. Obakrat Kristus slovesno nagovori: Simon, Janezov
sin. Obakrat na spoznanje sv. Petra sledi od Kristusa posebna
poslavitev v primerni podobi, ključi kraljestva — pastir čede. In
kakor pri sv. Luk. 22. naravnost reče: Poterdi brate, tako tukaj: Pasi

22

moje ovce, da že učeni Alkuin piše: Kar je Kristus rekel Petru z
besedami: Pasi moje ovce, je ravno to, kar mu je pred terpljenjem
obljubil: In ti zopet kdaj poterjuj svoje brate. 11  Kristusove ovce pasti,
se toraj pravi, Kristusove verne poterdovati, da v veri ne opešajo.

Kaj namreč pomeni beseda: Pasi? Gotovo to: Spolnuj službo
pastirja, vodi čedo na dobro duhovno pašo, ne na strupeno pašo laži
in zmote, ampak na tečno in zdravo sv. resnice, Božje besede.
Višji pastir mora zato sam dobro ločiti resnico od zmote. Pastir
mora pa čedo tudi voditi po varnih krajih, nad njo čuti, jo varo¬
vati nevarnosti in zgrabljivih volkov ter strupenih kač, ki vero in
Božjo besedo kaze s strupom zmote in laži; zmotene nazaj pripe¬
ljati, bolne ozdravljati. Ovce pa so dolžne ga poslušati, za njim
hoditi, se čede zvesto deržati.

Peter naj tedaj zročene ovce in jagnjeta nasituje z naukom
čiste resnice, naj odvrača od njih strup zmote in laži; čeda pa je
dolžna pokoršino ti oblasti.

Kdo pa so jagnjeta in ovce? To so udje vesoljne čede, ki je
v Kristusovem ovčnjaku, to je, vsi udje sv. cerkve, ki so sklenjeni
z njeno glavo. Zato že cerkveni učeniki, ss. Ciprijan, Epifanij,
Krizostom, Ambrož, Gregor razlagajo jagnjeta in ovce od podložnih
in predpostavljenih, vernih in škofov, ki so tako rekoč rodili verne
z resnico in gnado. Peter ima tedaj vso čedo, škofe in verne, v
Božji resnici podučevati, vso čedo, škofe in verne zmote varovati;
in v vsem tem mu je vsa čeda, škofje in verni, pokoršino dolžna,
t. j. dolžna sprejeti, kar on uči, zavreči, kar on zaverže.

Ako je pa Petru vsa ta oblast dana in dolžnost naložena, je
treba, da je on nezmotljiv v veri, v kteri vse druge z nar višjo
oblastjo uči, sicer bi ne bil spreten za to nalogo, pastir bi ne mo¬
gel čede pasti s čisto resnico, ne je varovati zmote in laži. Ta pa,
ki je Simona imenoval skalo in mu zročil skerb za vso čedo, ga
hoče gotovo tudi razsvetliti in voditi, da bo zročeno oblast in dolž¬
nost zamogel prav obračati in spolnovati; v to pa mu je nezmot¬
ljivost v veri neogibljivo potrebna; in zato sklenemo po pravici
tako le: Ko je Kristus Petru rekel: Pasi moje jagnjeta, pasi moje
ovce, ga je postavil nar višjega pastirja in učenika svoje čede z vso
potrebno oblastjo; in ta oblast ostane pri njegovih nasled ni kih
skozi vse veke, ker je potrebna v občno' korist vesoljne cerkve.
Kolikorkrat tedaj papež učijo svojo čedo s to nar višjo oblastjo, v

23

verskih rečeh kaj določijo, zmote zaveržejo: morajo biti nezmotljivi
tako gotovo, kakor gotovo imajo to oblast od Kristusa, ki je rekel:
„Meni je dana oblast v nebesih in na zemlji. Nebo in zemlja bote
prešle, moje besede pa ne bodo prešle. 41

Ne more se tedaj tajiti, da ima papeževa nezmotljivost svojo
podlago v sv. pismu, in sicer v ravno tistih verstab, v kterib je
dodeljeno cerkveno pervaštvo sv. Petru in njegovim naslednikom,
ker je, kakor bcSo še vidili, v tesni zvezi z bistvom in namenom
nar višje cerkvene oblasti, ktera se razteza čez vso cerkveno bistvo,
in bi ne bila nar viši, ako bi ne bila tudi nezmotljiva.

B. Cerkveno  z r o č i 1 o.

Zraven sv. pisma je cerkveno zročilo enako veljaven studenec
sv. vere, ki nekaj obsega to, česar ni v sv. pismu, nekaj v sv.
pismu izrečeno še bolj natanko določuje in poterjuje, kakor smo že
vidili, da omenjene verstice sv. pisma cerkveni učeniki tudi v na¬
šem pomenu razlagajo.

To zročilo se pa zopet najde shranjeno v raznih virih: v spi¬
sih sv. očetov in njihovih naslednikov, v javnem delovanji rimskih
papežev in druzih škofov, v sklepih cerkvenih zborov; zato ho¬
čemo le kratko v te različne vire pogledati in poiskati, ali se tudi
v njih najde naša resnica.

a) Cerkveni učeniki.

Cerkveni učeniki vsib časov so nam veljavne priče, kaj se je
o njihovem času v sv. cerkvi verovalo in učilo o kaki resnici. Po
svoji učenosti in službi so to mčgli dobro vediti, po svoji svetosti
in resničnosti so tudi natanko sporočevali. Pa tudi to zročilo sv.
učenikov je, kakor sicer, tudi v naši resnici podobno goršičnemu
zernu, ki polagoma raste in se še le v hudem vremenu vterdi.

Kakor se je od Kristusa Petru podeljena viši oblast sčasoma
razvijala, tako tudi to predstvo cerkvenih poglavarjev. Razumelo
se je tako rekoč samo po sebi, ker je s pervaštvom tesno sklenjeno,
razodevalo se je popred v djanji, kakor v določni besedi. Vendar
najdemo že v pervih stoletjih priče naše resnice. Tako piše že

24

k koncu 2. stoletja slavni Lugdundski škof Irenej zastran prave
vere, da se ta vedno nahaja v rimski cerkvi: „S to cerkvijo se
morajo zavoljo njene viši oblasti ediniti vsi verni vsih krajev, ker
se je v nji vedno ohranilo to zročilo, ki je od aposteljnov."

Ta viši oblast rimske cerkve, ktero Irenej v svojih bukvah
eno in dvajsetkrat omeni, je viši oblast rimskih papežev v verskih
določbah, in edinost se sme le terjati, če je rimska cerkev resnice
gotova; da je pa to, poterjuje s tim, ker se z ozirom na pretečeno
zgodovino terdi, da se je v rimski cerkvi vedno čista vera ohranila.
Zakaj in kako? Gotovo le, ker Petru in njegovim naslednikom je
posebna pomoč od zgorej dohajala, to je, ker so nezmotljivi
v veri.

Da učeni Origen Jezusove besede: peklenske vrata ne bodo
zmagale, razumeva od cerkve in Petra in je toraj Peter enako ne¬
zmotljiv, je bilo že omenjeno.

Sv. Ciprijan v sredi 3. stoletja pravi, da je že apostelj hvalil
vero Rimljanov, do kterih zmota in nevera nikdar ni došla. On
piše, da zavoljo edinosti je Kristus postavil le en prestol, in kdor
te edinosti ne ohrani, kako sme misliti, da je v pravi veri ? —
Zakaj je ta edinost z rimskim prestolom Ciprijanu tako tehtna
in potrebna? Ker do rimske cerkve zmota ne more doiti, ker je
nezmotljiva.

Tako se slišijo glasovi za to predstvo rimskega papeža že ob
času silnega preganjanja v pervih stoletjih.

Še  očitniši in obilniši so te pričala po Nicejskem zboru od
vzhodnjih in zahodnjih učenikov. Že učeni Atanazij v listu do pa¬
peža Feliksa hvali rimsko cerkev, ktera vedno hrani čisti nauk, in
imenuje papeža zatiralca krivoverstev, učenika, glavo pravovernega
nauka, neomadeževane vere. Sv. Bazili (f 378) piše Atanaziju, da
se mora oberniti do rimskega škofa, naj določi, kaj je verska res¬
nica, ako se na zboru ne more določiti. In drugej: „Res nebesam
se moramo zahvaliti, da je vaši pobožnosti od Boga dodeljeno, lo¬
čiti popačeno od čistega, vero očetov pa brez zmote oznanovati. 11
Ali ni to z drugimi besedami nezmotljivost papeževa?

Sv. Krizostomu je sv. Peter v zadevi do vesoljne cerkve: po¬
glavar aposteljnov, usta učencev, steber cerkve, in podpora vere,
kteri je naš rod vzdignil iz brezna zmote proti nebesam. 11  Ali bodo

25

pa usta učencev zmote učile, steber cerkve in podpora vere se raz¬
drobila ? Ali bo zmote rešil, kdor je sam v zmoti ?

Sv. Epifani v 4. veku piše: „Vsakoverstno je vera vterjena
v njem, ki je nebeške ključe prejel ter na zemlji razveže in v ne¬
besih veže. V njem najdejo vse težeji verske vprašanja svoje re-
šenje. Njemu je zročeno varstvo čede, ktero on v zaupanji na moč
svojega Gospoda izverstno pase in vlada.“

Teodoret (f 458) piše Renatu o nezmotljivosti rimske cerkve:
„Ta presveti prestol ima pred drugimi cerkvami predpravico v mno¬
gem oziru, in posebno to predstvo, da je bil vselej prost vse gnji-
lobe krivoverstva, in nikoli kak odpadnik ni na njem sedel, ampak
je vedno apostoljsko milost ohranil neoskrunjeno. 14

Tako so učili od rimskega papeža že vzhodnji učeniki v 4. in
5. stoletji. Še bolj slovesno pričajo to zahodnji očetje. Sv. Hilarij
(f 368): „Ta vera sv. Petra je temelj cerkve, po ti veri so poze-
meljski sklepi sv. Petra nebeški sklepi. 44  Ali je mar zmotljiv
sklep nebeški?

Sv. Ambrož: „Ker se v cerkev kot dober čolnič mnogoverstni
valovi zaletujejo, mora podlaga cerkve zoper vse zmote dovelj močna
biti. 44  In drugej piše znane in zlate besede: „To je Peter, kteremu
je Gospod rekel: Ti si Peter, skala, in na to skalo bom zidal svojo
cerkev. Kjer je toraj Peter, tam je cerkev, kjer pa je cerkev, tam
ni smerti, ampak večno življenje. 44  Kakor je tedaj cerkev nezmot¬
ljiva, tako tudi Peter v svojih naslednikih.

In da ne omenjamo sv. Avguština, Prospera i. d., le kratko
povzamemo sv. Petra Krizologa, ki piše: „Sv. Peter, ki na svojem
prestolu živi in predsedva, daje vprašajočim resnico vere 44  (ep. ad
Eutj'ch.) — Tako so učili tudi papeži tiste dobe, pa ne bomo imen
in besedi posameznih naštevali ter ne bracev še dalje trudili, ker
je dovelj spričano, da v nar lepši, dobi cerkvenih učenikov so na
jutrovem in na večeru cerkveni očetje priznavali nezmotljivost
rimskega sedeža ali papeža.

Ta nauk cerkvenih očetov se v naslednjih stoletjih nič ni
spremenil, temuč vedno očitneje je bil izrekovan. Le nektere zglede
v dokaz.

V 7. stoletji piše slavni Sofronij do Dorskega škofa Štefana:
„Ker sem jaz po sovražnikih zaderžan, pojdi ti od vzhoda do zahoda,
da prideš do apostoljskega sedeža, kjer se znajde podlaga pravo-

26

vernega nauka, in ne jenjaj tamošnjim sv. možem odkrivati zvijače
krivovercev, da bo nova krivovera popolnoma pokončana. 11  In škof
Stefan piše od prestola sv. Petra: „On, ki je pred vsimi imel terdno
vero v našega Gospoda in Boga, je zaslužil svoje skušene tovarše
in duhovne brate kdaj v veri poterjati. V tem prepričanji me
je Sofronij nevtegoma poslal k temu apostoljskemu in preslavnemu
prestolu sv. vere.“ Tako so verovali na Jutrovem, da Petru stor¬
jena obljuba in nar viši oblast veljd tudi naslednikom v vsakem
oziru, toraj pred vsim v nauku.

Sergij, ciperski škof, med drugim piše papežu Teodoru: „T i
si zatiralec hudobnih krivover, pervak in učenik prave neomadeže-
vane vere.“ In učeni bogoslovec Maksim piše: „Vse dežele sveta in vsi
pravi verni spoznovalci Gospodovi se ozirajo proti sveti rimski cer¬
kvi in njeni veri kakor proti solncu življenja, in pričakujejo, da od
nje pride svetloba zročene svete vere. Kajti rimska cerkev ima
ključe prave vere in spoznanja, ki tem, kteri k nji pridejo, odpre
in razodene pravo, edino vero, vsakemu krivoverstvu pa zapre pre¬
vzetne preklinjevalske usta.“ — Do ravno tega papeža pišejo afri-
kanski škofje skupaj: „Spod rimskega sedeža izvirajo, kakor svo¬
jega vira, vse vode, in od njega se razlivajo na vse kraje sveta
čisti potoki neskaljenega vrelca. 11

V 8. veku imenuje luč vzhodnje cerkve, sv. Janez Damascen,
sv. Petra terdno podlago cerkve, mirno zavetje, nepremakljiv turn,
zavetnika vere, učenika, vesoljnega sveta, kar je le potem v resnici,
ako je nezmotljiv. Učeni Teodor Studita je v verskih zmotah za po¬
trebno spoznal: poslati do rimskega škofa in od njega prejeti goto¬
vost vere.

Dosti je le opomniti, da so v tem času v zahodu ravno to
učili slavni učeniki Beda, Alkuin, opat Begino i. t. d., izmed kte-
rih poslednji terdi, da je misel tacih veri nasprot, kteri menijo, da
more po krivem nauku v zmoto zapeljati sedež sv. Petra, kteri
samega sebe ne goljufd, pa tudi od drugih ne more goljufan biti.

Iz teh prič vzhodnje in zahodnje cerkve, kterih bi lahko še
petkrat toliko navodili, je dovelj očitno, da se je že v pervih osmih
vekih keršanske dobe mnogotero priznavala nezmotljivost cerkvenih
poglavarjev, ktera jim je bila zagotovljena v sv. Petru, potrebna
za njihovo službo, podeljena po sv. Duhu. In tako se vse čase

27

lepo vjema ustno zročilo s sv. pismom. Ali je toraj naša resnica
nova, mar še le od jezuitov vpeljana, ko jo uče že nar starejši in
nar slavniši cerkveni očetje?

Še bolj določeno se najde to prepričanje v srednjem veku.

Ko se je v 11. veku vzhodnja cerkev ločila od rimske, se je
v zahodu tolikanj bolj začelo zbujati in gibati katoliško življenje,
in cvet tega gibanja od 11.—14. veka je bilo tudi vesoljno prepri¬
čanje o papeževi nezmotljivosti, ktero so po starem zročilu cerkveni
učeniki te dobe ne le verovali, ampak tudi zagovarjali in dokazovali,
ter celo nasprotni francoski učenjak Gerson priznava, da to zročilo
je pred konštanškim zborom pri večini se tako vterdilo, da [bi
bil kot krivoverec izpahnjen, kdor bi bil učil nasprotno. In res,
kolikor sveti zvezd cerkvene učenosti v srednjem veku, toliko je
učenikov tega papeževega predstva.

Slavni Lanfrank vpraša: „Kaj dela in vodi izreke nasledni¬
kov sv. Petra? 41  in odgovori: „Le zgolj krepkost božje pomoči, ki
se je po našem Gospodu Jezusu od sv. Petra razlila v vse njegove
naslednike. 44  Sv. Anselm v 12. veku imenuje papeža čuvaja ker-
šanskega življenja in vere, ki vse zmote poravnl Izak, armenski
patrijarh, tako goreče zagovarja rimski prestol, da si prederzne
Kristusa laži obdolžiti, ko bi apostol]'ski stol v Rimu kdaj mogel v
krivoverstvo priti. Posebno slavi sv. Bernard to predstvo rimskega
stola, kjer vera nikoli ne opeša.

Še bolj ta nauk razvijajo v 13. veku slavni učeniki, pervaki
tadanje učenosti, sv. Bonaventura in sv. Tomaž Ak. Pervi piše:
Papež se ne morejo zmotiti pod dvema pogojama, perva, da ko papež
kaj določijo, druga, da hočejo kaj kot versko resnico dognati. Sv.
Tomaž uči to tolikrat, da so nasprotniki njemu pripisovali začetek
tega nauka.

Tako se je v 11., 12., 13. veku soglasno zagovarjala ta pa¬
peževa nezmotljivost, in sicer z ozirom na Kristusove obljube, po
kteri je to predstvo vedno bilo pri naslednikih sv. Petra.

V 14. veku se je sicer ta nauk jel kaliti, pa le zavoljo ne-
vgodnih okolišin tadanje dobe.

Papeži, iz Rima v Avignon preseljeni, so bili močno pod
svetno oblastjo, začelo se je zahodnje razkolništvo, o kterem so pra¬
vim papežem nasprot stavili krive papeže; papeža so jeli ločiti od
cerkve in cerkvenih zborov, ter tako tajiti njegovo nezmotljivost.

28

Kdo pa ne ve, kako žalostni so bili za kat. cerkev ti časi, ktere
po pravici primerjajo času babilonske sužnosti pri Izraelcih.

Vendar tudi to skušnjo je slavno premagala naša resnica. Že
v konstanškem zboru je papež Martin zavergel nasprotno zmoto, v flo-
renškem zboru pa je vzhodnja in zahodnja cerkev zopet enoglasno pri¬
znala pervaštvo papeževo tudi v tem oziru. Kavno tako so slavni učeniki
začeli javno zagovarjati papeževo nezmotljivost, n. pr. Nik. Kuzan
(f 1454), Alfonz Tostat, Turrekremata, ki naravnost terdi, da je
božja milost tako vterdila apostoljski sedež, da se v veri ne more
zmotiti. Tudi slavni svetniki tega 15. veka, sv. Lorene Justinijan,
sv. Antonin, učeni Gregor iz Trapezunta pripisujejo to predstvo
naravnost božji pomoči.

Tako se tudi v tih žalostnih časih ta nauk nikoli ni zgubil,
in dasiravno so nekteri predniki cerkveni malo dobre zglede dajali,
vendar se je tudi ta nezdrava sokroviea kmalo odločila od neoma-
deževane cerkve. Tridenžki zbor ji je bil zdravilo in je vpeljal
boljši dobo.

Ravno to uči novejši doba; kajti tudi ta čas po tridenškem
zboru se vjema s poprejšnjo dobo cerkvenih očetov (v 4. in 5. veku)
in učenih bogoslovcev ali školastikov (v 11., 12., 13. veku) v slav¬
ljeni papeževi nezmotljivosti. Že nar izverstniši očetje na zboru,
n. pr. Lainez, Salmeron, Kastro, Tapper, Šoto, M. Kanus, Kanizij
so bili branitelji te resnice. Slavne bogoslovske šole v Lovanii,
v Kolinu in Sorbonne v Parizu so v 16. veku to resnico izrekle za
božjo, nedotakljivo. Tudi nar imenitniši sveti možje tega veka so
se potezevali za to resnico, n. pr. Karol Boromej jo na različnih
zborih zagovarja; sv. Frančišk Ksaveri imenuje papeža nezmotljivega
učenika vesoljne cerkve. In kako krepko sv. Frančišk Salezi zagovarja
to resnico! Njemu sta cerkev in papež eno, in že zato tudi ta ne¬
zmotljiv; taki je vedno potreben cerkvi, da se nanj obrača in opera;
temelj, kterega pekel in zmota ne more premagati; pastir, ki svojih
otrok ne more v zmoto peljati.

S sv. Frančiškom Salez. stopimo v 17. vek, v kterem našo
resnico zopet zagovarjajo učeni možje nar bolj slavnega imena,
n. pr. Suarez, Tolet, Gregor iz Valencije, Vaskuez, Bellarmin, Pe-
tavij, Sankcij i. d.; pa namesti tih slavnih prič, kterih nihče ne
taji, omenimo le kakega od nasprotne stranke, zmed Galikancev
n. pr. učeni Fleury priznava, da ta nauk vlada po Španjskem,

29

Nemškem, Laškem. Duval, učenik slavne Sorbonne, piše, da sta
Richer in Vigor edina bogoslovca, ki napadata papeževo nezmotlji¬
vost. — Leta 1626 piše francoska duhovšina do svojih škofov:
,,Spoštovali bodo škofje sv. očeta, naslednika sv. Petra, na kterega
je Kristus postavil svojo cerkev ter ji zročil ključe nebes z nezmot¬
ljivostjo vere, ktera je prečudno v njegovih naslednikih neomah-
ljiva viditi do današnjega dne.“ Ravno v tem pomenu je pisalo
1. 1650 pet in osemdeset in 1. 1653 pet in trideset francoskih ško¬
fov do papeža Inocencija X.

Le edini Janzenisti, ki so bili obsojeni od papeža 1. 1653, za-
pušeni od duhovšine in učene Sorbonne, so se hotli rešiti s tem,
da so napadli papeževo nezmotljivost, ter so se poslužili vsih sred¬
stev in zvijač, da so dobili še nekaj duhovšine in škofov na svojo
stran, in tako se je 1. 1682 poprešnjim določkom nasprot sklenil
četerti člen galikanske cerkve, da papeževi določbe niso nezmotljive,
ako ne pristopi privoljenje vesoljne cerkve. Vendar je bilo na tem
shodu le 35 škofov pričujočih, velika večina (blizo 90) tudi fran¬
coskih škofov se ga ni vdeležila. Znano pa je, da so papeži Ino-
cencij XI. 1.1682, Aleksander VIII. 1. 1690, Pij VI. 1. 1794 to de¬
klaracijo zavergli, in s tem posredno poterdili stari nauk, daje
verska določba sv. očeta nezmotljiva, ako tudi še niso drugi
škoije priterdili. Pa tudi nasprotnikom so se kmalo oči odperle,
skesani so javno vse preklicali 1. 1693 v listu do Inocencija XI.

Tudi po drugih deželah je ta galikanska deklaracija zbudila
nejevoljo in napravila pohujšanje. Škofje in drugi učeniki po La¬
škem, Spanjskem in Nemškem so se zoper njo vzdignili, cerkveni
zbor na Ogerskem, slavna Sorbonne na Francoskem so jo zavergli.
Tako ta posamezna izjema galikanska nima cerkvene veljave, ni
sad bogoslovske učenosti, temuč je le bolj sad deržavnega vpliva.
Drugi katoliški svet se je vedno zvesto deržal nauka o papeževi
nezmotljivosti, tako da je Benedikt XIV. mogel reči, da se to pred-
stvo papeževo sploh priznava, razun na Francoskem.

Še le v drugi polovici 18. veka se je ta duh galikanski raz¬
širil tudi čez meje na Laško, Nemško po Janzenistih in Febroni-
jancih, kteri so cerkev vedno bolj tlačili v deržavno sužnost, njene
pravice kratili in tudi papeževo predstvo tajili. Pa to je bil čas
prekucij in prostomavtarjev, ki so hotli cerkev podkopati, in zato
jim je bil na poti nezmotljivi papež, kterega so vendar tudi v tem

30

času slavni škofje, n. pr. Alfonz Ligorij, krepko zagovarjali. Pre-
kucijska sila pa je kmalo trezne storila tudi druge, in tako je če¬
dalje bolj hiral nasprotni Galikanizem in je skoraj popolnoma za¬
meri v našem veku.

Nasprot so se pa sedaj zopet povzdignili krepki glasi za pa¬
peževo nezmotljivost že več let sem in od vsih krajev v mnogih
cerkvenih zborih na Francoskem, Nemškem, Laškem, Ogerskem, v
Belgii, na Angleškem, Irskem, Spanjskem, v severni Ameriki; brez
števila cerkvenih pisateljev in posameznih škofov je krepko zago¬
varjalo to papeževo predstvo; zlasti se je to očitno vidilo pri slo¬
vesnih priložnostih, in sicer pervič leta 1854, ko se je verska res¬
nica neomadeževanega spočetja M. D. določila.

Pri ti slovesni priložnosti je prosilo blizo 200 škofov in kar¬
dinalov papeža, da naj po svoji nar viši in nezmotljivi
razsodbi določijo to versko resnico, ter so jo res po svoji lastni ob¬
lasti določili v veselje keršanskega sveta.

Leta 1862 so v Rimu zbrani škofje pisali do papeža med
drugim: „Ti si učenik zdravega nauka, Ti središe edinosti, Ti ljud¬
stva nevgasljiva luč, pripravljena od Božje modrosti. Ti si skala
in podlaga cerkve same, zoper ktero peklenske vrata nič ne bodo
premogle. Ko Ti govoriš, slišimo Petra, ko Ti določiš, slušamo
Kristusa. 41  Ali se bo pa učenik zdravega nauka, po kterern Peter,
celo Kristus sam govori, v resnici zmotil ?

In L 1867 pri slovesni 18stoletnici od smerti sv. Petra so
rekli sv. oče: „Vera sv. Petra ne bo opešala, tudi v njegovih na¬
slednikih ne.“ Vsi zbrani Škofji so navdušeno priterdili in rekli:
„V veri, da je Peter govoril po Piju, rečemo, poterdimo in oznanu-
jemo tudi mi vse, kar je bilo v ohranjenje sv. vere po Tebi rečeno,
poterjeno in oznanjeno, in zaveržemo enoglasno vse, kar si Ti ko
veri, zveličanju duš in blagru človeštva nasprotno zavergel. 44  Tako
je ta lepa priložnost v novič živo zbudila zavest, ki je živela že
skozi 18 sto let v katoliški cerkvi, da je papež vedno neoskrunjeno
orodje sv. resnice: Zato so sv. oče Pij IX. sami tako živo prepri¬
čani te resnice določno rekli: „Bog sam je postavil oblast, ki vse
prepire v verskih rečeh v nezmotljivi sodbi določi. 44

Tako doni glas o papeževi nezmotljivosti od pervih vekov sv.
očetov neprenehoma do današnjega dne v tako obilnih pričah od

31

vzhoda in zahoda, po tako svetih in učenih možeh, po pastirjih sv.
cerkve, da jih nismo v stanu prezreti, temuč očitno moramo spo¬
znati : cerkveno zročilo popolnoma poterdi našo resnico.

h) Papeži si ob vsili basih tudi sami prilastujejo nezmotljivost.

Dasiravno sicer ne velja lastna razsodba, je vendar zastran
naše resnice beseda in djanje rimskih papežev samih priča, da so
se sami zavedili svojega predstva in je velike veljave, ker je rimska
cerkev vedno veljala ne le za pervo apostoljsko cerkev, temuč tudi
za mater čistega nauka. To bi pa ne bila, ko bi si bila tako pred-
stvo po krivem prilastovala, in drugi škofje bi ne bili smeli pri-
terjevati, še celo molčati ne k nauku, ako bi bil napčen, da bi vsa
cerkev v zmote ne zašla. Poglejmo narpopred, kako si že nekdanji
papeži nezmotljivost pripisujejo.

«) Z besedo.

Ker ne moremo vse zgodovine pregledati, se ozrimo le v tisti
čas, ko je po zmaganem poganstvu začelo krivoverstvo se prederzno
šopiriti ter je dobivalo pomoč od vlade in odpadnikov. Tako papež
Julij ob času, ko so arijanski škofje pregnali sv. Atanazija, pišejo
z resnobno besedo: „Ali ne veste, da je sploh navada nar popred
nam pisati, da se od tod, kar je prav, more določiti ?“ S tem pa¬
pež Julij prilastujejo rimskemu sedežu konečno določbo, in zato
zopet postavijo pravoverne škofe ter odstavijo krivoverske; pa nihče
v kat. cerkvi ne ugovarja.

Papež Siricij pišejo španjskemu škofu Himeriju: „Tedaj do¬
ločimo z vesoljnim izrekom, kaj imajo vsi storiti, kaj opustiti. 11
Yes zapopadek tega lista kaže, da si papež Siricij prilastujejo enako
veljavo in oblast, kakoršna je lastna vesoljnemu zboru.

Še bolj očitno je bilo to papeževo predstvo izrečeno ob času
pelagijanske krivovere, ko papež Inocencij pišejo do afrikanskih
škofov: „Zlasti, kadar se preiskuje zastran vere, mislim, da naj vsi
naši bratje in škofje naznanijo Petru, kakor ste vi sedaj storili, da
tako koristi po vsem svetu vsim cerkvam. 11  S temi besedami papež
prilastujejo rimskemu sedežu popolnoma oblast soditi o verskih re-

32

čeh, ter taka sodba je veljavna za vse cerkve; ali pa more to biti,
ako ni nezmotljiva?

Enacega pomena so besede papeža Zozima, ki pravijo: „Treba
je neprenehoma moliti, da po vedni milosti in pomoči Božji se raz¬
liva iz tega studenca (rimskega sedeža) nemoteni mir vere in kato¬
liške edinosti . 11  Ali bi pa bil ta rimski sedež spreten ohraniti tako
edinost vere, ako ni nezmotljiv?

Papež Celestin govore: „Le tega se je treba deržati in to ter-
diti, kar je sveti stol aposteljna Petra po oblasti svojih poglavarjev
sklenil in učil. Kar je tem izrekom nasprot, ne spoznamo za ka¬
toliško . 11  Kako bi se kdo prederznil tako pisati in govoriti, ko bi
rimski prestol ne bil nezmotljiv?

Ravno tako določno govore slavni papež Leon I. na več me¬
stih, n. pr.: „Moč tiste vere, ki je bila pohvaljena pri poglavarji
aposteljnov, še vedno terpi; in kakor ostane to, kar je veroval Peter
o Kristusu, tako ostane tudi to, kar je Kristus v Petru postavil...
Njegova vera pokonča vse krivoverstva, zlasti tudi sedanjo brez¬
božno krivovero . 11  Ali niso taki izreki zavest lastne nezmotljivosti?

Enacih izrekov bi zamogli navesti brez števila iz vsih vekov
do slavnega Pija IX., ki o čistem spočetji D. M. govorč: „Po
svoji  nar viši razsodbi smo sklenili določiti . 11  In glej, vsi škofje so
priznavali nar viši veljavo te razsodbe in vsa cerkev jo je sprejela za
versko resnico. Ali bi bilo to mogoče v nezmotljivi cerkvi, ko bi
si bili papež po krivem nezmotljivost pripisovali?

/?) Z djanjem.

Papeži so si ob vsih časih tudi po svojem djauji prilastovali
konečno določbo v verskih rečeh ali nezmotljivost. Vsa cerkvena
zgodovina očitno priča, da se je popred v djanji, kakor z besedo
razodevalo to nar veci predstvo rimskega sedeža. Tako so že v
pervem stoletji papež Klemen v zavesti te svoje oblasti v Kovinski
cerkvi, kakor piše sv. Irenej, mir zopet vstanovili, in čisto vero, ki
je bila v nevarnosti, zopet vterdili. V drugem veku sta papeža
Anicet in Elevterij obsodila krivoverca Cerdona in Marcijona, in vse
cerkve (piše Barruel) so priznavale to razsodbo ter nasprotnike za
krivoverce imele. — Papež Viktor so obsodili Praksea in Teodota
Artemona, ki sta zastran božjih oseb napčno učila.

33

V tretjem veku je zavergel papež Dionizij še bolj nevarno in
razširjeno zmoto Sabelija in Pavla iz Samosate. Zefirin in Kornelij
sta izobčila napčno preojstre Montaniste in Novacijane.

Ko se je očitno preganjanje sv. cerkve nehalo, pa so vendar
tudi keršanski cesarji na Jutrovem večkrat krivoverstvo podpirali,
so papeži vedno culi nad čisto vero in vsakoršne zmote zavergli.
Tako je papež Silvester že pred občnim zborom zavergel bogo¬
kletno krivoverstvo Arijevo, in kmalo potem papež Julij zmoto Fo-
tinovo. Ko se je zmota zastran božje natore sv. Duha začela na
Jutrovem, je papež Liberij pisal do vzhodnjih škofov, da naj se
derže vere zahodnje cerkve, in Socomen pristavi: „Ko je bil tako
prepir končan po razsodbi rimske cerkve, so se vsi umirili, in vi-
diti je bilo, daje reč konečno določena. 11  — Tudi papež Damaz je
obsodil krivovernega Macedonija; papež Siricij brezbožne zmote Jo-
vinijanove; papeži Inocencij in Zožim nevarno krivoverstvo Pela-
gijancev.

Komu ni znano, kako so slavni papeži tudi poznej po svojih
listih obsojevali nove krivoverstva, ki so se zbudile na Jutrovem; n. pr.
v petem veku je papež Celestin obsodil Nestorija, papež Leon Evtiha,
Agaton v 7. veku Enovoljce, Hadrijan I. divje ravnanje Kipolomcev.

Kavno tako so ravnali in zmote zavračali papeži v srednjem
veku, n. pr. Leon IX., Viktor II., Nikolaj II. in Gregor VII. so obsodili
v 11. veku zmote Berengarijeve zastran ss. rešnjega Telesa. V 12.
veku je zavergel papež Inocencij II. zmote Arnolda iz Brešije in Abe-
lardove. V13. veku je obsodil slavni Inocencij III. krivoverske Valdence.
V 14. veku je Benedikt IV. konečno določil, da izvoljeni že pred vesoljno
sodbo Boga gledajo. Sikst IV. je zavergel več stavkov Petra iz
Ozme in Leon X. eno in štirdeset zmot Lutrovih. — Sploh je pa
znano, da zadnjih 300 let so le papeži brez občnega zbora zmote ob¬
sojevali in ko skerbni čuvaji vedno nad čisto resnico čuli. Tako je
obsodil Pij V. 79 zmot Bajevih; Inocencij X. pet znanih stavkov
iz Jansenija; Benedikt XIV. je zavergel prevelike obresti in dvo¬
boj ; Gregor XVI. je obsodil Hermezijane; Pij IX. so konečno do¬
ločili versko resnico čistega spočetja D. M. in 10 let poznej so za¬
vergli zmote naše dobe v svoji okrožnici in v „Syllabus-u“.

To so le nekteri členi dolge nepretergane verste tacih djanj,
ki pričajo, da so si papeži ob vsih časih pravico o verskih rečeh do¬
ločevati prilastevali, in po svoji dolžnosti ko nar viši učenik in

Papež, nezmotlj. 3

34

sodnik zmote konečno obsojevali. Ali pa ne priča to djanje rimskih
papežev glasno in vsim razumljivo, da so bili ob vsili časih papeži
nar viši, nezmotljivi učeniki katoliške vere? To smo tolikanj
bolj dolžni priznavati, ker

y)  so papeži sami nasprotno misel obsodili in zavergli.

Pomenljivo je namreč za našo resnico, daje nasprotno mnenje
že davnej in večkrat bilo naravnost zaverženo. Tako so v 15. veku
papež Sikst IV. obsodili stavek španjskega učenika Petra iz Ozrne:
„Riinska cerkev se more zmotiti 11  ko pohujšljiv in krivoversk. Ako
je pa izrek, da se rimska cerkev more zmotiti, krivoversk, je res¬
ničen in pravoveren nasprotni: Rimska cerkev se ne more zmotiti,
je v veri nezmotljiva.

Ko je 1. 1682 galikanska cerkev očitno tajila papeževo ne¬
zmotljivost, so ta sklep zavergli papež Inocencij XI. v lastnem raz¬
pisu. Ravno to so storili njih naslednik Aleksander VIII. in poznej
Pij VI. Ako so papeži naravnost zavergli misel Galikancev, so po¬
sredno s tem podperali vedno nasprotno mnenje katoliških učenikov,
da so papeži nezmotljivi.

Aleksander VIII. so 1690 med drugimi zmotami obsodili tudi
to le: „Prazno in večkrat overženo je terjenje zastran papeževe ne¬
zmotljivosti o verskih vprašanjih. 11  Ako to terjenje ni prazno in
ne overženo, mora biti pač resnično, ter so papeži nezmotljivi v
verskih rečeh. — Ge so tedaj papeži nasprotno misel že davnej za¬
vergli in verni so jim pokoršino dolžni, pač naša resnica ni nova
in jo je vsaki katoličan dolžan sprejeti in verovati. To pa tolikanj
bolj, ker cerkvena zgodovina uči, da

d) so papeži učili vedno čisto resnico, in nikoli verske zmote.

Posebna previdnost Božja je vedno čula nad rimskim sedežem,
da ga nikoli ni verska zmota omadeževala. Nar starejši in nar
slavniši druge cerkve so pred ali poznej v zmote zašle. Na slavnem
Jeruzalemskem sedežu sta bila tudi Arijanca Evtihij in Hilarij; na
Antiohijskem krivoverski Pavel Samosatenski, Makarij, i. d.; na Ale¬
ksandrijskem Arijanec Gregor, Evtihijanec'Dioskur i. d.; na Cari-
gradskem krivoverci Macedonij, Nestorij, Sergij. Le Rimski prestol
se je ohranil v veri čistega skoz vse veke, da celo učeni luteran

35

Herder piše: „Nikdar se Rim ni uklanjal krivoverstvom, ako ravno
so silno prežale, nadlegovale. Vzhodnji cesarji, Goti, Burgundi,
Longobardi so bili Arijanci; nekteri zmed njih so čez Rim gospo¬
dovali, Rim pa je ostal katolišk. Brez ozira je izločil vzhodnjo
greško cerkev, dasiravno je je bilo pol sveta.“ —

Po Asijanski cerkvi se je kmalo začelo oterpnjeno zročilo
mertve čerke, po Aleksandrijski napčno, plitvo modrovanje zoper
vero, po drugi Afrikanski presiljena ojstrost, nasprotna duhu ker-
šanstva. Rimska cerkev pa je ohranila vse veke predke vsih dru-
zih brez njihovih napčnost.

Čez pol tretje sto papežev je sedelo na tem pristolu; skoraj
vsi so se vojskovali zoper zmote in krivoverstva, njih veliko je verske
resnice naravnost slovesno določevalo; pa nobeden zmed njih ni
kalil čistega nauka, nobeden ni zmot učil v slovesnih določbah.
Nekteri so sicer po človeški slabosti padli tudi v gerde grehe, in
s tem sebi in cerkvi sramoto delali; pa njim zročeni zaklad razo¬
dete resnice pri tem ni škode terpel.

Žalostne okolišine so pregnale papeže iz Rima, sedemdeset let
so na ptujem, v Avignonu preživeli; pa tudi v tem hudem času čisti
nauk apostoljske cerkve ni bil oskrunjen. Zato so pa tudi cerkveni
učeniki in zbori ob vsih časih slavili rimsko cerkev zavoljo njenega
čistega nauka, kakor je bilo že drugej omenjeno.

Zato so 1. 1867 v Rimu zbrani škofje po pravici v papežu pri¬
znavali „vedno neomadeževano orodje resnice. 11

Sedaj smemo vprašati: Od kod ta prečudna prikazen, da le
v rimski cerkvi se je skoz vse čase, vkljub tolikim nevarnostim,
sveta vera čista ohranila? Kdo sme reči, da se je to zgodilo po
zgolj naključbi ali z zgolj natornimi pomočki? Nasprot moramo
spoznati: Tukaj je roka Božja, tukaj je tista pomoč, ktero je Kri¬
stus obljubil svoji cerkvi, ki pa velja sosebno njeni glavi, rimskemu
papežu, za kterega je tudi Kristus posebej prosil, da ne opeša nje¬
gova vera, in je zmožen za svojo dolžnost, tudi brate v veri poter-
jevati in edinost v veri ohraniti. „Po Gospodu se je to zgodilo,
in je prečudno v naših očeh!“

c) Tudi ravnanje družili poterjuje našo resnico.

Kakor papeži sami, tako tudi drugi verni, celo krivoverci s
svojim ravnanjem pričevanje dajejo papeževi nezmotljivosti; in sicer

3*

36

1) so verni od nekdaj v verskih dvomih in prepirih določbe iskali
in prosili pri rimskem papežu. Ko že v pervem stoletji vstane v
Korinški cerkvi razpor, v kterem je bila tudi vera v nevarnosti:
se verni obernejo, da bi zopet dosegli edinost, do rimskega papeža
Klemena, ker so vedili, da on ko nar viši učenik je poklican, brate
v veri poterditi ter mir in edinost zopet vstanoviti.

V drugem veku pošljejo Lugdunski verni svojega slavnega
Škota Ireneja do papeža „dognat nektere cerkvene vprašanja 11 , go¬
tovo z ozirom na tadanje krivoverce.

V tretjem stoletji se zagovarja učeni Origen zastran svoje
pravovernosti pred papežem Fabijanom, in škof Dionizij pred pa¬
pežem Dionizijem.

V četertem veku se oberne sv. Hieronim do papeža Damaza,
in si je svest prave vere, ako je le s papežem v edinosti.

V petem veku piše Ciril Aleks, do papeža Celestina, da papež
svojo misel in vero o ti reči (Nestorijevi) naznani v listu vsim ško¬
fom vzhodnjim in zahodnjim. — Kavno tako so se v poznejših sto¬
letjih verni če dalje bolj zastran verskih zadev do rimskega sedeža
obračali in njegove določbe z vso vdanostjo sprejemali.

2) Tudi krivoverci so se obračali do rimskega sedeža, da bi
jih papeži sprejeli ali njihov nauk poterdili, ker so vedili, da le
potem zamorejo zopet veljati za pravoverne pri katoličanih. Tako
je že v drugem stoletji Marcijon, na Jutrovem obsojen, v Rimu
opravičenja iskal; poznej Donat iz Afrike pri papežu Cecilijami,
Priscilijan pri pap. Damazu, Pelagij pri p. Inocenciju, Celestin pri
p. Zozimu, Nestorij pri p. Celestinu. Tako so bile oči vsih ober-
njene v Rim, kadar se je kaka zmota zastran vere začela; od tod
so vsi pričakovali odgovora nekdaj, kakor dan danes. Kaj to priča
druzega, kakor da so ob vsih časih imeli papeža za nar višega uče¬
nika, po kterem sv. Duh govori čisto resnico.

3) Vsi katoličani so ob vsih časih sklepe rimskega sedeža
o verskih rečeh priznavali za popolnoma veljavne, konečne določbe.
Ako so namreč papeži ko krivoverca koga obsodili, so vsi katoli¬
čani priznavali tako sodbo za veljavno, ter ni bilo treba čakati do¬
ločbe vesoljnega zbora.

To nam priča sv. Avguštin ; ko je namreč zastran Pelagijan-
skih zmot prišel odgovor od papeža Inocencija, kliče z znanimi be¬
sedami: „Odgovorno pismo je prišlo iz Rima, prepir je končan:

37

da bi tudi zmota že nehala 11 ! Priča je sv. Celestin sam, ki o ravno
ti zmoti piše: ,,Določbe rimskega stola zoper Pelagija so nedotak-
ljive.“ Priča je cesar Justinijan, ki papežu Hormizdu spozna:
„Kar vaš list oznanuje, to imamo za katoliško. 11  Priča je učeni So-
fronij, ki piše škofu Štefanu, da naj pri apostoljskem sedežu iše
popolnoma pokončanje krivoverstva. To priča tudi vera (simbol),
ktero je pap. Klemen VI. poslal Armencem, in se 13. člen glasi:
„Ali veruješ, da sam rimski papež po lastnem sklepu, kterega se
je treba neomahljivo deržati. vprašanja in dvome o veri konečno
določuje, in da je vse resnično in katoliško, kar on za tako spozna?
Priča tega so tudi že omenjeni 1. 1862 v Kirnu zbrani škofje, ki pravijo
v svojem listu do papeža: Ko ti govoriš, slišimo Petra, ko ti določiš,
smo pokorni Kristusu 11 . — Tako se je vedno priznavala nar viši
in konečna veljavnost papeževih sklepov o verskih rečeh, kar ni
mogoče brez priznavanja papeževe nezmotljivosti.

d) Cerkveni zbori naznanjajo to papeževo predstvo.

Tudi cerkveni zbori nekdanje in novejše dobe govore za pa¬
peževo nezmotljivost nekaj posredno, nekaj neposredno. Že ne¬
kdanji občni zbori na Jutrovem so priznavali in častili papeževe
določbe ko izglede pravovernosti, in so v svojih sklepih vselej po
njih ravnali. Tako je poslal papež Celestin 1. 431 Efeškemu zboru
svoj verski list, kteri se je v zboru prebral, in vsi škofje so eno¬
glasno sprejeli določbo tega lista.

Kavno tako je poslal papež Leon 1. 451 po škofu Flavijanu
Kalcedonskemu zboru svoj tehtni list, v kterem razlaga svojo vero
ter jo škofom živo priporoča. In kako so sprejeli zbrani škofje ta
list? Ko so ga zašlišali, so radostni klicali: ,,Kakor Leon, verujemo
vsi; izobčen bodi, kdor drugač veruje; Peter je govoril po Leonu.“
In v 4. seji kličejo: „Kdor se ne vjema z listom presvetega škofa
Leona, je krivoverec. 11  Ali more tako slavni zbor dati bolj slavno
spričevanje nezmotljivi veri rimskega škofa ? — Papež Agaton je
poslal L 680 tretjemu Konstantinopel, zboru po svojih poslancih
svoj verski list, in je zapovedal, da naj vsi zbrani škofje priznavajo
ravno to vero. In glej, ko zaslišijo ta list, so vsi klicali: „Papir
in černilo se je vidilo, pa je Peter govoril po Agatonu.“ — Kavno
tako je poslal papež Hadrijan 1. 787 drugemu Nicejskemu zboru
dva verska lista, ki imata veljati zbranim škofom „ko nepremak-

38

ljiva postava pri njihovih sklepih. 11  Veliko veselje je vstalo v
zboru, ko sta se ta dva lista prebrala, in na zadnje so papeževi
poslanci le vprašali slavnega patrijarha Tarazija in ves zbor, ali
priterdijo tema listama papeža Hadrijana ali ne? „Kajti, prista¬
vijo ti poslanci, po tako nepremakljivi  določbi še dalje preis¬
kovati ne pripusti ne pamet, ne vera. u  In ves zbor odgovori s
tremi besedami: „P r i s t o p i m o , sprejmemo, priter-

dimo.“  Za drugimi škof Tavrominski še posebej podpiše: „Ker sta
lista poslana od papeža Hadrijana izraz božje pravovernosti,
tudi jaz tako verujem. 11  — Ali ni tedaj tudi ta zbor prilastoval
nar veči veljave papeževi verski določbi?

Zadnji občni zbor na Jutrovem, 4. Konstantinopelski 1. 869,
pa je poterdil že omenjeno pismo in vero papeža Hormizda, ki med
drugim pravi: „Na apostoljskem (rimskem) stolu se je sv. vera vse
čase čista obranila... Zato se v vsem deržimo apostoljskega stola
ter priznavamo njegove določbe in upamo, da bomo vredni se vde-
ležiti cerkvene edinosti, ktero oznanuje apostoljski sedež, na kterem
je cela in resnična terdnost keršanske vere.“  Pač po¬
menljive besede zastran veljave rimskega papeža v verskih rečeh,
ktere so bile že tolikrat na Jutrovem ponovljene in sedaj slovesno
od vse cerkve sprejete, ktere posredno papeževo nezmotljivost izreko.

Tako se je. to predstvo rimske cerkve priznavalo v občnih
zborih na Jutrovem že pred razkolništvom. Eavno to pa najdemo
tudi v zborih, v kterih so se ločeni zopet edinili s katoliško cer¬
kvijo. V II. Lugdunskem zboru 1. 1274 so vsi, tudi greški škofje
in poslanci, poterdili in podpisali vero, ktero je že popred poslal v
poterjenje papež Klemen IV. in se glasi: „Rimska cerkev ima nar
viši in popolnoma pervaštvo čez vso katoliško cerkev, ktero je, ka¬
kor resnično in ponižno spozna, prejela od Gospoda po Petru, per-
vaku in glavarju aposteljnov, čigar naslednik je papež v Kirnu z
obilnostjo oblasti. In zato, kakor je pred vsimi dolžna vero zago¬
varjati: tako morajo tudi vprašanja zastran vere določene biti po
njenem sklepu. 14  Ako se pa verske reči določujejo po sklepu rimske
cerkve, mora pač biti v veri nezmotljiva.

Še lepši spričevanje daje Florenški zbor 1. 1439 zbran, da bi
se zedinili razkolniki s kat. cerkvijo. Po dokončanem zboru so nam¬
reč vsi, Latinci in Greki, podpisali ta le slovesni sklep: „Dolo-
čimo, da apostoljski sedež in rimski papež ima pervaštvo čez ves

39

svet, in da ta rimski papež je naslednik sv 1 . Petra, pervaka apo-
steljnov ter pravi Kristusov namestnik in glava cele cerkve ter v s i h
kristjanov oče in učenik  in mu je v sv. Petru po Gospodu
našem Jezusu Kristusu dana popolnoma oblast pasti, vladati in vo¬
diti vesoljno cerkev."

V tem členu imenuje vos zbor papeža očeta in učenika vsih
vernih, kteri ima nar viši oblast vse pasti in vladati. Ali bi pa
bil papež zmožen za toliko predstvo in oblast, ko bi v veri ne bil
nezmotljiv? Tega zborovega sklepa bi ne mogel v resnici sprejeti,
kdor bi hotel tajiti papeževo nezmotljivost, in tako je res že Florenški
zbor to izrekel, kar je sedaj Vatikanski konečno določil, in kaže, da
je v kat. cerkvi vedno en nauk, le izrazi se bolj določujejo.

Iz tega vidimo, kako so že občni zbori vsih časov priznavali
našo resnico.

Zlasti se je pa ta resnica današnje dni v slovečih deželskih
in narodnih cerkvenih zborih slovesno priznavala ali v razpisih iz-
rekovala. V serce veseli vernega kristjana, ko sliši ali bere očitno
spoznanje tako slavnih cerkvd iz različnih krajev. Naj nektere
zmed njih omenimo.

L. 1850 so imeli za vso Španjsko imeniten in veljaven zbor,
ki piše: „Kar rimska cerkev kot božjo resnico verovati zapoveduje,
verujemo iz vsega serca in moramo verovati; in kar ona zaverže in
obsodi, tudi mi zaveržemo in obsodimo; zato izločimo in zaveržemo
vse zmote, ktere so papeži ko veri nasprotne izločili." — L. 1852
govori vestminsterski cerkveni zbor v Londonu: „Za podlago res¬
nične in prave vere položimo, kar je naš Gospod Jezus Kristus
blagovolil nepremakljivo  položiti, rimski stol, ter za učenico in
mater vsega sveta sveto rimsko cerkev. Kar koli ona določi, imamo
že samo po sebi za veljavno  in  gotovo." — Kolinski zbor od leta
1860določuje: „Papež so oče in učenik vsih kristjanov; njihova raz¬
sodba v verskih rečeh je n epremenlji  v a. — Praški zbor ravno ti¬
stega leta uči: „Vsi pravoverni kristjani morajo ne le spoznati
predstvo rimske cerkve in pervaštvo papeževo, temuč tudi, da so
papež sami nar viši učenik vere, kteremu so vsi, ki hočejo biti v
Kristusovem ovčnjaku, dolžni nar zvestejši pokoršino in notranje
priterjenje (privoljenje)." — L. 1863 piše Koločki zbor na Oger-
skem: „Nasledniki sv. Petra varujejo zaklad vere po svoji naj viši
nepremakljivi določbi" in zraven tega očitno zaverže galikanske na-

40

sprotne stavke. —• Cerkveni zbor Utreški v Belgiji L 1865 terdi:
„Razsodba papeževa v verskih in nravnih rečeh je nezmotljiva; tega
se nedvomljivo deržimo.“ — In 1. 1866 veliki zbor Baltimorski v
Ameriki slovesno takole priznava staro vero očetov in zborov:
„Ker je tam, kjer je Peter, tudi cerkev, in ker Peter govori po pa¬
pežu, vedno v svojih naslednikih živi in svojo službo opravlja ter
tem, ki hočejo, versko resnico naznanja: zato se mora v vsem po¬
menu besede za božjo resnico sprejeti, kar je deržal in derži prestol
sv. Petra v Rimu, ki je ko oče in učenik vsih cerkvi vero, ktero
je prejel od Kristusa našega Gospoda, vedno čisto ter neomadeže-
vano ohranil in verne učil, ker kaže vsim pot zveličanja in nauk
neoskrunjene resnice."

Tako so slovesno priznavali škofje nar bolj omikanih deželi
v očitnih in slavnih zborih papeževo nezmotljivost, in so s tem po
božji previdnosti pot pripravljali za zadnjo vesoljno določbo v se¬
danjem Vatikanskem zboru.

Ali ne kažejo zopet taki izreki, kako dosledno cerkev napredva
in stopa od stopinje do stopinje? Ali se more toraj naša resnica
imenovati kaj novega, nepričakovanega, ko se je od veka do veka, od
zbora do zbora tako lepo razvijala, in za konečno določbo pripravljala?

Tako smo ob kratkem pregledali vire razodenja božjega, sv.
pismo in ustno zročilo, ter vidili, da papeževa nezmotljivost se najde
v sv. pismu in v cerkvenem zročilu in življenji. Ker je v tih virih
shranjen ves zaklad razodetih resnic, je po pravici Vatikanski zbor
tudi to predstvo papeževo oklical za versko resnico, ktero je slehern
katoliški kristjan pod grehom verovati dolžan, kakor vsako drugo od
Boga razodeto resnico. Da smo namreč dolžni kako resnico za
božjo sprejeti, mora biti 1) od Boga razodeta (bodi si shranjena v
sv. pismu ali v ustnem zročilu); 2) mora od nar viši cerkvene
oblasti vernim naznanjena biti za razodeto, ktero morajo za tako
sprejeti. Ker je pa tudi papeževa nezmotljivost zapopadena v virih
božjega razodenja, in jo je sedaj tudi nar viši cerkvena oblast,
občni zbor, slovesno in konečno določila, in ji dala izraz verske res¬
nice: so tudi vsi katoličani, učeni in priprosti, duhovni in nedu-
hovni, zavezani, ko versko resnico sprejeti to papeževo predstvo,
ker bi jih sicer zadevale Kristusove besede: „Kdor cerkve ne po¬
sluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik."

41

§. 6. Potreba papeževe nezmotljivosti.

Sicer ste sv. pismo in cerkveno zročilo, v kterih je zapopa-
dena papeževa nezmotljivost, edina vira božjega razodenja: vendar
zamore tudi človeška pamet spoznati, da je to predstvo papeževo v
mnogem oziru potrebno, koristno  in času primerno.

Potrebno imenujemo to predstvo papeževo pred vsim zato, ker
bi sicer cerkveno pervaštvo ne bilo sposobno, svojemu namenu
zadostovati. Namen nar višji oblasti, ktero je Kristus zročil sv. Petru
in njegovim naslednikom, je zlasti ta, da imajo papež, ko živo sre¬
dišče sv. cerkve, obraniti potrebno edinost.

Ta namen papeževega pervaštva terja že edinost Kristusove
cerkve sploh in ga soglasno uče vsi cerkveni očetje. Kajti vsa cer¬
kev je skrivnostno telo, v kterem morajo vsi udje biti v živi zvezi
s svojo glavo. Ta edinost je tako bistvena, da se nihče, naj si bo
škof ali priprost kristjan, ne sme od nje ločiti, sicer bi nehal biti
ud katoliške cerkve.

Kaj pa obsega ta edinost, t. j. v čem morejo vsi udje z glavo
sklenjeni, vsi verni s papežem edini biti? Gotovo v vsem, kar je
bistvo sv. cerkve, to je pa božje razodenje, sv. vera. V vsih res¬
nicah sv. vere morajo biti škofje, duhovni in verni edini z rimskim
papežem tako, da je papeževa vera tudi vera vsih drugih katoliča¬
nov. Da so sv. oče v stanu to edinost ohraniti, morajo kot nar
viši učenik pravico in oblast imeti, to edinost vere vsim ojstro za¬
povedati in nepokorne tudi izobčiti. Da so pa papež za to spo¬
sobni, morajo sami in vsi verni gotovi biti, da je papeževa vera
čista Kristusova vera, z drugo besedo, morajo biti v veri nezmot¬
ljivi, sicer bi ne bili zmožni za svoj poglavitni namen, edinost sv. vere
ohraniti. Kako bi se pa to vjemalo s Kristusovo slovesno obljubo, da
bo svojo cerkev postavil na skalo ter je nobena moč je ne bo zma¬
gala? Ali bi ne bil zastonj prosil za Petrovo vero in mu velje-
val, brate poterjevati v veri, v kteri se sam moti? Ali bi ne bil
postavil čez svojo čedo pastirja, kteri je ne vodi po poti resnice,
ampak zmote? Kteri kristjan more in sme kaj tacega misliti od
Kristusove modrosti in mogočnosti? Da so tedaj sv. oče sposobni

42

za svoj namen, namreč ohraniti edinost v veri v vsih okolišinah,
morajo biti sami v veri nezmotljivi. Le potem jih smejo in mo¬
rajo vsi verni vselej slušati v verskih določbah, le potem so res to,
za kar so postavljeni, terdna skala vse cerkve, ki se ne premakne,
nar viši vesoljni učenik, ki pošilja čiste žarke resnice na vse kraje
kat. cerkve.

To predstvo papeževo smemo od božje modrosti tolikanj bolj
gotovo pričakovati, ker Bog daje vsakemu stanu dotično po¬
trebno gnado za spolnovanje dolžnost,  n. pr. duhovnu
daje potrebno oblast in pomoč, da more svojo službo veljavno in
vredno vpravljati.

Ko je pa Petru in njegovim naslednikom zročil službo in
skerb vse cerkve, jim v svoji milosti gotovo daje tudi potrebno
pomoč, da so zmožni za svojo imenitno in težavno službo. Ker je
pa namen tega pervaštva zlasti edinost v veri ohraniti, zato pa
spretni niso, ako niso v veri nezmotljivi: jim je gotovo od Boga
tudi to potrebno predstvo dodeljeno. Zakaj kdor hoče namen, mora
hoteti tudi potrebne sredstva ali pomočke, in to je tukaj ravno ne¬
zmotljivost v veri.

Tisti Gospod, ki daje slehernemu mašniku prečudno oblast in
potrebno pomoč, razsvetljuje tudi poglavarja svoje cerkve, da se ne
moti v veri.

Kes se papež poslužijo tudi navadnih sredstev za spoznanje
resnice, branja in posvetovanja, molitve in premišljevanja; pa ravno
to velja tudi od vesoljnega zbora, ker čeznatorna pomoč božja
ljudem dostikrat doteka po navadnih sredstvih. Saj nam Bog tudi
pri našem posvečenji daje čeznatorno milost po navadnih vnanjih
znamnjih sv. zakramentov.

To predstvo bomo pri sv. očetu tolikanj ložej priznavali, ker
je v tesni zvezi z nezmotljivostjo cerkve  sploh. Saj je v
Kristusovi cerkvi tesno zvezana glava z udi, kakor pri živem telesu
sploh. In kakor je pri telesu glava središče življenja in vodi vse telo: tako
je glavar sv. cerkve nje središče, vodi in uči vse ude ali podložne,
da je celo telo terdno. In Duh resnice, ki je izvirek cerkvene ne¬
zmotljivosti, zamore po svoji vsemogočnosti dajati potrebno pomoč
že samemu poglavarju. Ko pa poterdi v veri poglavarja, ali ne bodo
po njem vsi drugi poterjeni po Kristusovi obljubi: „Ti pa zopet
poterjuj kdaj svoje brate.“ Narobe svet pa bi bil, ko bi udje glavo

43

vodili, podložni učili nar višega učenika, zapovedovali svojemu po¬
glavarju.

Zato tudi skušnja uči, da tisti, ki taje nezmotljivost papeževo,
kmalo začnč tajiti tudi nezmotljivost vesoljnih zborov in vse cerkve.
Kdor podkopuje temelj, omaje vse poslopje, ki sloni na temeljnu,
in od njega dobiva svojo terdnost, ter se ne da od njega ločiti.
Žalostnih zgledov nekterib bogoslovcev nočemo imenovati.

Potrebna je papeževa nezmotljivost tudi zavoljo notra¬
njega miru vernih.  Bog terja od nas vero, — kdor ne veruje,
bo pogubljen — mi pa svesto pričakujemo od Boga popolnoma go¬
tovost zastran svete vere, nar višega in nezmotljivega učenika v
božjem razodenji, ki je vsak čas zmožen, nam čisto resnico nazna¬
niti, nas zmot in dvomov rešiti; kdo nek bo to, ako ne namestnik
Kristusov ?

Mislimo si nasprotno, da se nar viši učenik papež v veri
motijo, kako in kaj bo potem za verne kristjane ? Ako jih poslu¬
šajo, zaidejo v zmoto, in tako bo z glavo vred vse telo, to je ve¬
soljna cerkev v zmoti! Kdo si pa glede na Kristusove obljube to
sme misliti ? Ako bi pa verni papeža ne poslušali, ker bi mislili, da
se motijo, bi se od njih ločili in se začelo razkolništvo, telo bi bilo
ločeno od glave; kje je potem potrebna edinost edine cerkve? Ta
nevarnost bi bila še veči in očitnej takrat, ko bi se zmote med
vernimi prederzno širile, vesoljni zbor bi se ne mogel kmalo skli¬
cati (kakor n. pr. je bilo ob Lutrovem času) in verni bi ne vedili,
kaj in komu verovati? Nepokoj serca bi se zbudil, ker bi za go¬
tovo ne mogli vediti, kje je čista resnica, ako bi papež ne bili v
veri nezmotljivi in s tem zmožni, čisto resnico oznanovati. Sedaj pa
vsak priprost kristjan sme miren biti, ker lahko ve, da je v pravi
veri in ima čisto resnico Kristusovo, ako se zvesto derži tega, kar
določijo v veri nezmotljivi papež, Kristusov namestnik, ki so po¬
stavljeni in po moči sv. Duha sposobni ohraniti edinost sv. vere.
Pač je to nar ložeje in nar gotovše pa tudi potrebno znamnje kato¬
liške vere in cerkve! Po pravici smemo z učenim grofom Majstre
tako le sklepati: Ako si v svetnih rečeh moramo misliti, da se
nar viši oblast, n. pr. kraljeva, v svoji razsodbi ne moti, ker bi
sicer pravdam nikoli ne prišli na konec: pač moramo po' namenu
cerkvenega pervaštva od božje modrosti pričakovati, da je Kristus
svojemu vidnemu namestniku dodelil zmožnost, da se v razodetih

44

resnicah nikoli ne more motiti, ker bi sicer ne le prepira ne bilo
konec, ampak tudi zveličanje vernih bi bilo v nevarnosti.

§. 7. Papeževa nezmotljivost je času primerna
in koristna.

Veliko se je govorilo in pisarilo o tem, ali je naša resnica
času in okolišinam primerna (oportun) ? V pravem pomenu,
je božja resnica vselej primerna; saj ni zato razodeta, da bi se po
duhu Časa ravnala, ampak duh časa se mora vdati večni resnici.
Duh časa je spriden po človeških strastih in razvajah, zato naj se
vravnava in popravlja po božji resnici, ki je v ta namen razodeta.
Zato se mora sv. resnica oznanovati, če ima tudi vojsko s svetom,
če bi tudi ne imela vspeha in ne.zadobila zmage čez laž in hudo¬
bijo (bodi si priložilo ali nepriložno).

Ako bi pa vpraševali, ali je resnica primerna v tem pomenu,
da je vsim všeč ali po volji, bi pač nobena katoliška resnica ne
obstala; pregovor: „Resnica oči kolje", velja tudi tu, ker je na-
sprot človeški kratkovidnosti in spridenosti. Ali je bilo določenje
čistega spočetja M. D. vsim po volji? Ali so bile papeževe okrož¬
nice malopridnemu svetu všeč ? Ali ne vpijejo nasprotniki očitno,
da tudi papeževo pervaštvo se ne vjema z duhom časa?

Pa ravno ti nasprotniki so živ dokaz, da je bil zadnji čas
vprašanje zastran papeževe veljave konečno dognati, da imajo verni
popolnoma prepričanje o tem, ali je papeževa oblast prazna senca, ka¬
kor sovražniki vpijejo, ali je pa skala in zavetje sv. vere, kakor so
verni vselej verovali, in je sedaj slovesno določeno.

Sicer ne poznamo skrivnih sklepov božje previdnosti, in zato
ne moremo natanko vedeti, zakaj je ta resnica še le sedaj določena;
tudi to soditi gre le Kristusovi cerkvi, ki ima od njega zato po¬
trebno oblast in pomoč.

Vendar nekoliko zamoremo tudi iz sedanjih okolišin njeno pri¬
mernost in korist spoznati. Že iz Kristusovega zgleda vidimo,
da je On v svoji modrosti sicer polagama razodeval večne resnice,
(vam je dano spoznati skrivnosti božje, drugim pa v prilikah). Ko
je pa prišel primerni čas, je tudi od visocih skrivnost, n. pr. sv. reš-

45

njega Telesa, tako določno govoril, da so mogli poslušalci ali vero¬
vati ali odstopiti (Jan. G.). Enako Kristus ravno tudi pri svoji cer¬
kvi, kakor njena zgodovina uči. Pred vsako določbo se dotična res¬
nica razvija ali razraša do neke zrelosti; ko ta nastopi, sledi slo¬
vesna določba cerkvena, ko bi tudi imelo kaj malovernih odstopiti;
skerb za celo telo je veči in viši, kakor za nektere bolne ude, ne¬
zveste odpadnike. Tako se je godilo ne le v določbah vesoljnih
zborov, temuč tudi poznej zoper Janzeniste, Hermezijane, o določbi
neomadežvanega spočetja M. I). Tako je dozorela za cerkveno do¬
ločbo tudi naša resnica v sedanji dobi in občni zbor je bil lepa pri¬
ložnost za nje slovesno razglašenje.

Če pomislimo, koliko se temu papežu ves čas njihovega vla¬
danja skazovalo spoštovanja in ljubezni od škofov in vernih; če
prevdarimo, koliko so se sv. oče dolgi čas svoje vlade se trudili in
storili za vso cerkev, da bi se sv. vera ohranila, se zoper mnogo-
verstne skrite in očitne napade branila in po daljnem svetu širila;
če dalje pogledamo, kako so zoper vse nasprotnike terdno stali kot
skala v viharji, in kakor skerbni pastir odvračevali dereče volkove;
če pomislimo, kako so ko nar viši učenik že popred versko resnico
določili, in pri raznih priložnostih brate, škofje, v veri poterdili;
kako so škofje v Kirnu in v svojih cerkvenih zborih večkrat pape¬
ževo nezmotljivost slovesno spoznali: bi smeli reči, da so se v
naši dobi nar bolj očitno poterdile Kristusove besede do Petra
(Mat. 16. Luk. 22. Jan. 21.) in zato je sv. Duh po svoji cerkvi
poterdil, da kadar Peter v svojih naslednikih govori kot učenik vsili
vernih, ne govori kri in meso iz njega, ampak Oče, ki je v nebe¬
sih. Verni pa to resnico tolikanj bolj z veseljem sprejmejo, ker je
božja previdnost postavila na rimski prestol moža, kteremu so za¬
voljo izverstnih čednost in lastnost serca kristjanov tako živo
vdane.

Primerna, z ozirom potrebna, je dan danes določba naše res¬
nice tudi zato, ker so nasprotniki  jeli hujši ko kdaj to pape¬
ževo predstvo napadati po slabih časnikih in knjižurah z vsim oro¬
žjem laži in hinavšine, obrekovanja in zasramovanja. Serce je
bolelo vernega kristjana viditi in slišati toliko ogerdovanja in po¬
hujšanja, ki se je med zborovim posvetovanjem širilo po vsem svetu,
da so bili zbegani in nepokojni tudi zvesti katoličani. Prederzno

46

je tajila kratkovidnost in napčna učenost papeževo nezmotljivost,
ktero so poprešnji veki tako mnogotero priznavali.

Zato je bil zadnji in primerni čas, da je vesoljna cerkev v
občnem zboru to resnico slovesno poterdila in konečno določila.
Tako je ravnala kat. cerkev ob vsib časih v vesoljnih zborih od
Nicejskega do Tridentinskega, da je slovesno določevala tiste res¬
nice, ktere so nasprotniki jeli tajiti. Nič ni novega učila, le javno
je oklicala, ktera je bila vselej njena vera. Enako se je zgodilo
tudi sedaj; cerkev je slovesno govorila, vsak katoličan ve, da je
dolžan cerkev poslušati, njene določbe sprejeti, ako hoče katoličan
ostati; —• in glej vihar je do malega potihnil, mir in edinost se
zopet povračuje med verne! Ne smemo misliti, kaj bi se bilo
godilo, ko bi bil zbor to na vse strani pretreseno resnico nedolo¬
čeno pustil! —

Ta določba je primerna in potrebna naši dobi tudi zato, da
se z njo vterdi steber vse veljave.  Napuh človeškega duha
je dospel tako daleč, da zaničuje sleherno oblast in veljavo, do¬
mačo, deržavno in cerkveno, dasiravno je od Boga postavljena ter
potrebna za občni mir in blagor. Ker je omajana vsaktera veljava,
žuga neizrečena zmeda družinam in narodom, kakor bi zopet jeli
zidati babilonski turn; prava povodenj zmot in razuzdanost se raz¬
liva po širokem svetu in podkopuje korenine vsega reda. Zato je
velika dobrota, da kakor skala med valovi nepremakljivo stoji nar
viši veljava cerkvenega poglavarja ter varuje pred vsim naj dražji
zaklad vere zoper napade človeške prevzetnosti, pa tudi sicer raz¬
odeva veči vpliv v družbino življenje.

Določba naše resnice je dalje potrebna in primerna, da se
katoličani zopet bolj živo zavedč, kdo ima nar viši oblast o
veri določevati.  Dan danes marsikter misli, da sme verovati,
kar hoče, in si vero vravnava po svojem nagnenji; Bog in cerkev
— si misli — nima o tem nič govoriti. Tudi deržave so se veči
del ločile od cerkve ter so brezverne, ali pa se v verske reči samo¬
voljno vtikajo. Zato je bilo treba slovesno naznaniti, kdo ima v
katoliški cerkvi nar viši oblast o veri, ali vsak zase, ali deržava,
ali papež.

Ako bi vsak sam o veri določeval, bi bilo toliko ver, kolikor
glav. Deržava ima tudi vsaka svoje postave, ktere dostikrat spre¬
minja; ko bi tudi o veri imela govoriti, kaj bi bilo za edinost vere

47

in cerkve, ker sedaj ta resnica ni všeč, sedaj kak zakrament ni po
volji? Primerno je tedaj bilo in zadnji čas, da je Vatikanski zbor
očitno določil, da le nezmotljivi poglavar ima v cerkvi nar viši
oblast zastran vere in službe Božje. Treba je bilo te določbe za
verne, da vedč, koga se imajo deržati zastran vere; treba za vso
cerkev, da je bolj očitna njena edinost; treba je je bilo tudi na-
sprot sovražnikom in vladam v boljši spoznanje, da v verskih rečeh
ima govoriti pred vsim namestnik Kristusov, nar viši učenik in oče
vsili vernih, ki ima pravico in dolžnost, brate v veri poterjevati,
pa mu je za to tudi dodeljena potrebna zmožnost.

Ker je naša resnica tako okolišinam primerna in potrebna, je
že iz tega očitna njena korist;  in zato za gotovo smemo reči in
moramo spoznati, da bo določenje te resnice katoliško reč močno
pospešilo.

Dan danes se nevera zmeraj bolj širi, vpliv edino zveličanske
vere se manjša, ne tajijo se le posamezne resnice, celo razodeuje
se zametuje. Zato ima cerkev sveto dolžnost resnico braniti in čisto
ohraniti. V ta namen pa je papeževa nezmotljivost prav primerno
sredstvo.

Ker je namreč vesoljni zbor slovesno določil, da vera cerkve¬
nega poglavarja nikdar ne opeša, zamore to prepričanje razodeto
vero  pri vsi cerkvi in pri posameznih vernih močno vterditi;  sve-
sto se smejo vsi in vsak v dvomih in nevarnostih ozirati na
tega nar višega učenika, za čigar vero je Kristus prosil; nad
njim ima slehern kristjan v sedanjih zmotali vodilo,, ki ga varno
vodi; vselej zmožnega sodnika, ki vselej laž obsodi in resnici pri¬
čevanje daje; zvestega čuvaja, ki vedno čuje in daje odgovor tim,
ki resnice išejo. Moč vere Petrove in njegovih naslednikov daje
moč veri vsili vernih; živa zveza s svojim glavarjem jim vterjuje
vero v sercu in spoznanji. Že zgodovina uči, kakor piše učeni pro¬
testant Kasaubon, da se je Bog veliko sto let poslužil papeža kot
orodja za ohranjenje sv. vere, in to se bo zanaprej po ti nar viši
papeževi oblasti še ložej zgodilo. Skušnja pa tudi poterjuje, da je
bila katoliška zavest vedno posebno krepka tam, kjer se je vselej
priznavala ta nar viši oblast in veljava papeževa v verskih rečeh.
Zatoraj hvala Bogu, da je dal v določbi te resnice vernim tako
zdatno sredstvo za ohranjenje in oživljenje nar večega zaklada,
čiste vere!

48

Tudi cerkvena edinost  se bo po ti resnici vterdila. Sicer
je naslednik sv. Petra že po bistvu svoje oblasti in službe središče
edinosti, in edinost je poglavitni namen cerkvenega pervaštva. Pa
dan danes, ko vse vezi razpadajo, in se vse le vojskuje zoper cerkev
in njeno edinost, je treba ipočneji, nenavadne vezi za ohranjenje
bistvene edinosti, da se je vsi udje kat. cerkve prav živo zavedo.
Ta močna vez je vera in prepričanje, da je poglavar cerkve v veri
nezmotljiv. To bo bolj živo zbudilo zavest kat. edinosti in bo verne
vsega sveta navdušilo za to edinost, ktera ima toliko podporo in
zdatno pomoč v nezmotljivem poglavarji, ki je poklican in zmožen,
ohraniti potrebno edinost.

Predstvo papeževe nezmotljivosti močno pomnoži slavo in vi¬
sokost  sv. očeta. Že sicer slove papež po vsi kat. cerkvi od vzhoda
do zahoda ko namestnik Kristusov, naslednik sv. Petra, poglavar
vse cerkve, in sv. očetje ne najdejo dosti slavnih imen to slavo
izreči. Papež so jim škof škofov, pastir pastirjev, ključar nebeškega
kraljestva, oče in učenik vsih vernih; po njih ima tudi rimska cer¬
kev in nje sedež tako častite imena, da jo imenujejo nar veči in nar
častitljivši, mater vsih cerkva, sedež edinosti. Kolikanj veči, očit-
niši je ta slava sedaj, ko je predstvo nezmotljivosti slovesno pri-
djano! Vse slavne imena imajo še le sedaj popolnoma pomen.
Sedaj so še bolj v resnici papež namestnik Kristusov, čigar vera je
vselej tudi njihova; škof škofov, ker so zares zmožni brate v veri
poterjevati; učenik vsih vernih, ker vselej le čisto resnico uče; se¬
daj so steber resnice in skala, ki se ne premakne ter začetnik in
varh edinosti, brez ktere ne more biti cerkev Kristusova.

Smelo bi se reči, da je ravno temu papežu k toliki slavi pri¬
pomogla Marija, ktero so sv. oče poslavili na zemlji z versko res¬
nico čistega spočetja; zato je tudi ona pomagala svojemu služabniku
in namestniku svojega Božjega Sina že na zemlji k toliki slavi in
časti, ktere se veseli vesoljna kat. cerkev ter rada svoj glas pri¬
druži jo slaviti in množiti.

Prepričanje o papeževi nezmotljivosti pospešuje in lajša tudi
dolžnosti vernih do sv. očeta,  zlasti spoštovanje, pokoršino
in ljubezen. Sicer so sploh dolžni podložni svojim visim, otroci svo¬
jemu očetu spoštovanje;  pa s slavo očetovo raste tudi ta dolžnost.
Ali pa ni sedaj, kakor smo vidili, še veliko veči slava sv. očeta ?

49

Oni so že sicer pastir pastirjev in vse cede, pa so še bolj vredni te
časti, ako gotovo vse vodijo na zdravo pašo čiste resnice. Oni
imajo v cerkvi nar viši oblast učiti in zapovedovati, pa vsa ta ob¬
last je še bolj časti vredna, ako vemo, da se njihov nauk in nji¬
hovo povelje vselej vjema z Božjim. Kako častitljiv mora biti tak
namestnik Božji vsim vernim, in slehernemu sedaj še bolj velja
Božje povelje: Spoštuj očeta! — Tudi pokoršino  so bili verni
vselej dolžni papežu ko očetu in učeniku vsih kristjanov, kakor jih
že Florenški zbor imenuje, pokoršino so dolžni njihovim poveljem
in verskim določbam; pa popolnoma pokoršina v verskih rečeh je
še le mogoča, ako so papež v veri nezmotljivi. Kdor to dvomi, se
tudi ne bo popolnoma podvergel njihovim določbam in ne bo- lahko
hranil dolžne pokoršine od znotraj ter ne skazoval od zunaj.

Kdor pa priznava našo resnico, temu je dolžna pokoršina
močno zlajšana, ker sedaj odpadejo vsi izgovori, vse pretveze in
zvijače, kakoršnih so iskali Janzenisti in drugi nasprotniki; pape¬
ževa vera mu je vera Kristusova.

Naša resnica je tudi v tesni zvezi z vdano ljubeznijo,
ktero so verni otroci dolžni svojemu očetu. Velike stiske zadevajo
papeža že veliko let; ljuti sovražniki jih obdajajo od vsih strani;
vsa peklenska moč se zaletuje z hinavšino in silo v to skalo sv.
cerkve. Ker verni to vidijo in slišijo, ali jih ne veže dolžnost,
sv. očetu z vdano djansko ljubeznijo na pomoč hiteti? Ali stiske
očetove ne zadevajo tudi otrok? In res se je to v vsakem oziru
skazalo, pa posebno od tiste strani, ki je že do sedaj priznavala to
nar lepši predstvo sv. očeta, ter gotovo bo še bolj rastla ta djanska
ljubezen do viteške čednosti sedaj, ko je to nar veči predstvo do¬
ločeno za versko resnico.

Nasprot pa ni viditi djanske ljubezni do sv. očeta pri tacih,
ki zmanjšujejo papeževe pravice in predstva; nimajo za sv. očeta ne
serca, ne jezika, ne roke; še celo druge zavoljo njihove vdane lju¬
bezni zasmehujejo in lastnega očeta dostikrat obrekujejo. — Tako
je ravno naša resnica primerna in pripravna buditi in množiti lepe
čednosti, polajševati velike dolžnosti vernih do sv. očeta, zlasti spo¬
dobno spoštovanje, dolžno pokoršino in vdano djansko ljubezen,
ktere je dan danes najbolj treba. — Sploh pa vsega vpliva naše
resnice sedaj še nismo v stanu pregledati, to bo še le prihodnjim
rodovom mogoče. Vendar že to, kar sedaj moremo spoznati o ko-

Papež, nezmotlj. 4

50

risti te resnice, mora naše serce z zaupanjem in veseljem na¬
polniti.

V resnici je tedaj naša resnica ne le potrebam časa primerna,
ampak tudi vernim koristna, in sv. očetu v slavo; ona je zlata
krona, ki kinča Kristusovega namestnika, dragoceni biser njegove
oblasti, ki daje nar veči vrednost njegovim sklepom in s svojimi
žarki oživlja čednost in cerkveno zavest ter življenje. Zato naj ra¬
dostni in navdušeni pozdravljajo zvesti verni to določbo Vatikan¬
skega zbora ter veselo kličejo z njim: „Slava nezmotljivemu pogla¬
varju Kristusove cerkve!“ in od vsili krajev naj odmeva neštevilno
glasov: Slava sv. očetu, slava cerkvenemu zboru!

§. 8. Nekteri navadni ugovori nasprotnikov.

Kakor ima kat. cerkev sploh veliko nasprotnikov, in med
njimi obilno lastnih otrok, ki svojo mater slabo spoznajo in zaniču¬
jejo: tako je žalostno pa resnično, da jih ima veliko zlasti naša resnica,
zoper ktero se je dan danes toliko pisarilo, toliko obrekovalo in po¬
hujšanja dajalo po slabih časnikih, ki so marsikterim edini evan¬
gelij.

Zastran te resnice je hotel biti vsak še tako neveden pisač,
katoličan ali nekatoličan, modrejši kakor zbrani škofje pod vodstvom
rimskega papeža in pod vplivom sv. Duha, in česar si pri papežu
ni mogel misliti, namreč nezmotljivosti, to je vsak bedak sebi saj
djansko prilastoval. Vzrok tega nasprotovanja je velikrat nevednost,
ker ti modrijani nimajo pravega zaumena ne od naše resnice, ne od cer¬
kvene nezmotljivosti sploh; dostikrat pa tudi hudobno serce, ki po
svoji strasti vse napak razlaga in nalaš iše težav, kjer jih ni.

Preglejmo nektere njih ugovorov, na kakem temelju stoje.

I. Nekteri pravijo: Kako bodo papež nezmotljivi, ki so človek
kakor drugi, slabosti in grehu podverženi, saj niso vsegavedni, ne
navdihnjeni (inspirirani), kakor so bili aposteljni. — Kdor tako go¬
vori, nima pravega zaumena (pojma) od cerkvene nezmotljivosti.
Po svoji lastni, človeški moči niso ne papež ne vsi škofje skupaj
nezmotljivi, ampak le s pomočjo sv. Duha, ki jim je obljubljen in

51

potreben v prid vesoljne cerkve, kakor je n. pr. slehernemu maš-
niku dodeljena oblast, vernim veljavno deliti sv. zakramente. In z
ozirom na to pomoč papež niso le, kakor vsak drug človek, ki ima
le natorne dušne darove in navadno gnado božjo, ki mu je v zve¬
ličanje potrebna; papež imajo verh tega še potrebno oblast in pomoč od
zgorej v prid vse cerkve, ktera jim je po božji naredbi potrebna
za tako visoko službo. V drugem oziru so pa papež res kakor kak
drug človek in vsak duhoven, slabosti podverženi, in ker imajo
prosto voljo, zamorejo grešiti tako, kakor vsak človek visocega ali
nizkega stanu utegne ravnati zoper lastno spoznanje. Tudi za ne¬
zmotljivost ni treba vsegavednosti, ker se nezmotljivost razteza le
na razodete resnice, nikakor pa ne na druge reči in vednosti. Ali
je mar vesoljni zbor, ki je nezmotljiv, vsegaveden?! Res tudi na¬
vdihnjeni niso papež v tem pomenu, kakor so bili preroki in apo-
steljni, kterim je Bog po navdihnjenji razodeval nove resnice; sedaj
pa Bog več ne razodeva novih verskih resnic, tudi papežu in cerkvi
ne, temuč že razodete resnice se morajo čiste ohraniti in neskaženo
določevati, in v ta namen zadostuje in je potrebna nezmotljivost,
ki je cerkvi in papežu dodeljena. —•

II. Drugi ugovarjajo: To je nova vera;  — in sedaj bodo
papež za versko resnico oklicali, kar bodo hotli. — Ali je to nova
vera, ktera se najde že v sv. pismu, ktero priča ob vsih časih cer¬
kveno zročilo in življenje? Zbor je z ozirom na te verske vire
našo resnico slovesno poterdil in ji dal določni izraz. Nove vere
pa cerkev ne more vpeljati, ker ji je pomoč sv. Duha le v to ob¬
ljubljena, da že razodeto resnico čisto ohrani in slovesno oznanuje. —
Kakor občni zbor, tako tudi papež ne morejo in tudi v prihodnje
ne bodo mogli samovoljno  verskih resnic oklicevati. Kakor cer¬
kev ali zbor, tako se morejo tudi papež v verskih določbah deržati
božjega razodenja (adstrict. verbo Dei), ki je shranjeno v sv. pismu
in v cerkvenem zročilu ter od tega ne smejo nič odvzeti, temu nič
ne pridjati. Papež so bili in so po svoji oblasti le nezmotljivi
učenik, sodnik in priča tega razodenja, ki je že z aposteljni skle¬
njeno in dokončano. Nič pa ne more biti verska resnica, kar ni
zapopadeno v tem razodenji.

m. Ako so papež nezmotljivi, ugovarjajo dalje, bi se moglo
reči, daje  v cerkvi več nezmotljivost;  čimupato, saj jedovelj, da
je cerkev nezmotljiva! — Kdor tako ugovarja, prezira, da izvirek

4*

52

nezmotljivosti je edini sv. Duh, ki ga je Kristus cerkvi obljubil in
poslal. Po kterem potu ali sredniku bo sv. Duh cerkvi delil svojo
pomoč, je Kristus le kratko naznanil, ko je Petru rekel: „Ti pa
zopet poterjuj kdaj svoje brate.“ Po tem Jezusovem povelji poter-
juje Peter ali papež brate v veri ali sam po sebi lastni oblasti, ali
v zboru združen z drugimi brati ali škofi, ali pa ko cerkveni po¬
glavar iii razkropljeni škofje zedinjeni naznanijo svojo vero. To je
vedno le ena in ravno tista nezmotljivost, ker je vedno le en in
ravno tisti Duh, ki deli, kakor hoče, in se posluži v poterjenje res¬
nice ali le papeža ali pa z njim tudi druzih škofov. Gotovo pa je
bolj primerno božji modrosti in dobrotljivosti ter bolj poskerbljeno
za verske potrebe kristjanov, ako je več potov ali sredstev, po kte-
rih se razodeva ena in ravno tista nezmotljivost v kat. cerkvi.
Kakor so bili aposteljni po tadanji potrebi posamezni nezmotljivi,
pa tudi združeni v Jeruzalemskem zboru: tako so tudi papež v
svoji službi osebno ali združeni z drugimi škofi orodje, po kterem
Duh božji oznanuje in določuje razodete resnice. Ali bo mar kdo
rekel, da je bilo ob času aposteljnov dvanajst ali trinajst nezmot¬
ljivost ?! „Različni so darovi, Duh pa je eden.“ — In ko bi kdo
vprašal: Ali je cerkev po papežu, ali papež po cerkvi nezmotljiv?
— je to vprašanje ravno tako prazno, kakor uno: Ali je občni
zbor čez papeža ali papež čez zbor, ker brez papeža ni občnega
zbora, ter sta papež in zbor enake veljave. Tako tudi cerkev ni
brez papeža, papež ne brez cerkve; kajti cerkev brez papeža bi bila
telo brez glave; papež brez cerkve pa tudi brez veljave in oblasti.

IV. Še drugi ugovarjajo: Ako so papež nezmotljivi, čemu
so potem vesoljni zbori?  — Da bi bili cerkveni zbori po Jezusovi
naredbi za cerkev neogibljivo potrebni, se ne more terditi. Saj v
začetku keršanske vere celih 300 let ni bilo vesoljnega zbora, in od
zadnjega Tridenškega do sedanjega je zopet minulo čez 300 let.
Ali bi se neogibno potrebna naredba smela tako dolgo opušati?
Vendar so pa cerkveni zbori v nekem oziru potrebni ali saj silno
koristni, če so tudi papež nezmotljivi. Saj so bili tudi aposteljni
posamezni nezmotljivi, in vendar so se zbrali 1. 50 v Jeruzalem¬
skem zboru, kjer so se posvetovali o nujnem vprašanji, in so vza¬
jemno svoj sklep vernim ko sklep sv. Duha naznanili. Tudi v
nekterih časih verske zmote s svojo hlimbo in terdovratnostjo tako
naraščajo in toliko moč zadobe, da je treba veljave vsih pastirjev,

53

papeža in škofov, da se združeni ustavijo nevarni zmoti, n. pr. ob
času prederznih Arijanov, protestantov i. dr.

Zbori so dalje koristni, da se viši pastirji ložej skupaj posve-
tovajo tudi o obrednih ali disciplinarnih rečeh, kaki bi bili nar
bolj primerni in zdatni pomočki za vero in pobožnost, kako bi se
različni zaderžki odpravili ali saj zmanjšali; tudi so koristni, da se
viši pastirji sami v spoznanji resnice in v edinosti ljubezni bolj okrep¬
čajo, sleherni zmoti se pa z združeno brambo zoperstavijo, kakor
piše papež Leon: „Resnica se bo bolj svetlo razjasnila, krepkeje
ohranila, ako to, kar je popred vera učila in je Bog po naši službi
določil, tudi vzajemnost bratov poterdi.“ Tudi je bilo že ome¬
njeno, da noben zbor ni nasprotoval temu, kar je bilo od papeža
določeno; pa tudi noben zbor ni obveljal za vesoljnega, ako ni bil
od papeža poterjen. Ako pa občni zbor še le po papežu zadobi
svojo veljavo, morajo pač papež zastran zborovih sklepov nezmot¬
ljivi biti, in toraj cerkveni zbori, ki so le po okolišinah potrebni
ali sicer koristni, tega nikakor ne overžejo, temuč posrednje in ne-
posrednje v besedi in v djanji poterdijo.

V. Nekteri menijo, da bo papeževa nezmotljivost škodovala
veljavi škofov.  — Kar je v kat. cerkvi bistveno, Božja naredba, je
in ostane vedno enako. Tako so in ostanejo tudi škofje ko nasled¬
niki aposteljuov po Kristusovi naredbi učeniki in pastirji svojih čed,
ktere je postavil sv. Duh vladati cerkev Božjo; in akoravno papeža,
kteri imajo oblast čez vse verne ter tudi zmožnost in dolžnost brate
poterjevati v veri, škofje spoznajo, kakor od nekdaj, za svojega po¬
glavarja, sami zato nikakor ne zgube svoje oblasti in pravice. Ali
mar sodnik niži stopinje nima nikake oblasti, ker je drugej še viši
sodnik? Ali se mar ne posvetujejo papež še sedaj z drugimi škofi
v zboru? Priznanje svoje viši veljave v verskih rečeh so pa pa¬
peži že od nekdaj terjali, kakor smo vidili pri nekdanjih občnih
zborih na Jutrovem, in škofje so se vselej radovoljno podvergli slo¬
vesnim določbam cerkvenega poglavarja. Kavno to bo tudi za-
naprej veljalo. V resnici pa bo došla po glavi nova moč vsemu
telesu ter v tesni zvezi z nezmotljivim papežem bodo tudi drugi
pastirji bolj varni, ker so si sedaj popolnoma svesti, da jih viši pastir
zamore v vsaki nevarnosti v veri poterditi; v Petru sedaj spoznajo
vsi škofje terdno skalo, na ktero se na tem svetu nepremakljivo
opera vse poslopje Božjega kraljestva. Zato so tudi papež preč po

54

slovesnem oklicu naše resnice rekli, da ta nar viši veljava rimskega
papeža ne zatera, le podpera; ne podera, le zida; dostikrat poter-
juje v časti, druži v ljubezni in varuje pravice bratov, namreč
škofov.

VI. Zopet drugi pravijo: Papeževa nezmotljivost ne more
biti razodeta resnica, ker je imela v različnih časih različne na¬
sprotnike;  n. pr. ob času Konstanškega zbora, poznej pri Galikan-
cih in Febronijancih; tudi še dan danes jih je nasprotovalo veliko
med učenimi bogoslovci in celo med slavnimi škofi; skorej skozi in
skozi pa je nasprot današnji omikani svet, med kterim si je s to
določbo cerkev v svojo škodo- navlekla novih sovražnikov. — Ker
papeževa nezmotljivost do sedaj ni bila določena  verska resnica,
so ji smeli biti nasprotniki, da se niso zoper vero pregrešili; dasi-
ravno je bilo nasprotno mnenje že nekdaj od papežev obsojeno,
kakor smo že zgorej omenili.

Ali sedaj, ko je nezmotljivi občni zbor to določil, nikakor več
ni dopušeno nobenemu katoličanu, bodi si škofu, učenemu ali
kmetu, drugač verovati. — Tisti zmed sedanjih škofov, ki so od¬
bijali določbo  te resnice, so bili večidel le v tem oziru nasprot,
da ni času in okolišinam primerna (oportun); le nekteri so bili
med posvetovanjem, ko to vprašanje še ni bilo konečno določeno,
in toraj mnenje prosto, zoper nezmotljivost samo; pa so se po zbo-
rovem sklepu menda vsi podvergli. — Učenost nekterih bogoslov¬
cev naše dobe se je v svojem napuhu previsoko povzdigovala, kakor
bi bila božja  resnica le človeški  modrosti zročena; zato jo je
Bog osramotil, sv. Duh ponižal. In ko bi tudi le po človeško so¬
dili, se vidi, da je bilo sedaj, kakor ob vsih časih, veči število tih,
ki so krepko zagovarjali našo resnico, kakor pa nasprotnikov, ktere so
dostikrat vodili malovredni nagibi. —- Kar zadeva sedanji omikani
svet, ki nasprotuje, je večidel tudi sicer vera in verska vednost tih
omikancev tako puhla in plitva, da dostikrat nimajo pravih zaume-
nov od nar poglavitniših verskih resnic. Ali se bo v naši resnici
cerkev po njih napihnjenem mnenji ravnala in sodila? Ko bi to
hotla in smela, bi mogla zavreči ne le papeževo, temuč cerkveno
nezmotljivost sploh, ker jo ti omikanci tudi ne priznavajo (sicer bi
ne kljubovali določbi nezmotljivega občnega zbora); bi mogla za¬
vreči vse skrivnosti, vse čudeže, ker ti nasprotniki taje vse čeznatorno,
tedaj vse razodenje Božje. In kdo so ti omikani nasprotniki? So

55

zlasti lažiliberalci, ki imajo svojo vstavo za edini evangelij, ter
hočejo njene izraze tudi na nespremenljivo cerkev obračati, in bi
pred vsim radi njen poglaviten steber omajali; so puntarske in
skrivne društva, ktere se vojskujejo zoper keršansko vero in slehern
red, in zato napadajo tega, ki je podlaga cerkve in vsega reda; so
nevedni in zapeljani katoličani po imenu, ki kot zgubljeni sinovi
preganjajo svojo lastno mater in bi se dostikrat smela na nje obračati
beseda: Ne vedč kaj delajo. Vojskovalna cerkev, ki ima kakor
Kristus, njen Začetnik, vedno sovražnike, se ne boji za se ter je
gotova zmage po Njemu, ki je rekel: Ne bojite se, jaz sem svet
premagal; boji se le za nektere svojih lahkomišljenih otrok, ktere
pred sovražnikom svari, in jim zato sedaj pred oči stavi gotovo za¬
stavo resnice, — papeževo nezmotljivost. Vojskovalna cerkev se bo
kdaj spremenila v zmagovalno, škoda pa ostane le nasprotnikom.

VII. Pa še dalje terdijo, da bo ta resnica kat. cerkvi sami
v škodo, ker bi jih utegnilo zavoljo nje več izstopiti,  ter tudi lo¬
čeni razkolniki in luterani bodo še delj od cerkve odvernjeni. —
Pustimo to skerb sv. Duhu, po kterem je ta resnica določena ter
po nji Njegova moč in ljubezen do cerkve ni zmanjšana, ni pri¬
krajšana. Če tudi kak bolan ud, kak po imenu katoličan odpade,
bo to manjši škoda, kakor pa jo napravi nedoločnost, vedno omaho¬
vanje tacih, ki niso ne krop ne voda; boljši je, da odpadejo gnjili
udje, kakor da bi vse telo škodo terpelo. In ker je zavoljo proti-
cerkvenega duha in prederzne nevere ta nevarnost dan danes veči
kakor sicer: je bilo treba, da z očitno določbo Gospod varuje svoje
ljudstvo, to je, svojo cerkev proteče nove nevere, kakor je v stari
zavezi ločil Izraelce od malikovalcev. Komur se to zdi preojstro,
ga zavernemo na besede Kristusove: „Kdor ni z menoj, je zoper
mene, in kdor z menoj ne zbira, raztresa.“ — Kaj bodo storili lo¬
čeni bratje, na to cerkev pri določevanji verskih resnic ne more
imeti poglavitnega  ozira, ampak le na razodenje Božje in na
blagor svojih otrok. Vendar pa mislimo, da naša resnica bi uteg¬
nila zedinjenje ločencev bolj pospeševati kakor zaderževati. Kolikor
bolj se namreč razodeva kat. cerkev v svojem bistvu, kolikor bolj
se v nji razvija podlaga katoliške edinosti, pervaštvo rimske cerkve:
toliko veči moč bo imelo to središče, da si pridruži še ločene dele.
Ako zgodovino vprašamo, bomo tudi najdli to poterjeno. Ali se jih
je v poprešnji dobi Galikanizma in Febronijanizma več vernilo v

56

naročje kat. cerkve, kakor v sedanjih časih, ko se v veči slavi in
moči sveti rimski prestol ter s svojimi oživljajočimi žarki tudi druge
razsvetljuje in na se vleče? In svesti smo si, da se bo to za naprej
še obilniši godilo ter lepši dopolnevalo.

Vlil. Nasprotniki se sklicujejo na zgodovino ter pravijo, da so se
nekteri papeži v svojih določbah v veri motili. — Ko bi bilo to
res, bi bila spodbita naša resnica; vendar tega nasprotniki ne mo¬
rejo skazati. Kar ta ugovor sploh zadene, moramo pred vsim ločiti
zasebno mnenje nekterih papežev, tudi njihove grehe zoper vero od
verskih določb, ki so veljale vesoljni cerkvi. V tacih slovesnih ver¬
skih določbah se papeži niso nikdar motili, in le v tem zagovar¬
jamo papeževo nezmotljivost. Ako so pa papeži le napčno ravnali,
kakor n. pr. že Peter v Antijohii, ko ga je Pavel posvaril; ako so
le zasebno napčno mislili, kakor Janez XXII. zastran plačila po
smerti, da bo še le po sodnjem dnevu sledilo; ako so napčno so¬
dili o rečeh, ki niso razodete, n. pr. Zaharija, da ni Antipodov,
t. j. ljudi pod nami na uni strani zemlje: vse to niso verske do¬
ločbe in zato ne overžejo naše resnice. —• Če se pa nasprotniki
sklicujejo zlasti na papeža Honorija v 7. veku, da je v dveh listih
do carigraškega patrijarha Sergija učil zmoto Monoteletov ali Eno-
voljcev (da ima namreč Kristus le eno voljo), se ne bomo spušali
obširno v to na vse strani stokrat pretreseno vprašanje; le kratko
omenimo po zanesljivih virih to le troje: a) P. Honorij je učil v tih
dveh listih čisto katoliško resnico, ko je pisal, da „ima Kristus
dve popolnoma natori v eni osebi sklenjeni, kjer božja dela,  kar
je Bogu lastno, in človeška, kar je človekovo." Le imen (besed):
ena ali dve volji, ni hotel vpeljati, ker še niste bili od cerkve vpe¬
ljani, in se je bal, da bi s takimi besedami ne dal priložnosti misliti,
da stoji na strani Nestorijanov, ako reče: dve volji, ali pa na strani
Evtihijancev, ako reče: ena volja. Kadar pa piše le od ene
volje v Kristusu, razumeva le človeško, v kteri ni bilo razdvoje-
nja, ker v Kristusu ni bilo hudega nagnjenja, in je bila človeška
volja popolnoma božji podveržena. To poterjuje sam njegov tajnik
Janez, ki piše: „Eno voljo smo imenovali v Gospodu, ne Boga in
človeka, ampak samo človeka." b) P. Honorij ni imel namena v
svojih listih to vprašanje zastran ene ali dvoje volje v Kristusu
določiti.  Tako piše v drugem listu: „Ni vam treba z dolo-
čenjem oznanovati enega ali dvojnega delovanja..."; in spet: „Ali se

57

mora reči eno ali dvojno delovanje, to nas ne sme brigati, ter to
prepušamo slovničarjem."— c) Zato ta dva lista nista bila verska
slovesna določba  za vesoljno cerkev. Pisal ju je namreč p. Ho-
norij le do patrijarlia Sergija ne s tem namenom, da bi ju moral
drugim podeliti, še tima ne, ktera sta bila tudi v prepir zamotana,
Čiru in Sofroniju, kterema je pisal posebne liste. Zato sta bila ta
dva lista tako dolgo neznana in še le 40 let po smerti p. Hono-
rija so ju nasprotniki na dan zlekli. Ali bi bili zares in splošno
določivni listi tako dolgo v temi ostali ? Zato sta tudi poglavitna za¬
vetnika kat. vere zoper monotelete, Jeruzalemski patrijarb Sofrouij
in opat Maksim p. Honorija vedno za pravovernega imela in zago¬
varjala. Tudi afrikanski in rimski zbori tistega časa, ki so mono¬
telete in njih glavarje obsodili, čisto molče zastran Honorija. Na-
sprot pa so naslednji rimski papeži, n. pr. Agaton, še vedno terdili,
da se rimska cerkev nikoli ni v veri zmotila, česar bi ne bili
mogli reči, ko bi bil p. Honorij krivoverstvo učil. Če je pa 3. ca-
rigraški zbor 1. G80 p. Honorija obsodil, se je to zgodilo zato, ker
se on ni ustavil krivoverstvu, kakor je bila njegova dolžnost, in ker
so se krivoverci sklicovali na nektere izraze Honorijevili listov, in
tako je krivoverstvo po Honorijevem zadolženji posreduje in nena¬
ravnost zadobilo veči moč, kakor piše njegov naslednik p. Leon II.:
Čisto vero je (Honorij) pripustil  podkopati.

IX. Nasprotniki vpijejo, da bo naša resnica zaderževala n a-
predek, vednost in prostost,  ki  so jim nar dražji biseri naše dobe.
— Nikakor ne, ampak v pravem pomenu bo papeževa nezmotljivost
vse to pospeševalo. Katoliška cerkev vse stoletja pozna le en pravi
napredek, namreč rasti v spoznanji sv. vere in v čednosti, pa v ravno
tisti resnici, v ravno tistem pomenu, v ravno tistem smislu. Vse
kar je temu nasprot, ni napredek, je zmota, ki zaderžuje človeka na poti
proti pravemu poklicu. Pravega napredka ne zaderžuje naša resnica,
temuč je sama živ dokaz tega napredka in tudi zmožna pospešiti med
vernimi vero in edinost, do sv. očeta pa pokoršino in ljubezen. — Tudi
vednosti  ni nikakor nasprot papež, nezmotljivost, ktera obsega le božje
razodenje; zastran svetne vednosti pa ima čuvaj sv. vere le pravico
in oblast zavreči to, kar je božji resnici nasprot in je toraj vernim v
škodo. Taka oblast pa posreduje varuje tudi vednost napčne poti,
ter je ne zaderžuje, temuč nenaravnost pospešuje. In ako se ozremo
v zgodovino, ali niso bili ob vsili časih papeži poglavitni podporniki

Papež, nezmotlj. 5

58

vednosti in umetnosti, ter smo si svesti, da bodo to tudi zanaprej.
Saj resnica resnici nikoli ne more biti nasprot, in tako tudi resnica
prave vednosti ne bo škode terpela po naširesnici. — Tudi prostosti  v
keršanskem pomenu papeževa nezmotljivost ne nasprotuje, kakor ji ne¬
zmotljivost vesoljne cerkve in sploh božje razodenje ni nasprot. Veliko
več vidimo iz zgodovine, da ravno katoliška cerkev je mati prave pro¬
stosti narodov in posameznih udov družinskih, ter je razdjala verige
sužnosti. In v cerkvi so ravno papeži ob vsih časih kakor skerbni
očetje culi za prostost narodov in vernih. Tudi zanaprej ne bodo
samovoljno ali prederzno vpeljevali novih reči, ker so vezani na
božjo besedo ter ne morejo in ne smejo zoper božje razodenje kaj
skleniti in določiti; tudi za naprej jih bo vodilo v zadevah do ver¬
nih in do škofov zlato staro pravilo: V potrebnem edinost, v dvom¬
ljivem prostost, v vsem ljubezen. —

X. Nekteri učeni in na pol učeni nasprotniki celo terdijo,
da papeževa nezmotljivost še ni verska resnica, ker Vatikanski zbor
ni občen zbor  in toraj ne nezmotljiv. — Vsili zgrabi človek vsako
vejo, naj derži ali ne. Tako tudi nasprotniki sedanjega zbora po
pomoči segajo na vse strani, da bi podbili njegovo veljavo in ž njo
našo resnico; pa zastonj! Vatikanski zbor ima vse lastnosti občnega
zbora. Sklican je namreč postavno od papeža, poglavarja vse cer¬
kve; škofje iz vsih krajev sveta so se zbrali v tolikem številu, da
še nikoli v tolikem; pod svojim postavnim predsednikom so se po¬
svetovali tako svobodno, da celo zborovi nasprotniki, n. pr. bogo¬
slovec Pichler priznava: noben zbor še ni bil tako svoboden; in kar
je poglavitno: papež so sklepe zborove slovesno poterdili. Kdaj in
kje se je še zavergel taki zbor? Kdaj je še odstopila cerkev od
sklepov tako postavnega zbora? Kdo so tisti, ki napadajo njegovo
veljavo? Ali so mar dobri katoličani, ali so pa številni škofje kat.
cerkve? Nikakor ne! veliko več so še tisti nemški škofje, ki so
bili med posvetovanjem v zboru veči del nasprot določbi naše res¬
nice, sedaj v Fuldi zbrani očitno priznavali in povdarjali vesoljnost
in veljavo Vatikanskega zbora, ter se ne le sami podvergli njego¬
vim sklepom, ampak vse podložne k temu živo opominjevali. Sploh
moramo spoznati, da je v zgodovini komaj kak cerkven zbor, kteri
bi tako določno imel vse lastnosti občnega zbora, kakor sedanji;
in kdor bi terdovratno tajil to vesoljnost, bi se pridružil krivover-

59

cem vsih časov, kteri so vselej tajili veljavo dotičnih zborov, da bi
jim ne bilo treba se podvreči njihovim sklepom.

Tako stoji terdno in nepremakljivo nezmotljivost rimskega pa¬
peža kakor luč v razsvetljenje narodom in v slavo kat. cerkvi —
zoper vse ugovore, naj izvirajo iz nevednosti ali malopridnosti, in
kakor hiše modrega moža tudi tega predstva noben zopern vihar,
nobena huda povodenj ne bo poderla, ker je zidano na skalo. Nebo
in zemlja bota prešla, ne bodo pa prešle besede Njega, ki je rekel
Petru: „Na to skalo bom zidal svojo cerkev; — in kdor pade nad
to skalo, se bo razbil; na kogar pa ona pade, ga bo sterla.“

Sklep.

Ako se k koncu nazaj ozremo na storjeno pot, moramo spo¬
znati, da ima naša resnica', papeževa nezmotljivost v veri, v sv.
pismu in v cerkvenem zročilu toliko dokazov, kakor le malo ktera
razodetih resnic; da je glavi in udom sv. cerkve živo potrebna, tudi
potrebam sedanje dobe močno primerna, v mnogem oziru prav koristna.
Papež so bili vselej in so sedaj še bolj oče vsih vernih, središče kat.
edinosti, živa priča Božjega razodenja. To predstvo je sedaj očitna
zastava in lahno znamnje katoličana in prave vere, ker sedaj še
bolj velja znana prislovica: Kjer je Peter, tam je cerkev. Ni več
pripušeno priznavati le polovico papeževe oblasti ali pa vso, ni več
Galikancev in Ultramontancev; sedaj smejo zastran vere papež nase
obračati Kristusove besede: „Kdor ni z menoj, je zoper mene“.
Vsak, ki hoče biti pravoveren kristjan in ud katoliške cerkve, je
dolžan spoznati v papežu nezmotljivega učenika katoliške vere.
Zato z veseljem sprejmemo to slavno predstvo in se ga hočemo
zvesto deržati kot dragega bisera rimskega pervaštva, kterega je
Bog med tolikimi britkimi skušnjami današnje dni tako prečudno
povzdignil in poveličal.

Naj se sedaj pomnoži tudi naše spoštovanje, naša ljubezen in vda¬
nost do toliko poveličanega poglavarja. Vselej v besedi in v živ-

60

ljenji pokažimo, da smo zvesti otroci tega očeta in s tem sv. cerkve.
Ne poslušajmo praznih manij nasprotnikov, ki kakor ob vsili časih
sedaj še hujše butajo v terdno skalo rimske cerkve. Ne zgubimo
serčnosti in zaupanja na Božjo pomoč v sedanjih hudih stiskah
rimske cerkve; saj še živi On, na čigar besedo so sovražniki na
zemljo padli; On, ki je svojim obljubil: „Ne zapustim vas sirot; —
Jaz sim z vami vse dni do konca svet&“. Prosimo veliko več, da
bi tudi nasprotniki po božji milosti prišli k spoznanju resnice in
edinosti sv. cerkve. Prosimo, da bi Gospod prikrajšal dneve se¬
danje ojstre skušnje, in milostljivo dal doživeti sv. očetu slavno
zmago resnice in pravice čez laž in malopridnost, dočakati obiln
sad naše resnice in sedanjega zbora sploh, da bi po spolujenji svo¬
jih serčnih željš mogli kdaj reči s pobožnim Simeonom: Sedaj spustiš"
o Gospod! v miru svojega hlapca, kterega si tako prečudno čistil
po britkostih, kteremu si dodelil toliko slavo ter mu dal veličastno
zmago. Upajmo pa tudi zvesto, da bo ta nova slava apostoljskega
sedeža teknila v novo slavo in povikšanje vse katoliške cerkve,
ktera kot edina Kristusova nevesta stoji na terdni skali rimskega
pervaštva, ktera je kot dobra mati tudi nas že pri sv. kerstu spre¬
jela ter nas spremlja vse življenje, da nas srečno pripelje k Njemu,
ki je dal Petru toliko oblast, k nevidnemu poglavarju, Jezusu Kri¬
stusu, ki je čez vse Bog hvaljen vekomaj.

*