G-ospodarske stvari. Poprimite se zimskih hrnšek! Kdor hoče hruške v denar spraviti, priskrbi si naj v svoj sadovnjak prav veliko zimskih hrušek in pa hrušek, ki so med najprvimi zrele. V drugi polovici poletia, kakor ludi v jeseni nimajo hruške nobene prave cene, ker jih je večjidel na obilico. Pač pa poskoči njih cena o časih, kedar jih primanjkuje, kedar jih ima zrele le ta ali oni gospodar. Vrhu tega mi bode vsakdo pritrdil, da se navadne hruške, ki poleli in v jeseni dozorijo, ne dajo dolgo in vspešno hraniti. Temu nasproti ostanejo zimske hruške celo zimo in še spomladi, skoraj do poletja sveže, okusne in brez pogreška. Vsled vseh teh okolnostij in dobrih lastnostij plačujejo se neredkokrat po desetkrat dražje, kakor navadne hruške. Ge jih pa gospodar ne misli prodati, mu ludi doma prav pridejo. Kajti ravno ob onem žalostnem, poslnem času, ko nima kaj svežega v usta dejati, dozorijo mu zimske hruške ter se mu v slast ponujajo. Gotovo so tudi pred dolgimi prsti uzmovičev bolj varne, kakor druge, ki ob navadnem času žetve vabijo mimogredočega, da si jih privošči. Nihče pa se mi ne sme izgovarjati, češ, kdo bo imel s temi hruškami sitnosti. Kajti posebne pozornosti ali posebne odgoje ne zahtevajo, ampak ravno toliko in ne več ne raanj, kakor hruSke vsakdanje sorte. Ge pa dvomiš, kakšnih hrušek bi si nasadil, ne odlagaj dolgo, ampak obrni se na bližnjega pomologa t. j. na takega, ki se razume na sadjerejo in rad ti bo postregel z dobrim svetom. Kdor hoče imeti hruške le za domačo rabo, stori najboljše, če pogleda na svoje sosede, da zve, katera vrsta hrušek v njegovih Ueh najbolj ugaja. Seveda si sme hrušek vee različnih vrst omisliti, finejše in imenitnejše pa le, če ima zemljo in sploh celo lego za nje pripravno. — Še enkrat opozorimo slovenske gospodarje, naj se poprimejo zimskih hrušek bol], kakor se to do zdaj godi. Le hruške te vrste bodo kaj prinašale v žep. Kako jajca shvanjevati? Kolikor hypermanganičnega kalija na nož gre, zmešaj z 2 l čiste vode, dokler ne dobi prav rudeče barve. Sveža in dobro oprana ter otrena jajca deneje se v to mešanico tako, da so do cela v vodi. Če niso jajca dosti osnažena, ne pomaga nobena, Se taka vestna skrb, noben mangan prav nič, kajti od nesnage od zunaj lupine pride najlažje in najrajši gniloba v jajce samo. Ko so se jajca namakala eno uro, se vzamejo iz tekočine, se dobro oterejo, v eist, bel papir zavijejo ter v jerbasu ali škatli na suhem, ne premrzlem kraju shranijo. Več ko pol leta ne bodo dobila tako shranjena jajca nobenega neprejetnega duha ali okusa. Pač pa se to rado zgodi z jajci, ki so v slami, v rezanici, v apnu ali žaganju shranjena bila. Ni-li to preprosto, a tudi vredno sredstvo, katerega naj bi se ta ali ona gospodinja vsaj v toliko poprijela, da bi se o njegovi veljavnosti in imenilnosti prepričala? Še nekaj drugega irnam cenjenim gospodinjain razodeti. Mesto hypermanganovega kalija, katerega si bodete gotovo težko zapomnile, raztopite v vodi dovolj soli ter narnakajte dobro očiščena jajca v 'to nieš;mico. Potem jih oteritc, zavite v bombaževino ter shraniie v jerbase na suh, zračen kraj, kjer nas bodo nepoškodovana čakala celo zimo in še dalje, dokler jih ne bodete — porabile. Sejmovi. Dne 7. novembra na Ponikvi. Dne 9. nov.. v Selnici ob Dravi in pri Sv. Petiu pri Gmureku. Dne 11. nov. v Oplotnici, pri Sv. Marlinu na Paki, v Šmartnem pri Slov. Gradcu, v Marenbergu, Lipnici, Hočah, Ormožu, Sromljah in na Laškem. Dne 12. nov. na Bregu pri Ptuju (za svinje).