155. Številka.
Ljubljani, v sredo 9. julija 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan z večer, izimfii nedelje in praznike, ter volja po p o iti pre]«aa&n aa avatio-ograka dežele aa vse leto 80 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt ieta 5 K 00 h, za jsden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vso loto 2 K. — Za tuj« dežela toliko več, kolikor znaša poŠtama. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatvu naročnine so ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne potit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h le ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoić Crankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu 3t. 12. Upravnlštvu naj ae bla« govolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod'4 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Klerikalni shod v Ribnici.
»Slovenčevo« poročilo o klerikalnem shodu v nedeljo popoludne na farovškem vrtu v Ribnici nas sili, da ga pokažemo v pravi luči. Ta shod je bil povsem kla-vern, klavern po številu udeležencev, po nastopivših   govornikih   in   po uspehu.
iasko je tem večje, čim več so klerikalci pričakovali od tega shoda. Ako primerjamo ta shod z onim leta 1900., ko je malik Šusteršič, čegar oče je tudi pri nas »žrl državni kapital«, v Ribnici navduševal ljudstvo za socialno revolucijo, moramo priti do prepričanja, da tudi pri nas pojenjuje takrat zaneteno navdušenje in da pride zapeljano ljudstvo sčasoma do izpoznanja, kako neusmiljeno ga farbajo njegovi novi odrešeniki. Ako naši duhovni v svojih telegramih in izjavah še tako odločno odobrujejo podivjanost svojih poslancev v deželnem zboru, mora vendar priti resnica na dan. Neuspehi klerikalcev bodo najbolje govorili za nas. Klerikalcem gre za upom up po vodi.
Da je bila udeležba na ribniškem shodu zelo pičla, že kaže to, da si celo »Slovenec« ne upa navesti števila udele žencev, ampak samo pravi, da se je vršil shod »ob obilni udeležbi vrlih, zavednih volivcev«. Navzlic agitacijam duhovnov v cerkvah in izven cerkev je prišlo skupaj kakih 60 — ali bodimo prizanesljivi — kvečemu do 80 klerikalnih volilcev, med njimi 7 duhovnov, kateri so seveda silno ogorčeni, ako jim kdo pove resnico, da v cerkvi politikujejo. Poleg tega je prišlo malo številce nasprotnikov in nevolilcev, radovednih na klerikalno farbanje ljudstva.
Shodu je predsedoval znani Jurij Drobnič iz Sodražice, katerega je slabo-glasni in neizogibni g. Brešar seboj pripeljal. Ribniškemu županu niso zaupali, akoravno je pri glasovanjih že pokazal svoje posebne spretnosti. Komandiral je seveda Brešar. Kot govornika sta nastopila učitelj Jaklič in urednik dr. Lampe.
LISTEK.
Rodinova izložba v Pragi.
(Konec.)
Leta 1895. postavil je Rodin na javnem trgu Calaisa proslule Calaiške meščane. Tudi o tej priliki so se ponavljali prejšnji napadi. — Zgodovina pripovedu je o junaštvu onih šestero meščanov, ki so bosi, v srajci in z vrvjo okrog vratu šli v tabor angleškega kralja Edvarda III. To znamenito epizodo XIV. stoletja je upodobil ženijalni kipar z zmagujočo silo. Troje teh meščanov je v sadri videti v praškem Rodinovem pavilonu. Oni s težkim, ogromnim ključem v rokah, katerega bo,položil pred noge zmagovalca s ponosnim pogledom, beden, izstradan, a čestitljiv in vznesen v svojem tihem odporu in sovraštvu, stoji tu pred vami in vas gleda, — in vas obhaja neka tajna, nerazumljiva groza pred to veličino človeka, ki je vstal iz prošlih stoletij in stopil pred vas živ, mogočen in silen v svojem ponižanju. — Se nikdar se niso na nobenem pomniku videle moške postave t raztrganih srajcah. Kak škandal za provinciale! »Bourgeois de Calais« bi bili vendar lahko vsaj svoje hlače oblekli in kape nataknili, ko so šli na mesto ob-
Škoda, da niso govorniki na protestnem shodu slišali teh govorov, prešlo bi jim bilo veselje, še kedaj nastopiti proti katoliškim poslancem.
Poslanec Jaklič je vse zlo kmeta pripisoval liberalcem in naprednim po slancem, prijemal dr. Tavčarja zaradi izreka: »klerikalcem knof, liberalcem groš«, žugal celo baronu Heinu, ki je sedaj po tem nastopu neizogibno izgubljen. Trdil je, da se na protestnem shodu ni nihče spomnil gmotnega stanja učiteljev, akoravno je deželni odbornik Grasselli iz rečno poudarjal, da se med drugim tudi prošnja za zvišanje učiteljskih prejemkov ne more rešiti zaradi za-ključitve deželnega zbora, ker je v to treba posebnega zakona. Jaklič tedaj slepi svoje kolege s tem, da je že tudi našel vir, s katerim se bode pokrila večja potrebščina za zvišanje učiteljskih plač. To sredstvo so naklade na osebni dohodninski davek, katere bi ne zadevale kmeta ter bi bile za njega zelo popularne. Seveda mož tega nalašč ali iz nevednosti ne pove, da so naklade na dohodninski davek po zakonu izključene. Tedaj zopet nova farbarija! Kakor njegov prerok dr. Š., tako nesebično dela za ljudstvo tudi narodni ekonom Jaklič, da z malo učiteljsko plačo prav dobro izhaja. Da so Doprepoljci vsled njegove gospodarske organizacije kaj pridobili, ni znano, znano pa je, da on ni ničesar iz gubil pri tem. Kako poljudno ali dolgočasno je govoril Jaklič zbranim volilcem, kaže najbolj dejstvo, da so celo zavod-nejši kmetje zapuščali shod, rekoč, da ga ne razumejo.
Kako je dr. Lampe impozantni protestni shod, kateri se je vršil istega dne dopoludne v Ljubljani, razmrcvaril, dotične govore zavijal in skušal smešiti, je že razvidno iz poročila v »Slovencu«, katerega ne bodemo ponavljali. Domišlje-val si je, da je David, ki pobija Goljata. Hvalil se je, da je vse govore, ki so so dopoludne govorili v »Narodnem domu«,
sodbe. Na to Rodin ni mislil! Kričali so mu to v spomin, piše Leon Riotor, znamenit poznavalec in kritik Rodina.
Rodin ne sliši hrupa, še bolj se skriva v svojo samoto in dela, vstvarja; dela na »peklenskih vratih« za muzej dekorativnih umetnosti, šest metrov veliki oblok in po napustku in ob straneh vstvarja Rodin strašno, a obenem poetično sceno. Več kakor dve sto modeli ranih figur je tu, nekaj, kakor človeštvo na svojem prehodu skozi svoje strasti. Vsa Dantejeva poezija je postala tu življenje . . .
In zunaj v svetu se vrste smešne ali tudi žalostne anekdote o razumevanju njegove umetnosti. Po izložbi v Genevi 1896 je daroval mestu nekatere izmed umotvorov, ki so bili izloženi, med njimi krasno »čepečo ženo« v bronci; leto pozneje našli so jo s pajčevino prepreženo in pozabljeno v kleteh tega muzeja . . .
Historija Rodinovega Balzaca je še vsem v spominu. Občudovali so ta kip, izsmehavali se mu, naročniki (društvo književnikov »Societe des Gens deLettres«) so ga odklonili, javna subskripcija ga je plačala, jeden mecen ga je kupil in na posled si ga je autor pridržal. Neki član presojevalne komisije je dejal, »da bi se mestni svet ne upal dati trga v Parizu, kjer bi se ta strahota postavila«, nekdo
že prinesel seboj, da mu jih je spisal prijatelj, menda navzoči »Daničar«. Obljubo-val je kmetom, da dobimo jednako volilno pravico in da bodo potem kmetje vladali v deželnem zboru. (Odobravanje in po šusteršiču vpeljani klici: »tako je«!) Po končanih teh pretresujočih govorih se dvigne naš generalissimus Brešar ter iz jeclja počasi od besede do besede resolucijo, da se izreče katoliško • narodnim poslancem za razgrajanje v deželnem zboru zaupanje in zahvala. Pozval je še zborovalce rekoč: Preštejmo se, da se ne bode napačno poročalo, koliko nas je ? Jaz mislim, da nas je 150 (klici: dobro, še več), tedaj 150! (Odobravanje.) Gospod Brešar si je pač lahko rekel: jaz jih vidim mnogo, katerih ni tukaj. To Brešar-jevo ljudsko štetje seje še »Slovenčevemu« poročevalcu zdelo predebelo, tako da ga ni porabil. Iz trga se poleg duhovnov ni vdeležilo 10 volilcev shoda, lahko jih seštejemo na prstih.
Voditelji tega shoda so prav lahko prepričani o tem, da bi naprednjakom ne bilo težko pridobiti večino na shodu, celo lahko pa preprečiti zborovanje po tako navdušeno odobravanem vzorcu klerikalnih deželnih poslancev in po izgledu klerikalcev in socialnih demokratov pred »Narodnim domom« v Ljubljani. Mi tega nismo storili in tudi ne poskušali, ker imamo druge pojme o svobodi govora in zborovanja, kakor naši protivniki, ki sedaj tako hinavsko govore o jednaki volilni pravici. Naš kmet je preveč konservativen, da bi bil res vnet za take radikalne novotarije. Samo s pretvezo, da bode potem kmet sam gospodaril, ste nekaterim zmešali glave.
V IJuMJsml, 9 julija Avtonomija Južne Tirolske.
Italijani na Tirolskem zahtevajo samostojen deželni šolski svet in deželni odbor za vse svoje zadeve, delitev vele posestva v nemško in italijansko kurijo, delitev deželnega zbora v dve samostojni
je trdil, da »potrebuje kip pribežališče, ne da bi se tam postavil ali, da bi se tam skril«. — Rodin je mirno pisal časopisom: »Ker mi je pred vsem na tem, da ohranim dostojnost umetnika, prosim vas, izjavite, da vzamem svoj monument nazaj in da ne bo ta nikjer postavljen«. — Vsa mlada literatura se je dvignila in veliko število slikarjev in kiparjev je sodelovalo pri protestu, s katerim se je obsojal način, s kakoršnim so nekateri priviligirani presojevalci postopali proti Rodinu — obenem so se izrazile mojstru v protestni listini najtoplejše simpatije.
V istem salonu (1898) izstavil je Rodin ljubimski par, ki sedi gol in krasen na pečini in se poljublja. »Nežen par je to in silen, ki se strastno izvija iz tega gluhega kamna«, pravi Ravmond Bonver. Ta »poljub« očarava vsakogar s silo čuv-stev in ognja, ki je v teh krepkih čistih udih. — Tudi ta veliki kip je v njegovi praški izložbi, ki obsega 88 skulptur in 75 okvirov z risbami.
čudne, neznane melodije done v dušah v tem hramu umetnosti, pred temi deli največjega kiparja naše dobe, tega genija, ki je vzniknil v naši moderni dobi, spojil rafinirano izrazovitost modernega človeka z elementarno močjo in masiv-nostjo renesanse. Strašen je in nežen, divji in pohleven. Silne so njegove pesmi
kuriji ali kako drugo poroštvo, da Nemci Italijanov glede italijanskih zadev ne bodo majorizirali. Vlada ugovarja le delitvi deželnega zbora, dovolila pa bi, da dobe Italijani svoj deželni šolski svet in deželni odbor v Tridentu ter da se kurija velepo-sestva razdeli. Toda ta avtonomija Italijanov bi bila draga. Deželne doklade bi se na nemškem Tirolskem zvišale od 36% na 37%, na italijanskem Tirolskem pa od 36% na 80%. Ali vlada bi samo pokrila večje potrebščine italijanskega dela, tako da bi avtonomija Južne Tirolske nalagala nova bremena le deželi in državi sploh, ne pa samo Italijanom. Nemci se delitvi deželnega šolskega sveta ne upirajo pod pogojem, da ostanejo nemške šole v italijanskem delu dežele pod nadzorstvom nemškega deželnega šolskega sveta. Tudi delitvi deželnega odbora Nemci ne ugovarjajo. Ker hoče vlada večje potrebščine italijanskega dela pokriti iz državnih sredstev, se tudi temu Nemci ne upirajo. Zato baje ni dvomiti, da se avtonomija Južne Tirolske pod navedenimi pogoji sprejme tudi v deželnem zboru, dasi nemški svobodomiselni poslanci avtonomije ne odobravajo. Ker jih je premalo, avtonomije Južne Tirolske ne bodo mogli zabraniti. Italijani torej dosežejo, za kar se potezajo že toliko časa!
Poljaki na Pruskem. Poljski člani poznanjskega deželnega zbora so poslali tudi višjemu predsedniku dr. pl. Bitterju pismo, v katerem naznanjajo, da se pozdravov ob prihodu nemškega cesarja na Poznanjsko ne vdeleže. Vzlic vsem odredbam proti narodnim in gmotnim koristim Poljakov in vzlic političnim in verskim bojem z Nemoi pa hočejo Poljaki vendarle ostati še nadalje zvesti podaniki cesarja, ker se ne zavedajo niti napram državi niti napram cesarju nikake krivde ter ker z ogorčenjem zavračajo podtikanje, da se hočejo od države odtrgati. Počakati hočejo, da cesar sam izprevidi, kolika krivica se dela Poljakom. — Neki poljski slikar je naslikal
v mramorju o strasti in ljubezni. Nič mehkužnega ni tu — mlada, močna priroda, divje-krasna v svojih objemih, v objestnem vrisku velikih, silnih čustev, katerih nas je strah, a katere gledamo v teh strastnih gestah, v teh polnih, napetih mišicah s spoštovanjem in občudovanjem. Svečano nam postane v dušah in s tiho pobožno radostjo čutimo, kako odmira v naših bitjih zadnji ostanek one gnile pruderije, ki onečašča vse, česar se dotakne.
Rodin ne daje v svojih kipih one oglajene figure, kjer je vsaka malenkost, vsaki gumb na obleki s smešno skrbjo opilen in obdelan, on daje kretnjo, živo silhueto, zunanjo in duševno karakteristiko, z velikimi, pogumnimi linijami. On sam pravi o svojem Balzacu: »Moja glavna modelacija je v tem, a bila bi v tem manj, ako bi na videz več izdelal. Kar se tiče gladenja in lestenja prstov na nogi ali kodrov las, nima to v mojih očeh nobene cene in kompromitira glavno id e j o, veliko linijo, d u S o tega, kar sem hotel, in jaz nimam občinstvu o tem reči ničesar več.«
Rodin je vedno ravno in mirno hodil po svoji cesti. Njegova dela so govorila, on pa je molčal. Rodin ni eden izmed onih, ki s krikom in tantamom v smešni domišljavosti   zahtevajo prostora. Samo
alegorijo: Kristus sedi pod križem ter tolaži pred seboj klečečo žensko, Poljsko. Okoli križa leže raztrgane poljske zastave, s številkami 1794, 1830, 1848 in 1863. V ozadju se dviga veličastna stavba, nad katero plove poljski orel v žarkih. Ta slika se je razmnožila ter prodala zelo hitro. Državno pravdništvo pa je sedaj vse eksem-plarje konfisciralo. Prihodnjo nedeljo, 13. t. m. nameravajo Poljaki prirediti velik protesten shod s tem, da bodo proslavili bitko ob Jelkini gori, kjer so Poljaki leta 1410. premagali nemški viteški red. Raz deljevale se bodo spominske kolajne in opis bitke iz Sienkie\viczevega romana »Križarji«.
Car reformator.
Zadnji ruski dijaški, vojaški in kmet ski nemiri so pokazali, da se pripravljajo v Rusiji veliki načrti, da se bo moralo s sedanjim vladnim sistemom prevreči. Kruti absolutizem, ki je prišel birokraciji v meso in kri, se bo moral umakniti, a to tembolj, ker tudi car ni ž njim zadovoljen. V razsežni Rusiji še namreč oholo višje uradništvo vedno marsikaj stori, kar ni v duhu časa in carjeve volje. Zato pa je med temi domišljavimi samodržci zavladala splošna poparjenost, ko se je izvedelo, da hoče car Nikolaj zaslišati zastopnike vseh stanov glede njih mnenja o sedanjih ruskih odnošajih. Birokracija se čuti zapostavljeno in užaljeno, ker ni car njej po veril takega poizvedovanja. No, tako daleč so pač izučili carja dogodki zadnjih let, da bi se izcimile le še ostrejše razmere, ako bi uradniki preiskavah vzroke splošne nezadovoljnosti. — Med onimi, ki jih b i poklical car k sebi v imenovano svrho, so profesorji, uredniki, pisatelji, politični kaznjenci, kmetovalci, možje liberalnega mišljenja, in ljudje, ki so zaznamovani v policijskih listah kot sumljivi. Že je dobilo carjev poziv mnogo najbolj prosvitlenih podanikov, naj pridejo k carju ter mu raz-odenejo brez ovinkov, kako bi se dala odvrniti revolucija, s kakšnimi sredstvi bi se opomoglo revščini in nezadovoljstvu nižjih slojev in kakšne reforme bi bile potrebne deželi. Med pozvanimi so baje tudi: knez Meščerski, izdajatelj »Gražda-nina«, knez Vjesenski, Avdjev, Komarov in drugi.
Najnovejše politične vesti.
Vladni načrti. Državni zbor se skliče med 22. in 28 septembrom. V za četku septembra se skliČejo še nekateri deželni zbori h kratkemu zasedanju, na pr. nižjeavstrijski in češki. S tem zasedanjem se obnove istodobno na Češkem spravna pogajanja med Nemci in Čehi, in sicer bo predložila vlada gotove točke iz skupine narodnih zahtev Nemcem in Čehom v odobrenje. —■ Potovanje italijanskega kralja skozi Švico na Rusko ima baje tudi namen, poravnati italijansko-švicarski spor. — Kronanje angleškega kralja se izvrši po najnovejših poročilih med 11. in 15. avgustom, ker je kralj skrajno nestrpen. — Abdu lah-paša, vojni poveljnik v pokrajinah Rudečega morja, je zbežal na angleškem
delal je, ustvarjal, in kadar so ga ljudje obsojali, kadar so se javno in privatno prepirali o njegovih kipih, je sedel v tihem, velikem atelieju in klesal nekaj novega. Nikogar ni poslušal, samo sebe, vedno si je ostal zvest. Stokrat se je razočaral, pred vsakim njegovim delom se je začul najprej posmeh; počasi so prihajali oni, ki ga razumejo, a on je neutru-jen in nepremagan stopal dalje. In zvesti okrog njega se množe, vsak dan se postavijo nove vrste pristašev pred temi možmi izstradanimi, velikimi asketi, pred temi možmi s kraljevimi gestami svojih silnih teles, v katerih odmeva strast in ljubezen, obup in hrepenenje; pred temi ženami s krasnimi in nežnimi, z lahkimi koraki, s silnimi bokovi pramater, s strašnim mementom v starih izsušenih udih ter jih občudujejo. In onim, ki so se mu včeraj rogali, ga danes občudujejo, onim, kateri so videli v njegovih kipih smešne karikature, je padla mreža raz oči in danes vidijo v dolgi vrsti teh kipov člove-čanstvo v vsej svojej boli in nesreči, v svojih strastih in čednostih. In Muza prihaja, da oznani umetniku: »Dolgo si se boril ali zmagal si!«
Praga 6. julija 1902.
Z. K.
parniku k Angležem. Seboj je vzel ves denar. Angleži so pribežnika zelo veseli, ker najbolje pozna razmere ter je med ljudstvom priljubljen. — Revolucija na Kitajskem. Izmed 18 kitajskih pokrajin razsaja v devetih pravi punt. V Pečili se morajo vladne čete neprestano umikati vstašem. Pri tem so razdjali na potu 37 utrjenih mest in vasi, prebivalce pa pomorili. — Poroka ruske velike kne ginje Jelenez grškim princem Ni kolajem se vrši dne 28. avgusta t. 1.— Za nabavo vojaškega sukna in odej je zahteval v razpisu avstrijski vojni minister, da morajo biti predmeti iz domačih surovin. To pa je monakovsko trgovinsko zbornico močno razburilo, češ, da je na ta način močno oškodovana južno nemška produkcija volne ter da ministrova zahteva nasprotuje duhu trgovinske zveze med Avstrijo in Nemčijo. — Nova stranka v Srbiji. Po tajnem prizadevanju ministrstva Vuića se snuje nova po litična stranka, ki naj bi obsegala vse one pristaše dosedanjih strank, ki se hočejo odpovedati svojemu programu ter sprejeti program: zvestoba vladi in dinastiji. — Ogrsko železniško ministrstvo se baje ustanovi že v najkrajši dobi.
Dopisi.
Iz Ptuja. Vaš, nam dobro znani dopisnik, se je v štev. 14G. Vašega lista drgnil ob »lenobi in samopašnosti« neke »osebice«, ki hoče samo sebe v »ospredje postaviti« in zase »reklamo delati«. Isto-tako se je po nepotrebnem drgnil ob učiteljih slovenske okoliške šole. Za sedaj naj mu služi sledeči odgovor:
Da je bil dopisnik pri zboru »Po-zora« navzoč, bi bil lahko izvedel, zakaj se je tista »osebica« branila prevzeti od borništvo »Pozora«. Gospod dopisnik bi tudi izvedel, da ne gre »osebico« prezirati ali izključiti iz ravnateljstva denarnega zavoda, pri »Pozoru« pa to osebico v »ospredje« rivati po načelu: »Geh' du vo-ran, du hast die grossen Stiefel an«. Da pa ta osebica ne lenuhari, če je ravno nekaj študirana, temu dokaz je dejstvo, da je ta »osebica« član okrajnega šolskega sveta v Ptuju, da kot tak prav pridno deluje v prospeh narodnega učiteljstva in da ima pri narodnem učiteljstvu več ugleda, kakor si gospod dopisnik misli. Kakor znano, je pa delovanje pri okrajnem šol skem svetu brezplačno in se s tem delovanjem ne dela nikaka reklama. Toliko za danes. Če hoče gospod dopisnik odpreti svoj vizir, — nam tudi prav. Bo-demo se skusili. Kar se tiče učiteljstva narodne okoliške šole, je tudi napad na to učiteljstvo neosnovan. To učiteljstvo stori svojo narodno dolžnost, če je od neke veselice izostalo, ni bila to demonstracija, ampak samo nesporazumljenje. Svetujemo Vam, gospod dopisnik, da se v svojih dopisih malo »krotite«, sicer za-morete še doživeti nekaj razočaranj. Sa-pienti sat. Justus.
Iz Polzele. Polzelski dopisnik ma riborskega lističa »Naš Dom« se strašno jezi in svoj žolč razliva na dopisnika »Slov. Naroda«, ki je v št. 125 priobčil dopis iz Polzele. Klerikalni privandranec ga imenuje: Privandrani liberalec. Kaj pa je klerikalizem? Kaj je liberalizem? To dvojno vprašanje moramo najpred rešiti, da nam bode mogoče po vsej pravici in resnici soditi, kdo je grešnik in kdo ni grešnik, kje tiči sreča in kje tiči nesreča. V klerikalizmu ali v liberalizmu? Da po dunajskem »Jugu« govorimo, je klerikalizem: 1. Tisočletna in stoglava pošast, ki ima svoje požrešno in nenasitno telo v Rimu, a glavo izteza po celem svetu. 2. Klerikalizem je političen tok, ki izvira v Vatikanu, a se razliva po celem svetu. Ta politična struja hoče, da bi imel rimski škof oziroma papež svejo državo in vojsko, kakor drugi posvetni vladarji, da bi papež zapovedoval celemu svetu, in bi se pred njirn tresli kralji in cesarji. 3. Klerikalizem je čistokrvni naslednik lakotnega imperializma rimskih cesarjev. 4. Klerikalizem je največji nasprotnik narodnega razvoja in vsakega napredka. 5. Klerikalizem je najhujša pijavka človeške družbe. 6. Klerikalizem ščuje narod proti narodu da igra potem vlogo tretjega, ki ima dobiček. 7. Klerikalizem nima s krščansko vero  nič opraviti, on smeši Kristusovo
vero in jo izkorišča v najpodlejše namene. 8. Jedini namen klerikalizma obstoji v tem, da podjarmi celi svet, vse narode Vatikanu in jih spravi v njegovo duševno in telesno odvisnost. Oziraj se na Španijo, tam klerikalci vladajo.
Kaj pa je liberalizem? Liberalizem je pa tudi političen tok, ki ta nesrečni klerikalizem pobija in skrbi, da predvlade ne dobi.
Klerikalci so ošabni, prevzetni ljudje, sejejo povsod, kamor pridejo, nemir in prepir, hujskajo sosede na sosede, žene nad može, kar se na Polzeli v praksi vidi.
Liberalci in njihovi listi si pa želijo miru, edinosti, složnosti, ljubezni med ljudstvom celega sveta.
Liberalci so Avstrijo tlako in desetine rešili, samo na Polzeli ne. To je znamenje, da Polzela nima liberalcev in da se dopisnik »fihposa« zastonj nad njimi jezi. Priporočam ti: Vzemi svoj križ in hodi za menoj, ter bodi krotek in ponižen, a ne ošaben in prevzeten, sicer zastonj trkaš na prsi in obžaljuješ: »mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa«. Na svidenje, dokler si zopet piševa!
„Sokolskega" naraščaja javna telovadba,
ki se je vršila včeraj zvečer v »Narodnem domu« v Sokolovi dvorani, bila je izvrsten dokaz, s kako strokovnjaško energijo in vstrajnostjo gojijo vaditelji »Sokola« to ne precenijivo narodno vzgojevalno sredstvo. Ob zvokih godbe prikoraka pod vodstvom podnačelnika »Sokola«, g. Kandare-ta, 21 krepkih mladeničev v starosti od 15 do 18 let, vsi v enakih telovadskih oblekah. Nastop k prostim vajam je bil rajalen ter je obsegal jako lepe oblike. Korakanje, redovne vaje, posebno premena štiristopa v dvored med pohodom, vse je bilo vzorno izvedeno. Povdarjam, da si da vsako telovadno društvo ravno s korakom, ki je jedna najtežjih telovadskih vaj, in z redovnimi vajami, kjer nastopi društvo kot celota, spričevalo, alt je kaj notranje discipline v njem ali nič. V tem oziru je pa naraščaj naravnost posnemanja vre d en Enako lepe so bile proste vaje. Vsak telovadec je bil v mnogoterih oblikah kakor kip. Najlepšo sliko pa je dajala celotna izvedba, ki je bila brez napake, natančna in hitra. Predtelovadca Dolhar in Rupnik sta prav dobro izvršila svojo nalogo.
Izmed vaj je bila najlepša izpad v desno naprej, istoimensko roko vzročiti, levo zaročiti; s čelnim krogom rok navskriž do odročenja skrčno, izpad v desno stran. Na orodju so nastopile tri vrste, v vsaki po sedem telovadcev. Prva vrsta (vaditelj br. Kandare) nastopila je na drogu in na konju vzdolž. Na drogu naj omenim po sebno kot vaje: razovko, vzmik zad, toč počasi v skrčeni spori zad do razovke spredaj; potem veletoč, vsklopka s podpri jemom spojeno toč ob stegnjenih rokah naprej zopet v sporo spred; naopor v levem podkolenu med rokama, s hipnim obratom in podmet; tezopor; odbočke in skrčke. Na konju vzbujal je pozornost po leg raznih metov posebno raznožni vele-preskok. Druga vrsta (vaditelj g. Perne) je nastopila na bradlji in kozi. Prvo orodje je obsegalo razne mete v sestavah — lepa vaja bila je raznoška konci bralje ven naprej; kozo se je preskakovalo skrčeno in raznožno. Tretja vrsta začetnikov (vaditelj g. Burgstaler) kazala je čedne mete v sestavah na konju šir in na bradlji.
Slikovite so bile skupine, ena na orodju in štiri brez orodja, pri katerih je sodelovalo 20 telovadcev. Pri vseh smo občudovali hitro in sigurno izvedbo. Posebno zanimive so bile one brez orodja, ki se bodo kot nova uvedba v sokolski sestav gotovo priljubile med telovadci. Glasno odobravanje od strani, žal, jako pičlega občinstva, je spremljevalo telovadbo. »Na zdar« klici odhajajočim telovadcem pa so bili dokaz, da smo bili vsi navzoči nad vse pričakovanje zadovoljni. Vsa čast vrlim telovadcem, osobito pa požrtvovalnemu pod načelniku g. Fr. Kandaretu in vaditeljema gg. Burgstallerju in Perne t u. Ta telovadba je bila za ljubljanskega Sokola zgodovinski pojav, in kot tak ve lečasten po svojem prelepem vspehu.
Z veselo zavestjo gledal je lahko včeraj g. A. Novak, ki je prvi začel s telovadbo vajencev pred jednim letom, na blagonosne sadove svojega važnega dela za bodočnost »Sokola«.
Če se premisli, da so telovadci skoro vsi vajenci kovinskih obrtov, se mora pač čuditi, da so po celodnevnem napornem delu, še tako veselo telovadili.
Med udeležniki, ki so počastili telovadbo, naj omenim gospoda podpolkovnika Lavriča in vrle članice ženskega telovadnega društva.
Društvena godba je dobro izvršila svojo nalogo.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon predsedoval je včeraj sledečim bolj zanimivim obravnavam:
1. Tatvina. L. 1871. na Zgornjem Avstrijskem rojeni kovinar Franc Hart-m a n je, delajoč v Belipeči, ukradel nekaj stvari: jermen, klešče, pile itd. Ko je bil odpuščen, so našli te stvari pri njem. Potreboval jih je za domače delo. Meseca maja je videl, da ima i slabe čevlje. Šel je v Tibiž k nekemu znanemu čevljarju in mu ukradel par lepih oficirskih čevljev. Našli so pa tudi nekaj hotelskih žlic, vilic in nožev pri njem. Policija je poizvedovala: Žlice so bile ukradene v nekem hotelu v \Vaidhofenu. To je bilo ravno takrat, ko se je Hartman ženil in si je poceni hotel pridobiti »ausštafirengo«. »Zakaj ste pa žlice rabili?« ga vpraša sodnik. »Za jesti« — odgovori Hartman hladno. No, sedel bode 1 teden v strogem zaporu; 7 tednov je namreč že v preiskovalnem zaporu.
2 Ne vtikaj se v tuj prepir! 29 maja sta se neki Janez Bregar in I. 1880. rojeni kamnosek Anton R e-ž e k iz Šentjurija skregala v Kranju. Rezek je bil že dlje časa na Bregarja jezen, ker je bil ta menda kriv, da je bil Rezek enkrat tepen. Kmalu sta se tudi tukaj stepla in oklofutala. Matevž Arhar pa se je »vmes vtikal«. Zato je dobil sunec z nožem, ki ga je težko na tilniku ranil. Rezek, koji ga je sunil, bode sedel 6 mesecev v težki ječi in se postil vsakih 14 dni.
3 Razbita ljubezen. Leta 1875. rojeni tovarniški delavec Gašpar Do v-ž a n v Mojstrani je »štimala pridno šiviljo Agato Dovžan. Ta ljubezen se je pa razbila, ker Dovžan ni hotel »parirati« in ubogati pametnih svetov pridne Agate. 15. junija je Agata šivala, ko pride toženec ves p Jan k njej v Kovačevo hišo. Agata ga je okregala, Češ, ženi se in pi jančeva okrog . . . Zato jo je pa razjarjeni ženin oklofutal; razbijal je pri tem tudi okna, raztrgal zastor, pretil in klel. »Jaz te moram zaklati, ali pa zadaviti, ali pa ubiti —« ji je dejal. Agata mu je komaj ušla. Tako je ljubezen splavala p d vodi, — nezvesti ženin bode pa 6 mesecev v težki ječi sedelin se postil vsakih 14 dni.
4. Nesreča. 33 letna Neža M o -zelj v Podkraju je velika revica. Njen rnož je na Pruskem, ona pa doma s 3 malimi otročiči brez vsake podpore. Zadnjič se ji je pripetila še večja nesreča. Pustila je namreč svoje otroke pri vroči peči in šla na 3 minute oddaljeni vodnjak. Ko je nazaj prišla, je našla hčerko v plamenu. Otrok je kmalu umrl. Ona pa se je imela zagovarjati, a je bila popolnoma oproščena.
5 Velikanski tepež. Dne 24. novembra je bilo v Klancu (kamniški okraj) zelo nemirno. Nekaj je ležalo v zraku in res — proti večeru so se fantini na grozen način stepli, da je bilo par pobitih in težko ranjenih. Janez Lak je udaril nekega fantina po glavi, Janez Košir pa njega z ostrim orožjem. Andrej in Anton Jankar sta s tovariši lučala kamenje v šipe nasprotnika in razbila 14 šip. Pri Janeza Koširja hiši so razbili 3 okna z gnojnimi vilami. Janeza Jeršeta so napadli in ga težko ranili. Gregor Kern je Toneta Ravnikarja z nožem v prsi sunil. Andrej J a n k a r je bil hudo tepen itd. Včeraj je bilo 16 fantinov, večinoma posestniških sinov obtoženih. Prič je bilo čez 20.
Meseca februvarja je krožila po listih vest, da je bil v Ljubnu na Štajerskem aretiran Franc Škrjanc iz Spodnje Šiške zaradi ropa. Kakor že v dosti takih slučajih, se je tudi tu izkazalo, da ta »rop« ni bil druzega kakor tepež pri hazardni igri. Škrjanc je bil samo radi prepovedane igre in tepeža obsojen na 48 ur in 10 K globe. Toliko, ker v Šiški govore, kakor da je bil fant obsojen kot »ropar«.
Dnevne vesti.
V Ljubljani,  9 julija
— C. kr. kmetijska družba za Kranjsko ima jutri svoj občni zbor. Opozarjamo vse člane, naj so zborovanja v obilnem številu udeleže. Kakor čujemo, kandidira odbor na mesto umrlega stavbnega svetnika g. Fr. \Vitachla c. kr. nadinženerja g. Fr. Pavlina.
— Moška beseda. Izvrševalni odbor naše stranke je dobil naslednjo izjavo:
Št. 106.
Slavnemu izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke
v Ljubljani. Podpisani občinski odbor izraža s tem največje ogorčenje, da se je upala manjšina v visokem deželnem zboru z obstrukcijo onemogočiti tega delovanje.
Ta manjšina, ki je v svojem volilnem oklicu, izdanem povodom državno-
zborskih volitev v »Slovencu« dne 17. novembra 1900 sama obsodila obstrukcijo, je sedaj s tem- podlim sredstvom sama ustavila zasedanje deželnega zbora, ne oziraje se na škodo, katero je provzročila s tem volilcem.
Županstvo občine Tribuče dne 6 ju lija 1902.
L. S. Cvitkovič, župan.
To je moška beseda! Naj bi drugi občinski odbori posnemali ta izgled!
— Protestni shod. Došel je pro tes'neniu shodu še naslednji telegram: Tržišče na Dolenjskem: Protestnemu shodu želimo iz srca obilo sadu! Sch\veitzer, Žitnik, Košak, ste li zato izvoljeni, da doma sedite? Ljudstvo čaka izpolnitev Vaših obljub. Sramota, da se s tako nesramno umazano bando družite. — Občinski odbor in tržiški volilci.
— Klerikalce lomi jeza, ker je
protestni shod tako sijajno uspel, da kaj tacega še v sanjah niso pričakovali. Tako jih lomi jeza, da kar nore, Šusteršič pa je še v nedeljo osebno sedel k telefonu in skušal dunajske nem-ško-liberalne liste nafarbati z laž nivim poročilom o n a š e m p r o t e s t nem shodu. Toda Šusteršiča pozna že ves svet kot lažnjivca in sleparja, in zato ni noben list sprejel njegovega poročila, nazadnje pa mu je še »Vaterland« — pomislite, »Vaterland«!! — dal zasluženo brco. In kaj takega naj klerikalcev ne razjezi tako, da bi si najraje lase izpulili? Postali so menda božjastni, zlasti ker se vse avstrijsko časopisje slovansko in nemško roga tisti nadvse borni demonstraciji, ki so jo klerikalci uprizorili. Toliko so se trudili, da bi bili spravili kaj ljudi na noge, a nazadnje ta grozna bla maža. No, ljudje so na svoje oči videli, kaj se je v nedeljo godilo v Ljubljani in zato lahko njim prepustimo sodbo. Le na jedno jih moramo opozoriti: Tako, kakor o našem velečastnem protestnem shodu in o klavrni protide-monstraciji združene črne in ru-deče m u 1 a r i j e, piše »Slovenec« vedno in o vsaki stvari. V vsem, kar je v klerikalnih listih, je vedno samo toliko resnice, kolikor v poročilih o našem protestnem shodu, namreč nič. Kako bi bilo tudi drugače, saj žive klerikalci od sleparije.
— Župani in protestni shod.
»Slovenec« pravi: Od vseh stotin županov je shod pozdravilo samo 14 županov.« »Slovenec« pa ne pristavlja, da so malone vsi drugi napredni župani prišli osebno na shod, in je bilo med osebno navzočnimi župani in občinskimi svetovalci tudi mnogo takih, ki so do zadnjega časahodili s klerikalno stranko, katerim pa je obstrukcija od prla oči. Prišli so do spoznanja, da je klerikalna stranka škodljivka deželi in jej zato pokazali hrbet.
— Žlindra z žlindro. Iz okolice blejske se nam piše: V »Slovencu« se je oglasil tudi gorjanski župan J. Žumer z brzojavko, v kateri pravi, da se popolnoma strinja s Šusteršičem in da njemu in njegovi stranki popolnoma zaupa. Kako to, da se vi, pobožni gospod župan, zaupno strinjate s terni ljudmi, saj je vendar vaš občespoštovani gosp. brat tudi uradnik? Povejte, ali vaš g. brat tudi žre? No, na zadnje se pa le ne čudimo, da ste pozabili na gosp. brata. Vas je vleklo srce k Šusteršiču. Gosp. Vinko Jan vam je samo očital, da je v vaših občinskih računih vse polno žlindre in vi se ga niste upali tožiti. Vaša žlindra je Šusteršičevi zelo podobna in zato ste se oglasili! Takih zaupnic je Šusteršič res vreden. Na svidenje — kadar vam drago.
— Klerikalen Mvindel. Nekaj se mora na klerikalcih kar občudovati, to je velikanska nesramnost, s katero lažejo in s katero zavijajo dejstva, ki jih je videlo na tisoče ljudi na lastne oči. O tisti presmešni demonstraciji, ki jo je v nedeljo uprizorila krščansko socialna in socialnodemokratska mula rij a, poroča »Slovenec« tako, da morajo čitatelje samega smeha kar krči popadati. S takim bedastim pačenjem stvari, katero je vendar na tisoče ljudij videlo, hočejo klerikalci utajiti impozantnost našega shoda. Otročje početje! O shodku v zarubljenem »Kat. domu« pravi »Slovenec«, da se ga je ude-
ležilo nad 700 mož — v resnici pa gre v dvorano »Kat. doma« komaj 300 oseb, na hodnikih pa še 50 ljudij nima prostora. Kdor je kdaj bil v »Kat. domu«, ve, da ne spravijo 400 ljudij notri, tudi ko bi se stisnili kakor sardele. Nasprotno pa je »Slovenec« naštel, da je bilo v »Nar. domu« le 900 (!!) udeležnikov in med njimi 200 (!!) socialnih demokratov. A koliko jih je bilo v resnici i Še 20 ne! Da je bilo 200 socialnih demokratov, bi bili lahko trikrat shod razgnali — tako pa si, ko je nastal vihar, še kihniti niso upali. Sploh se mora krščanskim in rude-čim socialistom priznati, da so tako ponižno in strahopetno »demonstrirali«, da si večje pohlevnosti ni mogoče predstavljati. Aretiran ni bil nihče, prav ker so demonstrantje bili smešni. Ko bi bilo napredno vodstvo le mignilo, bi bili naši možje vse demonstrante kar za ušesa prijeli in jih pometali čez sosedne zidove. V ostalem pa radi.priznamo, da zna »Slovenec« lagati tako, kakor samo lažnivci po poklicu.
— Korist klerikalne obstruk-cije. Vsa dežela je ogorčena radi klerikalne obstrukcijo in vsa dežela je jedina v tem, da je bila obstrukcija vsemu prebivalstvu na škodo. Pa je vendar tudi izjema. Nekdo je obstrukcijo vesel, lahkega srca prenaša, da deželni zbor ne more delati. To je nadebudni sinček dr. Žlindre. Na dvorišču nekdaj Ovijačeve hiše ga je lahko videti, kako se veseli igrač: bo-benčka, trobentice in raglje. Raglje se dobe navadno le o velikonočnem času, mladi Šusteršič pa ima popolnoma novo ragljo, ravno tako, kakor jo je imel oče v deželnem zboru, in sploh še ni imel nikdar toliko igrač, kakor seda). Brez dvoma je torej, da je dobil mladi Šusteršič tiste instrumente, s katerimi se je njegov oče produciral v deželnem zboru. Tako je mladi Šusteršič jedini, ki ima res korist od obstrukcijo.
— Staroslovenska masa. V nedeljo zjutraj je bila v trnovski župni cerkvi slaroslovenska maša, katero je daroval grško unijatski župnik v Ricmanjih, g. dr. Požar, asistiral pa mu domači župnik, g. Ivan Vrhovnik. Maša je bila darovana za god slovanskih blagovestni-kov sv. Cirila in Metoda. Prisostvovalo je maši jako mnogo občinstva iz najboljših narodnih krogov, na čelu vsem odbornice Ciril-Metodove podružnice. Mi namenoma nismo doslej nič omenili o tem dogodku, ker so nas rečene odbornice v to naprosile, a ker so drugi listi zabeležili ta dogodek, tudi nam ni treba molčati. Soglasna sodba vseh, ki so bili pri tej maši, je, da je slovenska maša naredila nanje utis, kakor ga latinska nikdar ne more narediti.
— Smledniški kaplan je odslovil 15 Marijinih otrok iz Marijine družbe, ker so se udeležile tombole gasilnega društva v Primčah in malo poplesale. — Punice — bodite vesele, da ste zunaj. Mi sicer ne poznamo smledniskega kaplana, to pa vemo, da za dekliško nedolžnost ni nikjer toliko nevarnosti, kakor v nekaterih kaplanskih Marijinih družbah. Kar se ponekod dogaja v teh družbah, mora sčasoma vzbuditi mnenje, da se hoče obnoviti navado starih Babiloncev, pri katerih se je poganskim bogovom darovala dekliška nedolžnost in so se v ta namen prečastiti babilonski duhovniki osebno »potrudili« ter dekletom jemali »kran-celjne«. Več se lahko izve iz vsake zgodovine. V Tibetu imajo ondotni »božji namestniki« še dandanes to navado, a kakor se kaže, jo hočejo nekateri kaplani sčasoma tudi pri nas vpeljati.
— Odlikovanje. Umirovljeni rudar I. Likar v Idriji je dobil častno svetinjo za štiridesetletno službovanje.
— Umrl je v ljubljanski bolnici umirovljeni adjunkt c. kr. pomož. ravnateljstva g. Makso vitez Premersteinj v Trstu pa revident drž. železnic g. Ivan F a v a i.
— Maturitetna skušnja na ljubljanski realki je bila včeraj končana. 16 abiturijentov je napravilo skušnjo z dobrim uspehom, mej njimi dva z odliko.
— Ljubljanske ljudske sole sklenejo šolsko leto dne 15. t. m. Šolsko leto pa se prične dne 16. septembra ob 8. z mašo. Po maši se vrši redni šolski pouk. Vpisovanje učencev in učenk je dne 13., 14. in 15. septembra t. 1.
— V zavodu za gluhoneme v Ljubljani bo sklepna izkušnja gojencev in gojenk dne 14 julija 1902 ob 10. uri dopoldne. Izkušnja bode v telovadnici, izdelki gojencev in gojenk pa bodo raz stavljeni v sobi št. 17.
— Radi škrlatinke sta se danes zaprli Schulvereinska privatna deška šola in Huth Hansov zavod. Bržčas se zapro predčasno tuJi druge ljudske šole. Razen škrlatinke se širi med mladino tudi duš-ljivi kašelj.
— Redko drevo. Na travniku posestnika Franja KogovŠeka v Doleh nad Idrijo raste tisovo drevo (Taxus), katero meri v obsegu 3 44 m. Ta tisa je — kakor so se veščaki izrazili — že nad 2000 let stara.
— Štajerski deželni proračun izkazuje potrebščin 20,464908 kron. Pokritje znaša 10 726 273 K, tako da se bo moralo z obdačenjem pokriti 9,738.635 kron, t. j. za 659.174 K več primanjkljaja kot lansko leto.
— Strela je ubila 8. julija pri zvonenji proti hudi uri na Dolgi njivi pri Sv. Lorencu mežnarja Hribarja.
— Ustrelil se je na Reki tipograf S. Faleschini iz Brežic, ud znane nem-škutarske rodbine, koje glavar je brežiški župan.
— Kap je zadela v Celovcu dež. sodnega svetnika J. Wagnerja, da je umrl. Pokojnik je vodil porotno obravnavo učiteljice Burgarellove ter se je splošno govorilo, da je bil najboljši zagovornik obtoženke, da je bila oproščena.
— Požar v Kotjah. Prijazna planinska vas v Zilski dolini ob cesti v Šmo-hor, sedež okrajnega sodišča, kamor so zadnja leta posebno radi prihajali letovi-ščarji, je požar večinoma uničil. Z velikim trudom so rešili sodno poslopje, cerkev in servitni samostan.
— Konsekracija goriškega nadškofa monsignora Jordana se bo vršila dne 20. julija v stolni cerkvi v Gorici.
— Na včerajšnji semenj je
bilo prignanih 608 konj in volov, 195 krav in 101 tele. Skupaj 904 glav. — Vkljub temu, da je bil pred kratkim semenj, je bila še dokaj ugodna kupčija, posebno za govejo živino.
— Mestna ljudska kopel. Od 1. do 28. junija letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 2552 kopelij, m sicer za moške 2032 (prsnih 1495, kad-nih 537); za ženske 520 (prsnih 77, kad-nih 443).
— Marala ga ni. Kamnoseški po močnik Franc Babnik iz Gline se je zaljubil v Kožuhovo Karolino iz Podutika, toda ta ga ni marala in ni uslišala njegove ljubezni. Ko je danes zjutraj šla Karolina na delo v tobačno tovarno, jo je Babnik v Kosezah pričakal, jo udaril dvakrat s pestjo po glavi, da je padla na tla in na tleh jo je še brcnil z nogo. Obljubil ji je tudi, da jo bode tako hodil pričakovat in jo pretepavat, dokler ga ne bode marala.
— V električni voz je zadel včeraj popoludne Kramarjev hlapec na Dolenjski cesti. Vozil je neprevidno. Električni voz je ob strani obdrgnjen.
— Patroni v Gruberjevem kanalu. Mestni delavec Anton Erjavec je našel včeraj v Gruberjevem kanalu več nabitih vojaških patronov.
— Ljubljanska društvena godba igra danes ob 8 zvečer v gostilni Francot-Reiningshaus. Jutri zvečer ob 8. igra godba pri »Llovdu«. Člani in otroci so prosti; nečlani plačajo 30 h.
* Najnovejše novice. Sleparska rodbina na Humbert je bila do pretočenega tedna v samostanu Lovven v Belgiji. Državni pravdnik v Ostende je dal gospo Humbert tajno opazovati, a prijeti je ni pustil ter se je odpeljala naj brže v Ameriko. — Meter visoko toče je napadalo nad špansko pokrajino Lugo. Več ljudi je ranila ter pobila mnogo živine. — Štrajk zidarjev je nastopil v Aradu. Delavci zahtevajo plačilo od ure, in sicer po 32 h. — Obglavljena roparja. V Kiistrowu pri Breslavi je krvnik obglavil roparska morilca Rungla in Ispeka. — Potres v Solunu se ponavlja v gotovih prenehljajih. Od nedelje je bilo že 30 sunkov. Prebivalstvo se je utaborilo po polju, mesto je zapuščeno in mrtvo — General baron Berchtolsheim, poveljnik 8. voja v Zagrebu, obhaja dne
12. t. m. 50 letnico svojega službovanja — 9000 železniških delavcev v Cikagu je napovedalo stavko.
* Hrvatsko pevsko društvo
,,Kolo" bo praznovalo prihodnji mesec 401etnico svojega obstanka. Pri tej priliki se vrše velike slavnosti. Plakat je naslikal slikar Iveković. Društvo vprizori pri tej priliki Albinijevo opero »Maric on«, ki je na repertoirju slovenske opere za sezono 1902/3. Slavnosti »Kola« se vdeleži večina hrvatskih pevskih društev.
' Potres v Solunu. Kakor je že poročal »Narod«, je bil v Solunu hud potres; ljudje so bežali vsi na prosto, kjer je postavilo vojaštvo šotore. Vse tovarne in prodajalne so zaprte. Vasi Guvezno, Langaza in Zelihova bo zelo poškodovane. Zlasti Guvezno je popolnoma podrta; 150 hiš je povsem porušenih. 800 ljudi je brez strehe. 4 osebe so mrtve.
* Po nedolžnem obsojen. Na otoku Sardiniji so leta 1892. porotniki obsodili majorja Petra Frontedu zaradi ropa in umora v 10 letno ječo. Sedaj po prestani kazni se je dokazalo, da je bil nesrečni častnik, ki je vedno zatrjeval svojo nedolžnost, žrtva justičnega umora.
* Nesrečna ljubezen. Ob postaji Ruščuk na Srbskem se je vrgel po-sojilnični uradnik Andro Zmejanović iz Semendrije na tir tik pred prihajajoči vlak. Strojevodja ni mogel več vlaka ustaviti, ki je zato Zmejanovića zdrobil. Pri njem so našli sledeče pisemce: »Usmrtil sem se prostovoljno radi nesrečne ljubezni«.
* Kolera v Mandžuriji. Iz Port Arturja javljajo, da se v Mandžuriji kolera čim dalje bolj razširja. Zlasti v okrajih ob železniški progi In au-Tieling je obolelo več oseb na koleri. V Inkau u je bilo doslej 396 ljudij na koleri bolnih; izmed teh jih je umrlo 334.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. julija. Danes ob 3. uri je imelo ministrstvo sejo, katere se je udeležilo le 5. članov.
Dunaj 9. julija. Danes je bila deputacija po čeških poslancev pri Koer-berju in Bdhm - Bawerku radi nove davčne naklade na pivo. Čehi hočejo naklado 2 K mesto 1 K 10 h. Bavverk je proti češki želji.
Zadar 9. julija Deželni zbor je sprejel Prodano v predlog, naj se store potrebni koraki, da postane praznik sv. Cirila in Metoda zopet velik praznik.
Lvov 9. julija. Velike Jagelonske slavnosti, ki se vrši v nedeljo in ki bo zajedno proslava bitke ob Grumvaldu, se vdeleži v velikem številu tudi katoliška, grško-katoliška in armenska duhovščina. Govorili bodo baje tudi trije nadškof) e treh raznih ver.
Solun 9. julija. Potresi se ponavljajo skoraj vsako uro. Včeraj se je treslojaaalone neprestano. Panika grozna, občinstvo prebiva zunaj mesta v šotorih. Tudi vojaštvo se je izselilo. Brzojavni uradi so preloženi. Podrla se je hiša in podsula dva otroka. Več oseb je ranjenih.
Peterburg 9. julija. Car vrne italijanskemu kralju obisk šele v janu-varju prihodnjega leta, da bo obenem prisostvoval krstni slavnosti.
Berolin 9. julija Zaradi konflikta z vseučiliščnimi profesorji v "VVurzburgu prigovarja naučni minister Landmann svoje tovariše za skupni odstop. Ministri pa ne pripisujejo konrl ktu tolike važnosti ter bodo pustili Landmanna samega odstopiti.
Berolin 9. julija Viktor Emanuel pride v Berolin koncem avgusta.
Berolin 9. julija. Burski zapo-vedniki De\vett, Botha in Delarev so odklonili povabilo angleške vlade, naj pridejo v London.
London 9. julija. Listi poročajo, da sili kralj na to, da se čim preje vrši kronanje. Za danes so sklicani zdravniki, da izreko, kdaj bi bilo kronanje mogoče.
London 9. julija. Kronanje Edvarda se bo vršilo med 15. in 21. avgustom. Kralj poj de baje prej na — lov.
Narodno gospodarstvo.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca junija t. 1. vložilo je 175 strank 62811 K, vzdignilo 107 strank 41.995 K, posojila se je izplačalo 19 strankam 38.960 K. - Promet za mesec junij iz-naša 250.295 K 14 h, za čas od 1. janu-varja do 30. junija t. 1. pa 1,368.007 K 57 h.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 8. julija 1909.
Skupni državni dolg v notah   ••••}"! JJ
Skupni državni dolg v srebra .... JO»**»
AvBtrijaka zlata renta....... aaSi
Avstrijska kronska renta «•/•  •  • •  • ,rV'°
Ogrska alata renU 4»/........ ■»« »
Ogrska kronska renta 47...... ,J?i
Avatro-ogrske bančne delnice  .... —
Kiaditne delnice......... bby&0
London vista.......... 240 02«/,
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 25
80 mark   .  .  ;......... 23 40
20 frankov........... 1907
Italijanski bankovci........ 84 05
C kr. cekini........... H 24
Žitne cene v Budimpešti
dne 9. julija 1902 Termin.
P&enica za oktober .  .  .  .  za 50 kg K 719
„ april 1902 .   .   .    „ 50 „ „7 51
Rž         „ oktober......60 „ „   614
Koruza   „ julij.......50 „ .   4 97
„ avgust......60 „ „504
n maj 1903 .....                  50 „ „   5 08
Oves      „ oktober .  .  .  .   „ 50 „ „ 552 Efektiv. Nespremenjeno.
Darila.
Upravnlštvu nagega lista so poslali Za družbo »v. Cirila In Metoda. Neimenovan v Žužemberku 1 K 12 vin. — ŠiSenska Čitalnica (združeni odbor) 200 K, kot delež od prebitka veselice z dne 29. junija 1902. — Gospod dr. Ivan Premrov, okrožni zdravnik v Litiji 30 K, mesto vencev na krsto svojih dveh neCakov. — Gospod JoZe TekavCič v Velkih LaSCah 8 K, nabrali pri sv. Trojici Velikolažki narodnjaki na dan sv. Cirila in Metoda. — Gg. Alojzij Šulgaj, uradnik in Fran Bergant, trgovec in posestnik, oba v Ljubljani, 2 K najdenine za čoln. — Skupaj 241 K 12 vin. — Živeli!
Za učiteljski konvikt. Gospića Kristina DemSar. učiteljica v Šmartnem pri Litiji 6 K 32 vin : katere so darovali Dora s Sv. Gore, Avgust Jensko in pofiiljateljica ob priliki hospitacije v ViSnji Gori. — SrCna hvala! — Svoto smo izroCili blagajniku g. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem.
Mnogosiranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji poSilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (12-9)
Se dobiva povsod! i I
neobhodno potrebna zobna Creme vzđt'žuje Tolte čiste, bete in srttrave.
Mateorologično poročilo.
Vliina nad morjem 306-3 m. Srednji mračni tlak 736-0 mm.
	Caa opa-	Stanje				H
2?		baro-		Vetrovi	Nebo	Is « _
9 »-»	zovanja	metra	§€			i*
		v mm.	®I			
8.	9. zvečer	735 9	234	bL jug	jasno	a
9.	7. zjutraj	735 8	191	al. s vzhod	jasno	1
■	2. popol.	733 2	32-4	si. jzahod	pol. oblač.o	
Srednja včerajšnja temperatura 24 9", nor-male: 19-5*.
I
Potrtim srcem obveščajo podpisani vse sorodnike, prijatelje in znance, da je Vsegamogočni dne 7. julija ob 1. uri po noči po kratki in mučni bolezni, pre-videnega b 8vetotaJ3tvi za umirajoče, v starosti 46 let poklical k Sebi njih iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta
višjega revidenta c. kr. državnih železnic, gospoda
Ivana Favai-a
podnačelnlka v dohodninskem oddelku c. kr. državno-železnlčnega ravnateljstva v Trstu.
Truplo dragega pokojnika prepelje se v četrtek, dre 10. junja iz Trnta in se na tuk. pokopališču sv. Krištofa položi k zadnjemu počitku.
Pogreb se vrSi isti dan ob G. uri popoludne od tuk državnega kolodvora.
Sv. maSe zaduSnice se bodo brale v raznih cerkvah. (1591)
V Ljubljani, dne 8. julija 1902.
Marija Favni,
soproga.
Hlavdlja, Ivan, Angelo, Kuri, Peter, Pavel, Pla, Bruno,
otroci.
'Sv   a       vi     ■ ■
Ifatal«
Francevi vari. Natalija-vrelec.
Ogljenčevo-kisll Llthion - vrelec učinkuje v vseh slučajih urlno-klsle dlateze, pri pomanjkljivem Izločevanju urina Iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnicl, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim vspehom. PospeSu e odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrb-nlštvu Natalije vrelca, Francove kopeli.   (1417 6)
na Gorenjskem, v Mostah, posta in železniška postaja Žerovnica: 2 sobi skupaj ali posamezno, eventuvalno s kuhinjo, se po ceni odda.
Vprašati pri posestniku Gašperju Rotarju tam. (1577—2)
Meblovana
v I. nadstropju, na ulico, se odda S 15. julijem t. I. v Florijanski ulici
St. 24. (1587—1)
Notarski kandidat
mlajši, toda v v^eh strokah notarijata popolnoma izvcžban, želi v kratkem spremeniti službo.
Ponudbe naj so blagovolijo poslati upravništvu »SI. Naroda« pod ..Notarski kandidat". (1561—2)
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, železninar in špecerist, sprejme se kot vodja večje filijalke pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošiljajo do konca julija t. 1. na upravništvo »Slov. Naroda« pod št. IOO. (1588—1)
O:
na Resljevi cesti štev. 22
se odda takoj v najem.
Vpraša naj se pri lastniku v Prešernovih ulicah št. 7. (1592—1)
Ces. kr. avstrijske
državne že'eznlce.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
Odhod Is Idubljane j'-i. kol. Proga 6e» Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzecsteste, Inomost, Monakovo Ljubno; čez Selzlha! v Aossee, Solnograd, Ces Klein-Reifiing v Steyr, v Lice, na Dunaj čez Amatetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj oeobni vlstk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čes Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifiing v Line, Budejevice, PIzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Am». tten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabei, Celovec, Franzeusfeste, Monakovo, Ljnbno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Cnrib, Oenevo, Pariz ; ces Klein-Rcifiing v Stevr, Line, Budejevice, Puten, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amatetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Pod nar t Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfe3te, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda). — Proga ▼ Hovomeato in v Ko6evje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7, uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v JLJubljauo juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. nri 25 m sjutraj osobni vlak s Dunaja Cez Amatetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-zensfeste, Solnograds, Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja cez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, HeDa, Marijinih varov, Plzuja, Bndejevio, Solnograda, Linču, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zelia ob jezera, Lond-Gaste-.ua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. ari 44 m po*
foiudtc osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, teljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzcnsfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvercr is Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m svecer osobni vlak z Dunaja, is Lipskega, Prage, Francovih vaiov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Bodejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Prog'« ta Hovaga mesta ln Koftevjo. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m sjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. nri 32 m popoladne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 3a m zvečer, istotako. — Odhod is I^ablJ&ne dri. kol. v Kamnih. Meiani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 3 ari
5 m popoludne, ob S ari 00 m in ob 10 ari 25 m »večer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.
— Prihod v LO ubijano drž. kol. is Kamnih a. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m sjutraj, ob 11. ari
6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu časa v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517)
Učenec
(1472-3)
a primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z manufakturnim  blagom pri
J. Šket-u v Ilirski B strici.
rabljena, s predalčki, z izložno omaro, vago , s stojalom za olje se kupi. Ponudbe pod .Šielaža 40" na upravnižtvo „Slov. Naroda". (1651—2)
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-118)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki ne dobi v vsaki bolj&i prodajalntci po 5 kr. pola.
H
rastove in bukove deščice
Za SObna tla (Brettelboden)
garantirano suhe ter najboljše kakovosti priporoča po najnižjih cenah
Jo Čop« tovarna za parkete
v Mostah, pošta Žerovnica (Gorenjsko).
Oskrbi se tudi pokladanje. 1576-1 Firm. 212. Ges. II. 47 2.
Aenderungen und Zusatze zu bereits eingetragenen Einzel- und Gesell-sehaftsfirmen.
Eingetragen wurde im Register fur Gesell-schaf tsfirmen:
Ijalbach, j. C. Mayer, Tuch-und Schnittwarenhandlung, dann Bank- und Wechslerge8chaft. Procura des Paul Drah-sler gel oseh t.
14. k. liandeoareHelit.
Laibach, am 3. Juli 1902.
(Vpisala se je v register za zadružne tvrdke Ljubljana, J. C. Maver, trgovina s suknom in platnom, potem banka in menjalnica. Prokura Pavla Drahsler-ja izbrisana. C. kr. deželno sodišče. Ljubljana, dne 3. julija 1902.) (1569)
Vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice itd. napravlja
AINTT. EUNZ
Mor. Granice (M. VVeisskirchen) e. kr. dvorni zalagatelj*
Ta tvrdka je ustanovila, kakor se more izpriCati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih ter je največji in najstarejši slovanski {zavod v državi (1459) za pridobivanje vode. 1 (3) Prospekti zastonj.
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — posta in brzoja?.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. L u d w i g u 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenlnl v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vneticl in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih dlskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
Pitno zdravljenje
želodcu in v črevih, pri zlati žili Itd. Itd.
Elektrika. — Masaža.
Zdravilišč« z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezSna traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdravlška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opero. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhlno. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(797—12) oskrbništvo kopališča.
I
Papagaj
uiel   je   včeraj   is Tivolskega
gradu. Imel je verižico pritrjeno na nogi. Kdor ga je ujel, naj ga prineae v grad proti nagradi 10 kron. (1579-2)
Hiša na prodaj
skoro popolnoma nova, z vrtom in vodnjakom, pol ure oddaljena od mesta Ljubljane. Cena 6000 kron. Plača se polovica takoj, druga v obrokih. (1648-2 Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«.
Učenca
iz dobre hiše, veščega slovenskega in nemškega jezika, sprejme (1586—1)
DET1.. 3s^eiiclrig*er špecerijska trgovina, Sv. Petra cesta 42.
Kdor rabi
stavbno šuto
dobi isto brezplačno na stavbišču g. F. Urbanca na vogalu sv. Petra ceste in Miklošičevih ulic, poleg frančiškanske cerkve. (1556-2)
Tandem (dvosedež)
skoro nov, malo rabljen se proda po prav ugodni ceni.
Fran Zaman, (tvrdka Crošel)
Poljanska cesta št 7. (1566—2)
Na pol krit otročji (1565—2}
ponity-vozičeJc
z usnjato streho, jedno ali dve vprežen se po nizki ceni proda.
Fran Vlsjan, sedlar v Ljubljani, Rimska cesta st. II.
Jezdni konj
valah, 16 pesti visok, jako pohleven in zanesljivo izvežban, se proda.
Vpraša se v hlevu: Kapiteljske ulice Št. 3. (1672-2)
Trgovski pomočnik
ali tudi
katera je zmožna voditi samostojno trgovino na deželi se sprejme s 1. avgustom Istotam se sprejme tudi iz dobre hiše, 14 let star deček kot
učene o«
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1539-2)
Hafnerjeva pivarna
Sv. Petra predmestje.
Jutri v četrtek, 10. julija t. I.
vojaški koncert
-w- na godala aaa
godbe c. in kr. pešpolka štev. 27 kralj Belgijcev.
Vstopnina 40 vin.     Začetek ob osmih.
K mnogobrojnomu obisku najvljudneje vabi
Ivan Hafner
(15ft3)
Naslovna knjiga
Avstro Ogrske države za 1897—1900, obsegajoča v dveh debelih, 5 klg. težkih zvezkih črez milijon naslovov tovarnarjev, trgovcev, obrtnikov, ekonomov, notarjev, odvetnikov, veleposestnikov itd. itd. — Izvirna cena 30 K. Razpošilja, dokler zadostuje majhna zaloga, za samo 3 glri po poštnem povzetju knjigarna (1538-4)
Ivana Peterlina v Trstu.
Imdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«