• toro, £«trt*k intoloto uhaja m iflj* » Maribora broi pošiljanja na dom la va« lato Igl. — k. ta pol leta — ta fctrt lata . 1 .. »0 ,, Po poAli: Za »aa l«to 10 gl. - k. volji, grdili so ga ljudje, kterim je gnjusoba vsak noomadeževan značaj, zlasti pa v miuisterstvu, grdili nasprotniki iz vseh taborišč, posebno pa birokracija , in odvetniki ter biljež-niki so lo species birokracije. Res je to, Belkredi ni bil prijatelj birokraciji, torej tudi ne prijatelj našim liberalcem; ali on je imel šo drugo veliko napako in sicer to, da Slovanov ni pritiskal k steni. Vso to pa ne more motiti naših tako imenovanih liberalcev, dane bi rekali, ka sino v Avstriji strahovito svobodni, svobodnejši še, kakor je Anglija. Nam nič mar, če se ti gospodje med seboj zanos vodijo — mi jim itak ne verjamemo, kajti kar oni hvalijo, je gotovo slabo, in kar oni visoko povzdigujejo, to moramo mi sprejemati s posebno previdnostjo. Torej morebiti tudi čebi niso tako nevkretni, in ustava bržkone tudi ni tako izvrstna, ker se je ti gospodjo tako trdovratno držo! Tako imenovani liberalci mislijo, da vsega trga ni na svetu, o čemu;' oni nič no vedo, za to pa, da jo mnogo tacega, o čemur ničesar ne vedo, skrb« že njih časniki „Tagesposf, „Presse" itd. (veselost), kteri slepečo vez bralcu vežejo okolo očesa, kteri resnico tako lepo pokrivajo in marsikaj ter marsikaj za vselej prevpijojo. Tem listom ni za omiko, bog obvaruj, kajti to bi bila ravno nevarnost in marsikter mojih rojakov, ki te časnike bere, sodil bi drugače, ko bi bili ti organi pravičnejši; ali ne da se zagovarjati, da taki časuiki še kacemu možu očitajo, da pospešuje ljudsko neumnost. (Po kratkom razgovoru z nevoljnim deželnim glavarjem g. Herman daljo govori tako-le :) Res ima v Avstriji nekoliko svoboščin, ali to le za nektere gospodo in ti so vso svobodo tako zase vzeli v posest, da drugim nič več ne ostaja. Celo zaukazati nam hote, kam naj gledamo. Pravijo, da gledamo proti vzhodu; zakaj pa ne ? Saj vendar drugi gledajo proti zahodu (veselost). Mi hočemo ustanoviti novo državo, pravijo. G. sekcijski predstojnik Waser pa nam ni povedal, da bi bila ta država za nas kuj slabega, če bi pa bila za nas koristna, zakaj bije 110 napravljali ? Mi smo denes to državo postavili na dnevni red, državo slovensko, ono državo, za ktero je g. sekcijski predstojnik sam poticijoniral, ko je pod- Njegov naslednik Mahmud II. je odstopil sicer v bukureškem miru le malo pokrajino, pa Ruska je vedela skrbeti za to, da si je čez Turčijo neko' moč prisvojila. Ruska je vzela podonavske, Turški poplatne knježevine v svojo zaštito, posebno pa jo zadobila v kutčukkajnardskein miru 1774 in v vsakem pozneje sklenenem miru potrjeuo pravo ruskega cara, vsled kterega on za to čuje, da pravoslavua ali grška-nezedinjena cerkev na Turškem nobene škode in krivice ne trpi. S tem pravom se je pa ruski car Grkom kot naravni branitelj pokazal, ter je tako on sam, kader se mu je ugodno dozdevalo, povod našel, s kterim je Turško zgrabil in jej nov udarec zadal. Kako nek bi se bili surovi, fanatični Turki zdrževati mogli, da bi kristijanom ne bili nobene silovitosti storili, silovitosti, kterim so ae že davno privadili? Ruska jo v svojih vojnah vselej Grke proti Turkom k ustaji pozvala, 1770 celo peloponežke, ali v miru pa so ni na nje mnogo ozirala, prepustivši jih zopet turški milosti in nemilosti. Zarad njih upora so se potem Turki prav okrutno maščevali, pa to maščevanje je činilo, da so jih Grki še bolj mrzili, ter so se vedno rešeDJa od bodočnosti nadojali, s ktero so jih ruski opravniki tešili. Ruski dvor je vedno svoje sočutje do Grkov, svojih sovernih bratov, pokazoval; (temu so priča posebno Jeruzalem, Athos in v občo grške cerkv< in samostanu. Napoleon I. jo prav dobro spoznal, da bode Ruska z pomočjo krščanskih prebivalcev Turčijo s časoma razdrobila, tako, kakor n. pr. drevesne korenike polagoma zidovjo raznesejo; ter je Italijo, Dalmacijo iu jonske otoke v svojo oblast dobivši odloči), da bodo on sam Turke iz Evrope iztiral. Ah ker je potreboval Rusko še nekaj časa proti Angleški in Avstriji, je prepustil Turčijo Skanderu I. in po njegovem padcu je zadobila Ruska odločno prevago v Evropi. Zarad tega so Grki svoje nade zopet le v Petrovgrad obračali, in precej po drugem parižkem miru so je neko društvo „heterija"*), t. j. grška *) is grško besedo it(UQo<;, tnaoiu — drug, tovariš; društvo, tovaršij«. Pia. omladina, osnovala po načinu, kakor so osnovali Nemci svoje „Tugendbunde" proti Napoleonu. Njeni utemeljitelj je bil ruski minister Kapo d' Istrin, (on se jo sam Kabodistria pisal), njeni tobožni namen je bil pospešiti omiko med Grki, ali v resnici je bilo lo politično skrivno društvo, ki je imelo namen, zasužnjeno kristijnne turškega jarma osvobodili ; ta družba se jo v kratkem razširila od Pruta tje proti jugu do Moreje in čez vso grške otoke. Ustajo je pričel v januarju 1821 neki posestnik Wladimiresko v Rumunjski, bivši ruski častnik, kteri pa šo nek ni bil v zvezi z omenjeno „lieterijo". Povod je dal ustaji ravno od porte*) naimenovani hospodar Kalimabi, kterega so se Itumuni po pravici bali, da jih bodo odiral, kakor so jih po navadi prejšnji hospodari precej po njih uaimenovanji odirali, da so s svotami s silovitostjo pridobljenimi turške paše podkupili, odškodovaje si na ta načiu pot do „bospodarstva". Wladimireskovo krdelo se je narastlo na 4000 mož, ter giški omladini se je ta trenotek ugoden dozdeval planiti nad Turke. Omladina je tako-le računila : „Vsi krščanski prebivalci, kterih je kot listja iu trave, — bodo proti Turkom vstali, in ker jih je na številu trikrat več, mora ustaja vspeti in to tom ložje, ker celo muhamedanski Bošnjaki in Arbanasi ravno tako kot Grki Turke mrzijo j janinski paša so je ravno očitno porti vpiral, ter jo s krščanskimi hribovci etolske pokrajine, s Suljoti v /,vezo stopil. Tedaj ne bodo težko nad raztresene Turko po pokrajinah planiti, slab) ali celo nič utrjena mesta obleči, veliko vojsko zbrati, ter ž njo na Carigrad vdariti, ktori premagati bodo mogočo s pomočjo v mestu mnogobrojno bivajočih Grkov". Pa žali bog so se preračunih'. Škander Ypsilanti, b starogrško kom-nensko rodbino soroden funnrijot, (Grk žlahtnega stanu, stanujoč v Carigradu) **) „Vinoka porta" ali lo samo „porta" se imenuje tursko carstvo; na grbu turškega poročnika (konsula) iia Reki in v Trstu se bore 1 „otoraauska (osmanska) porta", ali po nemško: OBinanische Pforto, porta ottomana, (laško). P»»- pisal peticijo 20.000, ko je pri fanatiziranih kaplanih in župnikih havziral, da bi lo prišel v deželni zbor. Ali lepo ni od njega, da hoče zdaj nas | repoditi, ko je na plečah slovenskih postal sekcijski predstojnik. Mislim, če kednj pride do tega, da pač krepelci ne bodo rastli samo za nas, in Slovenci bodo vsaj tako pametni, da jih bodo onim nakladali, ki so jih zaslužili (nemir in sikanjo). Ona stran (levica) je indirektno šuutala ljudstvo k javnemu posilju proti nam (klici: kje?) in onega gospoda odgovornega delamo zato, ko bi so nam kedaj kaj pripetilo. Žalostno je, če pravnik (justizmann) iz ministerstva pravice sme ktero ljudstvo tako žaliti. (Nemir in klici: k redu!) Čo se tako postopa, če se pravici in postavi tako s pestjo v obraz bije , kakor jo to nedavno storil deželni odbor odgovarjajo na mojo interpelacijo, če se k vsemu temu še „bravo" kliče, potom gospoda moja. nikar ne tirjajte o.l nas, da bi so navduševali za vašo ustavo. Mi Vam radi damo Vašo svobodo in ustavo, in druzega ml Vas no tirjamo, kakor da nas pustite oditi in nam duste mir. (Dalje prih.) I) o \) i s i. Is "Ljubljane 8. novembra. [Izv. dop. | Zdaj ko prinašajo novino vest, da so vjeli v Dalmaciji nekega človeka, ki se je sam izdal za sina znanega Luka Vukaloviča, so spominjamo, da jo 18. sept. ti., ko jo bila napravila naša čitalnica na čast dež. poslancem veselico, silil nekdo priti v čitalnično dvorano. Ker jc bil jako slabo opravljen, se mu vhod ni dopustil, pravil nam je pa pozneje, da ja Vukalovič, ter da jo hodil ravnokar po družili slovanskih deželah in bil tudi na Francoskem, pa da se mu ni nikjer zabranjeval vstop k narodnim veselicam. Ker je mož, kakor na tiliem prišel, ravno tako čisto tiho zopet zginil iz Ljubljane , smo si mislili, da mora biti to kak navaden postopač in do zdaj se nikjer ni več govorilo o njem ; radovedno se pa zdaj poprašujemo, kaj je bilo ž njim, kam je odšel in kdo je zadnji ž njim govoril. — Nedavno je iskalo zavarovalno društvo „Elasa" zdravnika, ki bi pre iskaval zdravje tistih ljudi , kteri bi si hoteli zavarovati svoje življenje pri tem društvu iz Kranjskega. Obrnilo so je vodstvo do nečega tukaj dobru znanega konšt. doktorja (advokata), da bi pozvedal in društvu poročni o tej stvari. Kakor se navadno spominja najpoprej svoj svojega (konštitucionalnoga), tako jc tudi ta doktor jel najpoprej poprašovati o dr. Keesbacberji; a kaj je bil resultat? Dr. Keesbacher so ni mogel priporočiti. Vsi njegovi kologi (med njimi večina konštitucioniilnih) so izrekli, da ima v medicinalneni znanji le malo teoretično vednosti, praktično pa čisto nič. Tako jo ostal ta pot „Tagblattov" sodolovalec na suhem. Ker bi pu ljublj. renegati iu birokrati radi videli, da bi še daljo ostal „ad majorem Germaniae gloriam" v Ljubljani iu se boje, da bi zarad noveduosti slov. jezika moral na zadnje vendarle zapustiti svoje blazne V dež. bolnici, ter da bi so njegova res na smešen način pridobljena spričevala glede znanosti slovenščine znala djati malo na tehtnico, se tolažijo vsak dan s kako novo iznajdbo. Lansko leto so mislili spraviti v pokojui stan mirnega zdravniškega svetovalca drn. Andriolli-ja in „podariti" Keesbacherju najvišo medicinsko službo na Kranjskem; letos zopet, ker so jim noče zgoditi po volji prvo, jeli so brcati v kot mestnega fisikusa Colorotto-ta, da bi si vsaj zagotovili in ohranili ovaduškega si prijatelja. Čudno da tako dobro diši dr. Kees-bacher-ju schvveinlandska hrana! Kakor več predlogov dež. odbora, čakati bo moralo, ker so boječi dunajski ministri zaprli dež. zbor pred odločnim časom , za ono leto tudi vredjenje dež. muzeja. Kustosu (Dožmanu) so mislili povikšati plačo za par gold.; zdaj je imel okuli 400 ghl. — Kader pride na vrsto to obravnavanje, no zabijo naj povzdigniti naši poslanci svojega glasa za to , da bo varuh te naprave v tistih urah, kader sme vsakdo dohajati v muzej , vsaj včasih na-zoč; saj so to samo štiri ure na teden. Dozdaj nismo videli v mrtvih zve-rinjakih nikoli druzega varuha, nego nekega malo priljudnega hlapca, ki bi ne mogel nikomur nič razjasniti, čo bi se človek tudi drznil poprašati ga general v ruski službi, in neki drugi fanarjot Kantakuzeno, prestopijo z 80 oboroženimi Grki rusko mejo, ter kličejo v Jašu vse Kristijane na boj. da za uselej otresli in stili turški sramotepolni jarem. V Jašu in Galacu pomorijo precej nekoliko stotin Turkov, ali malo občutljivi, surovi kmetjo se ne udeležijo nstaje, kakor uiti njih gospoda, razkošni Dojmi. Vpsilnnti je zbral komaj 5000 mož, jo dal sicer nepokornega Wladimireska ustreliti, pa v turški mezdi stoječi Arbanasi niso hoteli k njemu prestopiti, ter spoznavši nemogućnost, da bi se znmogli Grki osvoboditi , prosi ponižno ruskega cara, Skandra 1.. za pomoč. Ali on jo naravnost in sicor z ostro besedo odreče, kajti ravno so bili na ljubljanskem shodu (od januarja do marca 1821) punti V Španiji in na Laškem obsojeni, ter evropski samodržci so se vnovič dogovorili, da hočejo z vzajemno pomočjo vsako rovarsko gibanje zatreti, in kot takošuo so imeli tudi grško-krščansko ustajo. Ustaja jo bila tedaj lahko iu brzo zatrta; Turki so uporna krdela posekali, (junija 1821; 19. t. m. jc bilo pri Drago-šanu tako imenovano sv. krdelo uničeno ; okoli 300 grških mladeničov jo za vero in dom juuaško smrti umrlo, kteri so se večidel na nemških vseučiliščih učili, kajti .... mrijeti za slobodu zlatim i Hristovu vjeru svetu težko nijo, tko so za ujo bij«".) Ypsilanti je srečno v Erdeljsko pobegnil, ter jo bil na povelje avstrijske vlade do 1827 1. na gorski munkački *) trdnjavi, da bi svojo pregreho premišljeval (?!) v strogem zaporu. (Daljo priu.) ♦) Munkacz (Munkač), mestiee /. neko trdnjavico, stoji v komitatu (županiji) enakega imena na Latorci, nekom dotoku reko Bodroga, ki je zopet dotok Tiso (Tlieis) in ta zopet Donavo; reka Uodrog so zliva pri vinsko-znamenitem mestu „Tokaj" Tiso. kaj. Tudi naj bi so skrbelo, da bi so napravili napisi, ki bi se nalepljali na vrata, kador se zarad slabega vremena sobane ne bodo odprle , da ne bodo ljudje čakali celo uro in potem šo morali iti domu, predno so kaj videli. — Včeraj so peljali iz ljublj. vojaških niagaeinov na kolodvor već voz kocov, ki so bili menda namenjeni ces. armadi v Dalmacijo. Prezgodaj ti koci ravno ne bodo prišli v Dalmacijo. Iz Maribora , f>. nov. | Iz v. đop.] (Nov i c e. Goriški zbor. 81 o v e n s k i p r o g r a m. N a s v c t.) Staro „Novice* so znašlo novo pravilo vsem časnikarskim dopisovalcem veleče, naj vsaki svojo imo podpiše. Mi vsak dan čitamo iinenitncjše liste vsakorJnib raznih jezikov in narodov, pa imen nismo našli nikjer p dpis'anih. „Kolnische Zeitting" n. pr., „Allgemeine." Vodomosti", „Politik", tudi bečki listi itd. — vsi „tutti cjuanti" so brez podpisov. Ako bi „Novice" . predno so tako zahtovanje izblebetalo, bilo v svoje lastne predele pogledalo, kje/ so redko kedaj dopisi z imeni podpisani, ako bi ljubeznive „Novice" bilo premislile, ka niti njih lastni lak tiski vrednik na listu ni zaznainenovan, gotovo bi bilo modrijanski molčalo in si lastno sramoto in debelo blamažo prihranite. — Kaj nepremišljenost parlamontama zloga naredi, to smo v veliko žalost v goriškem zboru morali vidoti. Takega nespametnega in breztaktnega prizora se v pisani parlamentarni dobi avstrijanski no Bpoininamo. Nasprotniku, ki nas za boljše drži nego v resnici smo, krinko z oči po vsej sili strgati in vso svojo slabost očito in pred celim svetom odkrivati in rnzkričati, zares . it temu jo več nego ovčarske priprostosti treba. Z rdečico nas jo čitanje tega škandala ohlilo. Kam se jo narodna reč za-vo/.ila? Kako so še morejo nektori nadejati poštovanja od nasprotno strani? Kako morejo od nas mlajših tirjati, naj jih na njih „m,gočno" besedo ubogamo, naj jih cel6 posnemamo? Imejte vsaj vsmiljonje z našim narodom, ktereg,". pred svetom hlamujeto! Slovenski program se vedno bolj čisti m ruzjasnuje. Da po „ustavnem" ' poti t, j. po oni ustavi, kakor |c: Nemci tolmače, namreč po psevdou3tavnem poti ne pridemo naprej, o tem jo škoda še več besedi trositi. Naš pot no moro drugi biti nego postavni, t. j. po prošnji svitlomu Veličanstvu. In da je taka prošnja tudi ustavno .Izvoljena, to je gotovo. Enkrat smo že prosili, ali spodletelo nam je; prosimo zopet in zopet; na zadnje mora uspeh imeti. To pa je čisto gotovo in odgovor g. Possingerja, namestniko-vega zastopnika v Lvovu, kaže jasno, da se 'dinodušnemu in krepkemu zah-tevanju vlada udati hoče. ker mora. Kje pa je pri nas one edinosti slovenskih poslancev najti ? Gospoda, pri sebi začnimo onkrat, in potem bode vlada morala tudi začeti; kajti tako stvari ne mogo ostati, kakor so zdaj. Veselo prikazni vedno večega vzbujanja pri naših ljudeh so zaupnice, ki se našim vrlini štajerskim in goriškima dvema poslancema javno pošiljajo. Lo naprej takč ! Povsod, kjer nas jc le peščica, dramimo so ter pokažimo očito, da šo živijo vrli sinovi Slovenije. Zdaj, ko so v Avstriji takoznamonito pre-inembe pripravljajo, z.i pečjo čepeti iu po polhovo pospavati, bi bila kratkovidnost, bi bil narodni samomor. Dnešnji dan velja bolj nogo kedaj pri-slovica našega prostega naroda: „Korajža velja!" Od Mure , 7. nov. [Izv. dop.] „Slcpcu batino v ruko", tako sem slišal pred več loti, ko so joli ljudjo za denar kartati, ktori kart prav poznali niso, a inenjo šo dotično igro razumeli, in so toraj bili na kvari. Ravno tako bi so to besede tudi daiidenašnji marsikje upotrebiti in uvesti moglo, ker vidimo tu in tam ljudi v službi, kterej celo dorasli niso, in so na njo umo, kakor zajec na boben. Ko je 11. okt, popoldan okoli treh , v Klučarovcih pri Kardinnrovi hiši začelo goreti, in je v hipu cela rnjda — šest hiš do Erliha bila v plamenu, in jo ljudstvo, ki je na pomoč priteklo, branilo, kar se jo le dalo, da ogenj ni daljo segal, pridejo tudi žandarji, so ve lo parado delat, in skoraj bi rekel ljudi pii delu motit, ker od ognjegasenja malo ali nič no zastopijo, ampak lo zdrnžbe narejajo. ker niso naši, in nas ne zastopijo. Taka je tudi pri buri v Voržejih, jez (Wasserwehr) se dela in vodi Muri novo korito nareja, pa kaj pomaga, ker se dela napačno. Za zdaj delo vodi nek vajenec Placer po imenu, rodom Tirolec, ki niti no zastopi našega jezika, niti jo za omenjeno delo sposoben, ampak lo praktikuje, Bogu dragi dan krati. deželi stroške nareja, basna pa malo. Naj prido komisija, in videla bo, da jo vso dolo večidel lo otročarija brez vspeha po Muri splavalo, ker gradove brez pameti »rdoglavo na vodi narejati, je ravno tako nespametno, ko v zraku; zdrav razum jo povsod potreben, tudi tam, kjer se imajo teoretične vednosti v praktiki pokazati. Ljudje, ki so pri vodi dorasli iu si že marsikteri sežonj zemljo z lastnim žuljem in jezom oteli, tudi vedo kaj povedati , pa kako so hočejo z gospodom zastopiti, ki ne razumi njih jezika, niti oni njihovega. Ali v tej struki nemarno naših sposobnih ljubi? Boranje že nareja to loto do 8000 gld. Btroskov, in kakov je basen V Nasproti je pa ta gosjiod neki enega Veržejskega tržana čelom z besedo smrkavec krstil, iu ko ga tižan zavrne, da kaj takega je on sam, ki tako neotesano njega pita z nespodobno besedo, koja so za izobraženo ljudi ne pristoji, ga pa neki hoče zdaj tožiti in satisfakcije iskati. Ali so taki izgledi nemške kulture in učenosti, kojo bočejo nam vsiliti las tako osrečiti ? Politični razgled. Iz dalmatinskega bojišča v poslednjih dneh ni prišlo posohnib novic. Iz poročil posnomljemo le, da cesarska vojska novsmiljeno požiga. Več sel in krajev jo palo ognju iu požaru v plen. Poznejše preiskavo bodo pokazalo, nli jo tako postopanje ubogim zapeljanim in prenagljenim Bokeljom nasproti vso Bkozi silno bilo, ali no. Da pa žo zdaj no zbuja nevoljo no samo med Slovani, tomuč celo med Magjari kažo to, da jo v ogerskem zboru spregovoril poslanec Simoni in priporočal človeško rnvnanjo c. kr. vojski L Južni kraj je sicer večidel v rokah cesarske vojske, a upor tem bolj gori ? severu v Krivošiji in okrog Hi/anja. „N. fr. Pr." piše, da se je tudi i/ Dunaja (?) ukazalo vojaškim diktatorjem naj bodo z obešanjem in požiganjem bolj varčni. Poljaki v gališkem zboru so so duli svojemu deželnemu maršalu pogovoriti in so volili, ter voljeni prevzeli volitve v državni zbor. Velik nemir je zadnje dni naredila novica, daje i tuljan s ki kralj Viktor Kmanuel na smrt zbolel. Ko bi so pripetilo, da umrje, utegnile bi priti velike prekucije v Itiliji, ki bi gotovo imelo velik vpljiv na evropske zadeve. Med drugimi strankami , ki bi skušale spremembo porabiti, bili bi gotovo v prvi vrsti ilalijski republikanci, ki so že do zdaj vsa tla za zvoje težnje pripravili. V Parizu je zdaj dnevni junak znani časnikar Rocliefort, kteri se ponuja volilcev za „revolucijonskega kandidata" in bodo tudi najbrž voljen. V svojem programu obeta cesarju zvestobo priseči, pa prisege ne držati t. j. Napoleona vreči. — Razen tega, kandidira v Parizu tudi Ledru-Rollin . drug očiten revolucijonar in sovražnik Napoleonovega samovladarstva. Spanj s ki minister Topeto je odstopil od svojega mesta, ker ni zadovoljen, da vočina kortesov hočo mladoletnega vojvoda iz (Jenuve za kralja. Iz vzhoda prihaja važna novica , da so so spuntali Beduini pri Bagdadu v Aziji zoper Turke in sicer iz istega vzroka, kakor Bokelji proti naši vladi. Turška vojska nima sreče, ker je b;la že dvakrat tepena. — Tako je vse telo turško države bolno, dunajski časopisi pa svetujejo, naj si Avstrija pri tem bolnem možu zaveznika in pomočnika išče. Kazno stvari. * (Iz Gorico) pišo več Slovencev v „Jadr. zarjo": „Sred našega deželnega zbora je tudi letos počila petarda, — le z razločkom, da ni eksplodirala v spovednici in začetkom, ten več v zbornici sami in h kontu zborovanja. Nasledki so bili, da so zbežali vsi lahoni; osmim slovenskim poslan-cera pa jo od strahu vsa korajža v hlačah ostala na njih in našo sr.unoto. pa na smeh našim sovražnikom. Ta petarda je bila interpelacija gg. poslancev Tonklija in Žigona, zarad „zedinjenja vseh Slovencev", in to na zadnji trenutek, kajti ako so no motimo, bila je to izvrstna taktika, da te reči ni poprej vlada ovohala. „Finiš coronat opus." Hvala Vam, vrla boritelja! Zaupnico bi Vam podpisali z obenii rokami vsi obiskovalci ljudskih shodov, rešila sta Vašo in našo čast, spolnila želje vseh goriških Slovencev. — Ali sta pa vi dva sama zastopnika goriških SlavjanovV za Boga ne! tako daleč no smo priti. Molčimo o štorih uradnikih, ki so Slovencem že po lanskem „Narodu" dobro znani, koje za eni Skrit) vlada, a za drugi ženo in otroci na stol tiše, da opozicijonaluo vstati no morejo. Ali vendar vi ostali štirje neodvisni (mislimo vsaj tako) poslanci bi morali podpirati prvo in glavno točko slovenskega političnega programa. Ali je vam „Slovenija" le mačeha? Ali so vam tabori, posebno miš Šcmpaski in Briški, le igrača ? Poglavitna naloga našega in druzih političnih društev lo lepo fantazije? Sicer so ti gospodje podpirali in določno zahtevali enakopravnost jezikov, res dosegli so, da se bodo zapisnik tudi slovenski pisal, da bodo tudi slovenska poročila in teksti postav avtentični, dalje so se tudi izrekli vzajemno z ostalimi Slovani zoper neposredno volitve. — Vso je hvalevredno, ali da niso podpisali „zedimbe Slovenijo" jim no moremo odpustiti; kajti kar je ribi voda, kar tiči zrak, kar človeku srce, — to je slovenskemu narodu „zedinjena Slovenija." Kaže nam to vsak list „Slov. Naroda", to že vsaki šolarček ve. Toraj bratje in ve goriške občine I pošlito obilo zaupnic našim poslancem dr. Tonkliju in dr. Žigonu s posredstvom pol. društva „Soče", da bodo naši nasprotniki spoznali, da glas dvojih poslancev je glas narodov, koji za takimi možmi stoji in so ž njimi popolnoma vjerna, — podajmo pa tudi ostalim slov. poslancem nezaupnico, kajti delali so jjroti želji svojih volilcev." * (Prestavljen) jo iz laškega trga v \Vildon g. Jul. Kicuzl, c. kr. sodnji pristav. Na Laško že s kraja ni sodil, ker ne ume slovenski; bomo videli, kako bo znal njegov naslednik. Znal gotovo v konduitenlisti. ali v uradnem življenji . . .? * (Ilirska Bistrica na Notranjskem), Ondašnje čitalnice si. odbor nam naznanja: „Dne U. t. m, bode v naši narodni čitalnici koncert z besedo. Pri koncertu bode pevala veliko sloveča gospoja blagorodna Ual-mnjer rodom Čehinja, z blagorodnim gospodinom WeisOB>, kteri tudi slovi kakor izvrsten glasbar v vsakem obziru, ki jo tudi rodom Ceh in bil je že kapelnik pri c. k. armadi. — po koncertu ples. — Vstopnina h concertu je namenjena revežem Vabijo se tedaj k tej veselici vsi člani čitalnice, pa se tudi nadejamo obilnih gostov, ker bodo imeli priliko slišati našo severno braćo in prožili roko tukajšnjim revežem." * (Državni pravd ni k v Celji.) Zopet smo tako srečni, da moremo registrirati eno delo ptavosodnjega ministerstva: „Wien. Ztg." naznanja, da je imenovalo dosedanjega namestnika državnega piavdnika V Celji, g. Aleksandra Dullerja za državnega pravilnika ravno tam. Želeti ne moremo, da bi s tem gospodom ne imeli ničečar opraviti, kajti njegov prednik mu jo zapustil cel koš tiskovnih pravd proti „Slov. Nar." , ktere pridejo zdaj menda v tok. Zato pa bomo tirjali, da on, ki ima „exoffo" varovati postavo in pravico, varuje postavo in pravico v prvi vrsti sam in da nam ne krči jezikove ravnopravnosti, kakor jo je krčil njegov prednik. Vemo, da je v tekočih naših pravdah glede jezika že nekoliko zavoženo, in tli upamo, da spravi novi pravdnik prnvosodnji voz zopet napravo pot. Ako j>a nas naše upanje moti, potem bomo pač mi začeli svojo pravdo za svoje in narodovo pravice, to tem bolj, ker je tudi naš pravdosrednik z nami enega mnenja, da morajo biti nnše pravde skoz in skoz slovenske, v pismih iu obravnavah. Prvi pro- tokoli, ki so se z vrednikom „Slov. Nar." pisali v tekočih pravdah, so uraden škandal, da jim mal > para. \ko hote možje, ki imajo moč v rokah, škan-Jalov it več, nam malo mar, ker škandali ne bodo padali na nas, ampak na nje nazaj — torej se nam jih tudi ni bati. Sicer pa bomo v kratkem še več spregovorili o tej stvari. * (Rube Ij ni). Kader nekterim dunajskim dopisunom pojmov zmanjka, prikaže se jim o pravom času kaka nova laž. Tako ve tako imenovana „Tagespresse", ki je nastala na razvalinah šuntajoče „Debatte" , pisati iz Gradca, da tam cirkulirajo v obilnem številu ruske kopejke najnovejše kovi. Ta ruska srebrnina se je zlasti pokazala, odkar so slovenski poslanci v Gradcu zborovali. Znujdljivi dopisnik s temi kopejki v sveto spravlja opozicijonalno vedenje slovenskih poslancev. Deželna norišnica štirska bo sicer mnogo stala, vendar smo tudi mi mnenja deželnega zbora, da so mora zidanje tega zavoda kolikor mogoče pospešiti; in prihodnjemu vodju naj bi se brž ko brž predložilo vprašanje, ali bi no hotel že pred dogotovljenjem norišnice vzeti v svoje oskrbovanje Tagespresinega dopisnika. Čo bi to ne bilo mogočo, naj bi ga vsaj na vrvico deli, kajti s samo marko mislimo, da bi ne bilo opravljeno. * (V odbor za po d |) ore r ovnih študentov) na graškein vseučilišči sta izmed Slovencev voljena stud. jur. Oblak in stud. mod. Majntiuger. * (Čitalnica v Rojani) pri Trstu napravi v nedeljo 14. t. m. besedo z deklamacijo in igro: „Mlinar in njegova hči." K tej veselici odbor uljudno vabi vse slov. rodoljube. St. 18. Razpisani Mestno šolsko svetovalstvo V Mariboru je v svoji seji 31. okt. .sklenilo, da se na mestni dekliški šoli in na šoli v graškem pred-imestji razpišite službi za dva učitelja-suplcnta in sicer na prvi z j letno plačo 400 f. Iti na drugi z letno plačo 250 f. ter prostim stanovanjem. Službi se bodete za zdaj oddali začasno (provizorično). Prosilci naj svoje prošnje s postavnimi spričevali vred, posebno z dokazom potrebne učiteljske sposobnosti najkasneje do 2.5. novembra t. 1. iziočd pri mestnem šolskem svetovalstvu v Mariboru. V Mariboru 4. dan novem, meseca 1869. Zupan kot predsednik mestnega šolskega svetovalca: Bancalari, m/p. blago za obleke, barlienfi, zimske rute, siiknina, jopici in plašči, razprodaja se za vsako ceno v p r