GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Dano je življenje našemu narodu-proletarcu, nihče več mu ga ne more vzeti! Saj si je s svojim delom, s svojim umom in srcem zaslužil soln-čno življenje, ta narod kmetov in delavcev, ta narod sužnjev, ki ne mara več biti narod sužnjev!
Ivan Cankar
letnik v
V nedeljo bomo koroški Slovenci lJI'vič v zgodovini pozdravili v svoji ?Pedi Slovensko narodno gledališče v,\ Ljubljane. Hvaležno bijejo dra-jbui gostom nasproti vsa naša srca, *er so se odzvali našemu povabilu, ker prihajajo k nam z bele Ljubije, iz svobodne prestolnice, iz kulturnega središča vsega slovenskega naroda!
Obisk Slovenskega narodnega gledališča je najslovesnejša manifestacija enotnosti slovenske kul-'"re in veličasten dokument neraz-družljivostif slovenskega naroda to 1,1 onstran Karavank. Prav ta obisk lJa je hkrati najbolj jasen odgovor Vsem vindišarskim ideologom, ki bi “a Koroškem radi imeli poseben barod, ki nima nič skupnega z osta-1,111 slovenskim ljudstvom, pa tudi yseni onim, ki posebno v zadnjem času govorijo o posebni koroški slovanski kulturi. Gostovanje opere Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu izpričuje pred vsem svetom, da ni niti je nikdar ni bilo kake posebne ljubljanske, tržaške, p0pi$ke ali celovške slovenske kul-% "Pei še prav pa ne posebne koroške slovenske kulture, temveč da 1° ena sama slovenska kultura, ki nas druži v. nerazdružljivo celoto Vse Slovence v svobodni domovini, f‘a Tržaškem ozemlju, na Goriškem 'n na Koroškem. Te enotnosti in te c,el°te ne morejo izbrisati niti uničili nobene meje, ker nas druži breko vseli meja in nam je zapisana globoko v naša srca. To na je tudi letneljno izhodišče za vse naše delo 111 vso našo borbo: da smo živ del slovenskega naroda! To so potrdili vsi naši kulturni velikani, ki so dali svoje b kulturni zgradbi celotnega slovenskega naroda od Matija Ma-■^rja-Ziljskega in Antona Janežiča, s katerim je prav Celovec za več '0‘setletij postal slovensko kulturno središče, pa do naj večjega našega kulturnega predstavnika Prežiha, ki •]e najveličastnejši glasnik naše lepe koroške zemlje. To potrjuje tudi vsa naša dolga borba za narodni ob-st°j, ki je bila vedno predvsem bor-‘a za svobodo in enakopravnost slo-Vpnske kulture, ki so ji nemški šo-Dnisti hoteli vzeti domovinsko pra-V|eo na Koroškem. Niso uspeli prej n'li ni uspel sam nacizem, da bi "ničil to slovensko kulturo na Kolškem, čeprav smo bili nasilno "ropani vsakega živega stika z marčnim narodom.
Nasprotno je prav v tej dobi na-Vr - naša kultura, ki je v osvobo-"'lni borbi postala v resnici ljudska, 'G posebno če pomislimo, v kate-j!1*1 razmerah je sledila ljudstvu, — ""segla mogoče svoj najvišji vzpon. v tern trpljenju smo predvsem iz aJe črpali moč za odpor, slovenska narodna pesem nas je bodrila v domovini in še prav posebno v izse-Jeniških taboriščih, da nismo oma-^a*i in da smo razumeli novo bor-e,>o melodijo v spremljavi partijskih pušk iz svobodnih gozdov, j se tudi tej slovenski kulturi, in druge slovenske ni kot te, ki °Sv«jajoč si vse zdrave tradicije La brez presledka pot skozi osvo-nuno borbo v novi^as in ki se je
DUNAJ, V SOBOTO, 3. VI. 1950
ŠTEV. 40 (313)
Pretekli teden je poslal maršal Tito Združenju dopisnikov pri Organizaciji združenih narodov izjavo o vprašanju mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo, v kateri je rečeno:
Že dve in pol leti se razpravlja v okviru Združenih narodov, pa tudi v svetovnem tisku in radiu, o nadzorstvu nad atomsko energijo in prepovedi atomskega orožja, vendar doslej brez uspeha. Zakaj? Mislim, da na to ni težko odgovoriti. Gre za to, da niso začeli reševati tega vprašanja o pravem času. Obstojajo še mnoga nerešena pereča vprašanja v zvezi s sklenitvijo mirovnih pogodb; toda, namesto da bi se bivši zavez-
niki v vojni z mnogo volje, s potrpežljivostjo in z medsebojnim razumevanjem lotili reševanja teh vprašanj ter imeli pri tem nenehno pred očmi, da po vojni izmučeno človeštvo hrepeni po miru, dovoljujejo, da svet ponovno trepeta pred novo vojno.
Namesto, da bi odločno postavili vprašanje miru, popolnega pomir-jenja in konsolidacije, da bi mogli narodi brez strahu posvetiti svoje sile zdravljenju ran, ki jih je zadala vojna, in ustvarjalnemu delu, pa je nastala ponovno oboroževalna tekma in izgubljajo dragocen čas v razpravah o prepovedi atomskega orožja. Kdor je iskreno za mir, bo šel iskre-
Znašli so se na isti liniji
,,Gliha skup štriha“ pravi star pregovor, ki pa velja tudi za današnje čase. Tako so se v Italiji znašli na isti liniji klevetanja Jugoslavije italijanski kominformisti in nacionalni šovinisti demokrščanske stranke. Prirejajo zborovanja in mitinge, kjer govorijo o ,,terorju“ v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja in skupno agitirajo za priključitev celotnega tržaškega ozemlja k Italiji.
Takšen skupen napad na Jugoslavijo so priredili kominformisti in nacionalni šovinisti tudi dne 28. maja v Rimu, kjer sta nastopila voditelj razbi jaške K P v Trstu Vilorio Vidali in demokrščanski župan Trsta, prvi kot govornik na javnem zborovanju, drugi pa je govoril pre-
ko rimskega radia. Oba sta obravnavala eno in isto vprašanje: nasilje v coni ,,B“! Oba sta svoje govore zaključila tudi z-isto zahtevo, „naj se podvzame v.se“, da bo celotno tržaško ozemlje čim prej priključeno k Italiji.
Skupni nastop teh dveh najbolj znanih zastopnikov kominformistič-nih in iredentističnih krogov Trsta v italijanski prestolnici razkrinkava prizadevanja vodstva KP Italije in italijanske reakcije, da bi s skupnimi močmi nadaljevali šovinistično gonjo proti pravični rešitvi vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. Hkrati pa je to tudi značilno za italijanske kominformiste, ki se v prizadevanju, da bi mogli klevetati socialistično Jugoslavijo, povežejo tudi z italijansko reakcijo.
Ne pozabi/ o Slovanske prosvetne zveze bo priredilo
Slovensko narodno gledališč* v Ljubljani Gotovievo opero
ERO Z ONEGA SVETA
v n e d e I j o , dne 4. junije 1 950 ob 1 0.30 uri d o p o I d n e
v mestnem gledališču v Celovcu
Slovenske prosvetne zveze vebl vse koroške Slovence in ljubitelje slovenske kulture, de obiščejo to kulturno prireditev, ki bo ze slehernega nešege rojeke nepozaben doživljaj•
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
že za časa krvave borbe povrnila spet k nam na Slovensko Koroško, — ne bomo nikdar odrekli!
In če bi ne bilo nič drugega; — to je, kar nas veže z vsemi Slovenci v eno in kar usmerja naše delo in naše narodno stremljenje!
Zato z navdušenjem pozdravljamo gostovanje Slovenskega narodnega gledališča na naših tleh, ki je v današnjih dneh še prav posebno potrdilo tudi naše sedanje kulturne povezanosti, pa hkrati sredstvo
kulturnega in tudi splošnega zbli-žanja in razumevanja med slovenskim in avstrijskim narodom.
Zato je Slovenska prosvetna zveza tudi z veseljem posredovala pri Slovenskem narodnem gledališču željo avstrijske vlade, da bi gostovalo tudi še v drugih mestih Avstrije. Iskreno želimo, da bi to gostovanje v Gradcu in v Celovcu ne bilo le enkratno temveč izhodišče in pospešilo za čim tesnejše stike med Avstrijo in novo Jugoslavijo.
no mimo vseh teh malenkosti in se bo z vso silo zavzemal za mir. Najprej je treba v miru rešiti tista vprašanja, ki ustvarjajo na svetu napetost. Odstraniti je treba vzroke, ki bi lahko privedli do vojne; prepričan sem, da bo potem lahko rešiti tudi vprašanje nadzorstva nad atomsko energijo. Naglo je treba odstraniti tiste elemente v odnosih med državami, ki stalno vodijo do vedno večje medsebojne napetosti. Med te elemente prištevam v prvi vrsti neenakopravne odnose velesil do malih narodov, vmešavanje v notranje zadeve malih držav, težnje k političnemu in gospodarskemu podreie-vanju slabejših in manj razvitih držav, preprečevanje svobodnega razvoja narodov, ki v preteklosti iz kakršnih koli vzrokov niso imeli svoje lastne države. Sodim, da v tem napetem času ne smemo postavljati vprašanja miru ali vojne, marveč samo miru. Prepričan sem, da je atomsko orožje najstrašnejše izmed vseh sredstev vojne oborožitve in uničevanja, ki so jih do sedaj iznašli. Toda minula vojna je pokazala, da je mogoče tudi brez atomskega orožja uničiti milijone ljudi in razdejali svet.
Potemtakem ne gre samo za vprašanje prepovedi atomskega orožja, marveč tudi za vprašanje oborožitve na sploh. Ne številne deklaracije in propagandna gesla, marveč dejanja lahko pokažejo, kdo je za mir in kdo ni, in samo dejanja lahko privedejo do miru. Samo z vztrajnim prizadevanjem vseh držav, predvsem pa članic Združenih narodov, in po Organizaciji združenih narodov je mogoče premagati vse težave in utrditi mednarodno sodelovanje ter pripraviti teren za reševanje vprašanj o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko energijo, prepovedi atomskega orožja in oboroževanja na sploh.
Angleški laburisti se borijo za oblast
Angleški laburisti, ki so pri zadnjih volitvah komaj še dosegli večino v parlamentu, so pred kratkim imeli prav na tihem svoj kongres v Dorkingu. čeprav iz zaključnega poročila skoraj ničesar ni razvidnega, vendar vse kaže, da so se na tej konferenci razgovarjali o važnih stvareh in sprejeli tudi tozadevne sklepe.
Med drugim so prišli na kongresu do spoznanja, da ni dobro dajati izvršnemu odboru stranke proste roke; sklenili so, da se bo moral tudi izvršni odbor držati linije stranke same, sodelovati s stranko in s sindikati. Ugotovili so, da je le tako mogoče doseči večino v parlamentu. Kot vse kaže, so na tem svojem kongresu do podrobnosti izdelali bodočo linijo stranke, ki se je bo moral izvršni odbor držati.
Zanimivo je tudi, da so na kongresu sklenili, da laburisti ne bodo več zahtevali novih podržavljenj industrije, temveč so se odločili, da bodo najprej utrditi obstoječo državno industrijo. Tukaj pa spet nastane vprašanje, ali bodo začeli iz-(Nadaljevanje na 2. strani)
razvoj LJUBLJANSKE OPERE
Operna tradicija je v Ljubljani že stara in sega v drugo polovico 18. stoletja. Že tedaj so se namreč na poti po Evropi začeli ustavljati v Ljubljani italijanski operni ansambli, ki so imeli tu več tednov trajajoča gostovanja. Te predstave so bile dvojezične (italijanske in nemške), vendar pta so- tuji pevci že kmalu začeli vpletati tudi arije in pesmi v slovenščini, kar je med občinstvom vzbujalo obilo odobravanja. Okoli 1. 1770 se je rodila prava slovenska izvirna opera ,,Belin11, za katero je napisal besedilo Janez Damasoen-Dev, uglasbil pa jo je Jakob Zupan. Vendar pa ni znano, ali se je Zupanova opera kdaj izvajala, in tudi partitura se je izgubila. Drugo originalno slovensko odrsko delo je bila Vilharjeva opereta ,,Jamska Ivanka11, nastala 1. 1850. in prvič izvajana v. Ljubljani 1. 1871. Od tega skromnega začetka se je slovenska operna tvornost v svojem nadaljnjem razvoju povzpela — ob skladateljih:	dr. Benjamin Ipavec
(,,Teharski plemiči11), Anton Foerster (,, Gorenjski slavček11), Fran Gerbič, Viktor Parma (,,Ksenija11, ,,Stara pesem11, ,,Urh, grof Celjski11), Hugolin Sattner („Taj-da“), Risto Savin (,,Lepa Vida11, ,,Gosposvetski sen“, ,,Matija Gubec11), Slavko Osterc, Marij Kogoj (,,Črne maske11) — do slovenske operne storitve sedanjosti, ki jo predstavljajo skladatelji Matija Bravničar (,,Pohujšanje v dolini Šentflorjanski1*, ,,Hlapec Jernej in njegova pravica11), Danilo Švara (,,Kleopatra11, ,,Veronika Deseni-ška“), Marjan Kozina (Ekvinokcij11) in Mirko Polič (,,Majka Jugovičev11 ).
Tendenca, organizirati v Ljubljani redne dramske in operne predstave, se je rodila v dobi čitalnice in sicer na pobudo Dramatičnega društva, ki so ga ustanovili rodoljubi
1.	1866. Pravila tega društva so bila potrjena I. 1867. \Poleg dramskih predstav, spevoiger in operet so amaterji začeli z uprizarjanjem lažjih opernih del. L. 1868. je na pr. imela prav lep uspeh uprizoritev Illnerjeve opere ,,Kralj Wiendra“. Slovenske operne predstave so bile v tej dobi seveda še vedno redke, dokler ni dobilo Dramatično društvo na razpolago za svoje uprizoritve novo gledališko zgradbo, Deželno gledališče — današnja Opera —, ki je bila odprta 29. 9. 1892. Prva slovenska operna predstava v novi hiši je bila opera češkega skladatelja V. Blodka ,,V vodnjaku11. Kratko nato (10. XII. 1892.) je bila tu že krstna predstava slovenske lirične opere: dr. Benjamin Ipavec ,,Teharski plemiči11. Ta uspeh je vzbudil po vsej Sloveniji val navdušenja in vere v lastne tvorne sile slovenskega naroda in vzpodbudil še druge skladatelje.
Odtlej se je mala slovenska operna družina lotevala vedno odgovornejših nalog. L. 1893. je bila v Deželnem gledališču prvič uprizorjena ,,Cavalleria rusticana11, in Weberjev ,,Čarostrelec“, dne 15. II. 1894 prvič ,.Prodana nevesta11, istega leta še Smetanov ,,Poljub11 in Flotowa ,,Marta11, 1. 1895, je bila krstna predstava Parmove opere „Urh, grof Celjski11, istega leta je bil uprizorjen Verdijev ,,Trubadur11 in Humperdinck ,, Janko in Metka11. Med drugim so sledili 1. 1896: „Car-men“, ,,Faust11, „Rigoletto“, ,,Norma11 in Foersterjev ,,Gorenjski slavček11 (30. y\. 1896.), v L 1897: ,,Ernani“ (Verdi), ,,Fra Diavolo11 (Auber), ,,IIalka“ (Moniuzko), ,,Ksenija11 (Parma), ,,Ples v maskah11 in ,,Traviata“ (Verdi), v 1. 1898.: „Vesele žene windsorske“ (Nico-lai), ,,Aida“ (Verdi), ,,Stara pesem11 (Parma), v 1. 1899.: „Lohen-grin11 (Wagner), ,,Dalibor11 (Sme-
tana), ,,Glumači11 (Leoncavallo ), v 1. 1900.: ,,Večni mornar11 (Wag-ner), ,,Tannhauser“ (Wagner), ,,Zrinjski11 (Zajc). Opere „Evgenij Onjegin11, ,,Othello“ in ,,Boheme“ so bile prvič uprizorjene 1. 1903., ,,Pikova dama11 1. 1905., ,,Ruslan in Ljudmilla11 (Glinka) in ,,Tosca11 1. 1906., ,,Madame Butterfly“ in ,,Rusalka“ (Dvorak) 1. 1908. itd.
Samostojna slovenska Opera v Ljubljani je začela z novim delom I. 1918. Njen prvi ravnatelj je bil Hrvat, Friederik Rukavina. Rukavina je postavil repertoar novega zavoda že kar na široko osnovo preizkušenih in popularnih del (Prodana nevesta, Rusalka, Dalibor, Onjegin, Boris Godunov, Aida, ITosca, Turandot, Boheme, Luiza, Garmen itd.). V prvih letih je bila ta Opera resda po imenu slovenska, vendar pa je bilo zaradi pomanjkanja domačih kadrov med njenim umetni-
škim osebjem le kaj malo Slovencev. Orkester je bil v veliki meri sestavljen iz Čehov, pa tudi prvi solisti so bili po rodu večinoma Čehi, Rusi, Poljaki in Hrvati (Zikova, Re-wiczeva, Rozumova, Levandovska, Drvota, Stepnjovski, llolodkov, Popov, Zathey, Richterjeva, Thierry-jeva itd.). Kader slovenskih opernih umetnikov se je gradil le postopoma, v večji meri šele, ko se je vrnil v domovino nestor slovenskih pevcev, odlični pedagog, mojster Julij Betetto, iz čigar šole so izšli naši najboljši.
L. 1925 je prevzel vodstvo Opere Mirko Polič, ki je v prvih štirinajstih letih svojega ravnateljevanja razširil njen repertoar od klasike do moderne, dvignil njeno umetniško raven in razvil njeno organizacijsko obliko. V vsem tem delu so veliko pripomogli zlasti dirigenti Niko Štritov, Neffat Anton in dr. Danilo Švara.
Ljubljana je dobila kader odličnih umetnikov in predstave so se množile
V	tej dobi so se na odru ljubljanske opere uprizorila naslednja jugoslovanska dela: Srce iz lecta, Eva, Miloševa ženitev. Lepa Vida, Črne maske, Ilasanaginica, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Košta-na, Morana, Adel in Mara, Dorica pleše, Ero z onega sveta, Matija Gubec, Vrag na Vasi itd., slovanska dela: Boris Godunov, Zaljubljen v tri oranže, Oedipus rex, švanda du-dak, Knez Igor, Sneguroška, Pikova dama, Jenufa, Katja Kabanova, Ho« vanščina, Katarina Izmajlova, Jakobinec itd. Od ostalih komponistov so bila izvajana skoraj vsa vidnejša dela svetovne operne literature (Mozart, Beethoven, Wagner, R. Strauss, Wolf-Ferrari, Rossini, Do-nizetti, Verdi, Pueteini, Ponchielli, Respighi, Massenet, Gounod, Char-pentier itd.)
V	tej dobi je dobila Ljubljana kader domačih pevcev in orkestrašev, s katerimi smo celo začeli zalagati druge odre v državi (Zagreb, Beo-
grad) in v tujini. Oder ljubljanske Opere je postal nekaka šola in odskočna deska za umetnike, ki so razvili prirojene glasbene talente slovenskega ljudstva, ki pa zaradi majhnih razmer in nerazumevanja predaprilske Jugoslavije za kulturne potrebe slovenskega in drugih narodov niso videli v Sloveniji možnosti za svoj nadaljnji razvoj, in so zato drug za drugim zapuščali Ljubljano. Križaj, Rijavec, Šimenc, Go-stič, Dermota, Rus, Mezetova, žu-pevčeva itd., to so imena slovenskih pevcev, ki so z velikim uspehom posvetili svoje sile drugim odrom v državi, oziroma se uveljavili tudi v tujini.
Leta 1939. je postal ravnatelj Opere Vilko Ukmar. Pod njegovim vodstvom se je zlasti okrepil operni zbor in povečal ter izboljšal orkester.
Po osvoboditvi je 1. 1945. ponovno prevzel vodstvo Opere ravnatelj

Angleški laburisti se borijo za oblast
(Nadaljevanje s 1. strani) vajati pred kratkim izdani zakon o podržavljen ju železne industrije.
Novih simpatij si laburisti mislijo pridobiti z gradnjo stanovanj in s splošnim počitkom po petletni ,,revoluciji11, kot imenujejo minula povojna leta.
Izgleda pa, da se laburisti niso mogli zediniti glede povišanja plač v prihodnjih 12 mesecih. Sir Stafford Crips se je dal pregovoriti za zvišanje plač P° 5 šilingov na teden ali 4 do 5 odstotkov, češ, da la povišek ne bi povečal grožnje novega padca
šterlinga. To pomeni, da je moral zakladni minister popustili napram sindikalnim voditeljem, ki so s tem v zvezi pritiskali nanj že dalj časa. To popuščanje napram sindikatom je posebno značilno za to zasedanje stranke, laburisti se počutijo prešibke, da bi sedaj sprejeli odločilen volivni boj s konservativci in Churchillom. Z novo politiko rahlega dviganja plač si hočejo ustvariti dobo miru na področju dela, svoje finance počasi privesti v mirnejše vode, preden bi spet grozila nevarnost razvrednotenja denarja.
Po sirnem svetu
Peking. — Agencija Nova Kitajska poroča, da so Kuomintangove čete, preden so pobegnile z otoka Čušana, izvršile številne zločine nad otočani. V mestu Tinganj so pred umikom pobili vse zapornike. — Poleg tega so Kuomintangove čete izvršile številne kraje, rope in požige ter uničile mnogo starih kulturnih spomenikov.
Karahi. — Indijske in pakistanske vojaške oblasti so izmenjale vojne ujetnike, ki so bili ujeti v bojih v Kašmiru od okt. 1947 do decembra 1948. Pakistan je izročil okoli 690 Indijcev v zameno za 200 Pakistancev. Sporazum o vrnitvi vojnih ujetnikov je bil dosežen pri obisku predsednika indijske vlade Nehruja v Ivarahiju, kjer se je pogajal s predsednikom vlade Liahvat Ali Kanom.
London. — Cene kontrolirani obutvi so se v Angliji spet dvignile, kmalu pa se bo podražila tudi obleka iz bombažnega tkiva. Čevlji najboljše kakovosti so se podražili za 33 odstotkov, a obutev srednje vrste za 7,5 odstotka. — Od 5. junija naprej se bodo cene bombažnim tkaninam povprečno zvišale za dva in pol odstotka. Cene tem predmetom so bile že pred tremi meseci povišane za 5 do 10 odstotkov. — Po poročilu trgovinskega ministrstva je vzrok novega zvišanja cen bombažnim tkaninam ta, da so se zvišale cene surovinam.
Saigon. — Od 20 milijonov prebivalcev Vietnama jih danes že 18 milijonov živi na osvobojenem ozemlju. Narodno osvobodilna vojska je v zadnjih mesecih osvobodila 6 okrajev ter prizadejala francoskim okupatorjem težke izgube.
Mirko Polič, konec 1. 1948. pa ravnatelj Samo Hubad. V novi, ljudski državi, ki gradi socializem, sta tudi umetnost in kultura postali last vsega delovnega ljudstva. Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je s tem dobila širši delokrog in vse drugačne možnosti umetniške rasti in udejstvovanja. Ukinjena je bila opereta, ki je v prejšbji dobi sicer reševala prazno gledališko blagajno, a pri tem ubijala smisel za resno umetniško delo v zavodu in okus tedaj vse malošte-vilnejšega gledališkega občinstva. V novih pogojih dela, s skrbno naštudiranimi uprizoritvami in s pritegnitvijo najširših množic se je obisk opernih predstav od 48.039 oseb v sezoni 1938-39 dvignil na 102.700 oseb v sezoni 1945-46, nato 110.469 oseb v sezoni 1946-47 in 119.536 oseb v sezoni 1947-48, kar pomeni, da so danes vse predstave razprodane in da je hiša (700 mest) veliko premajhna.
V repertoarnem pogledu je vodstvo Opere po osvoboditvi bilo pred problemom postavitve, osvežitve in razširitve širokih temeljev predvsem slovanskega repertoarja, ki naj bi postal trdna in stalna osnova naš'; Opere. V ta namen so bile v sezoni 1945-46 uprizorjene opere: Borodin ,,Ivnez Igor11, Smetana ,,Prodana nevesta11, Rimski-Korsakov ,,Snegu-ročka11, Dvorak ,,Rusalka11, Smetana ,,Poljub11, v 1. 1946-47: Čajkovski ,,Pikova dama11, Glinka ,,Ivan Susanin*7, v l. 1947-48: Janaček ,,Jenufa11 in Čajkovski ,,Evgenij Onjegin11, v 1. 1948-49 pa še Mu-sorgski ,,Soročinski sejem “in ..Boris Godunov11. Veliko pozornost je v tem času posvetila ljubljanska Opera domači operni tvorbi in uprizori' la poleg Gotovčevega ,,Era“ še to izvirne slovenske operne novitete Kozina ,,Ekvinokcij11 (1946), Švara * ,,Veronika Deseniška11 (1946) in Polič ,,Majka Jugovičev11 (1947).
Poleg slovanskih del je ljubljanska Opera od 1. 1945. naprej nanovo uprizorila še: Offenbach ,,Hoffmanove pripovedke11, Verdi ,,Travi-ata11 in ,,Rigoletto“, Puccini, ,,Boheme11 in ,,Tosca11, Rosini ,,Seviljski brivec11, Donizetti ,,Don Pasqau-le11, Mozart ,,Figarova svatba11,* Beethoven „Fidelio“, Bizet ,,Gar-men“ in Massenet ,,Manon“. Na ta način si je ustvarila dokaj širok repertoar del, ki bodo izvečine morala ostati stalni zaklad našega odra.
Posebno razvojno pot ima balet ljubljanske Opere, ki je bil do osvoboditve zelo maloštevilen. L. 1946. sta prevzela njegovo vodstvo koreografa Pia in Pino Mlakar, in odtlej se je baletni ansambl pomnožil i" tehnično toliko izpopolnil, da je danes že zmožen samostojno reševati tudi večje in težje umetniške naloge. To je že v 1. 1947. dokazala uprizoritev Beethovnovega baleta ,,Prometejeva bitja11, v L 1948. Dvorakov ,,Cekin ali gosli11 in Kozinov „Diptihon“, v 1. 1949. pa uprizoritev llrisličeve ,,Ohridske legende11.
Težave, s katerimi se danes bori ljubljanska Opera, so v glavnem iste kot pri ostalih gledališčih v državi. Osnovanje številnih novih opernih odrov, filharmoničnih in radijskih orkestrov, filma, je povsod dvignilo v ospredje problem kadrov. Pomanjkanje orkestrašev, pevcev, plesalcev, tehničnih strokovnjakov i. dr. je resna ovira za nadaljnji razvoj in delo. Solistični ansambl je • poleg nekaterih starejših prvakov v pretežni meri mlad, a si vendar že z uspehom utira pot v prve vrste. Med pevci so dobro zastopani nosilci liričnega in mezzokarakternega značaja, dočim primanjkuje .dramske stroke. V tehničnem oziru je predvsem ovira premajhna hiša in tehnično zaostali oder, kar nujno terja zidavo novega poslopja.
domovina
Palestina. Iz svetega pisma jo podate kot obljubljeno deželo. Iz zgo-a°vine srednjega veka kot cilj kri« peskih vojn, s katerimi so evrop« , e države hotele podjarmiti to de-'p0- Gotovo poznate Palestino kot pmovino sočnih pomaranč in limon, p°t pokrajino, ki ne pozna zime. redlanskim pa ste spoznali Palesti-?° kot prizorišče vojne, v kateri se •k‘ fodila nova država Izrael. Kje le« zl Palestina, gotovo veste. Ob skraj-'eni vzhodnem robu Sredozemlja se r®zprostira njeno ozemlje. Na eni sh’ani tvori njeno mejo morje, na 1 r'igi pu ravna črta, ki poteka na-javnost od severa proti jugu, po reji1 Jordan, preko Mrtvega morja tja ?.° Akabskega zaliva. Na severu me-P na Libanon, na jugu pa na Sinaj-ski polotok. Velik del tega ozemlja je Puščava, čemu torej toliko hrupa, piko izdatkov krvi in človeških žr-,ev' Zn puščavski pesek? Za svete paje? Ne, nikakor ne! Torej? Po-^‘ejte na zemljevid in takoj boste JPoznali velik strateški pomen Papine. Sueški prekop je prav blizu, ,.flZen tega predstavlja Palestina ne-iako predstražo vsega Bližnjega vz-pa. Tam pa je to, kar daje Pale«
'ui posebno vrednost, nafta!
Nafta, ta smrdljiva tekočina? Pa, pav nafta, smrdljiva tekočina, brez ptere pa ni modernega življenja. rednji vzhod je eno samo veliko Petrolejsko področje in računi raz-skovafcev nam povedo, da je v Ira-'h Arabiji in Perziji skoro polovica peli svetovnih zalog nafte. V Pale-pui sicer nafte še ne črpajo, dasi 0 Verjetno tudi tu ležišča te drago-pn(1 tekočine. Toda Palestina ima nnri v°like rafinerije nafte, kjer ln čistijo in predelujejo v bencin, n. ''ole.i iu druge proizvode. Rafi-sr l!Je v palestinskem mestu Haifi J 1 P° velikosti tretje na svetu. Tja a Pošiljajo nafto po ceveh, od sko-
||»HiiiBiniiiiH!iiiiiiiiiiiiiB!iiaiiuiiniinniiRiiniiiiiiiaiiiMmii9iiiiiiii«iiiiiiHiuiiiiiNisNiiRtii«iiiHiHi>iiiiinai!
S
g
i
Palestina predstavlja še vedno obljubljeno deželo, zaradi katere so stoletja pokončala toliko človeških življenj
iiiRiitiainsintiiMiiHisiKmemMiiiiraittMttaitrHiiiiHaiiiiiiittiiaiiiiiiiiKtttituiiitMiaimfUHitiBiiiaiii
raj 900 milj oddaljenih pokrajin v Iraku. Po ceveh lahko danes natočijo na dan 300.000 sodov nafte. Vsak drži 180 litrov in 300.000 sodov po 180 litrov je že precej te tekočine. Ko bo leta 1951 dograjen še nov cevovod, bo možno pošiljati v palestinske rafinerije dnevno do 500.000 sodov nafte. Med minulo vojno je bilo pristanišče Ilaifa ravno zaradi te nafte močno razširjeno, rafineriji pa povečane. Njih vrednost cenijo danes na 100 milijonov dolarjev. V strateškem položaju in nafti leži torej glavni pomen Palestine. Zato je razumljivo, da so se za to deželo potegovale že mnoge države sveta, ki so seveda pri tem hotele doseči glavne koristi zase. 30 let so Angleži samo izkoriščali Palestino, 15. maja 1948 pa je potekel njih mandat na to deželo. Komu bodo po njih odhodu služili zakladi Palestine? Arabcem, Židom ali še vedno tujcem? Organizacija združenih narodov je že leta 1947 napravila načrt o razdelitvi Palestine na arabsko in židovsko državo. Večina držav, članic Organizacije združenih narodov je pristala na to rešitev. Toda arabski svet se s tem ne strinja in napoveduje vojno. Toda od kdaj so arabske države tako močne, da se upajo protiviti volji večine držav sveta? Nedvomno je, da stoji nekdo za njimi, jih podpira ter tako rovari proti ureditvi palestinskega vprašanja. Toda kdo je to?
Pomlad v letu 1948
0, V letu 1948, še v času angleške Kupaeije Palestine, so bili spopadi v eu Židi in Arabci vsakdanji pojav t življenju Palestine. Danes so podali časopisi, kako je židovska ile-™hia organizacija Zwe Leumi v t inskem delu Jeruzalema podmini-
rala
H
arabsko šolo, v katere ruševi-so našli smrt številni nedolžni
jj ®ci. Naslednjega dne pa ste sliša-1' kako so Arabci na cesti Jeruza-u/1 — Tel Aviv nastavili židovske« jpu Avtobusu mino. čim pa so se žid-'tlarešili iz avtomobila, so jih Arabci t .Padli z brzostrelnim orožjem. In v!s'? !e šlo dalje. Židje in Arabci se Pp* dan pobijajo med seboj. Ne-°niagijivo sovraštvo vlada med nji-
Od kdaj so Židje v Palestini?
§3?s, od kdaj so Židje v Palestini?
J6 poteklo že skoro 2000 let, kar j iumljani razrušili Jeruzalem ter g®nali Žide iz Palestine. Da, že dol-pjj Je od tega, kar so se Židje razte-So.P?.vsem svetu. Samo kakih 50 ti-sVp, Bh je ostalo doma. Med prvo pt,- :°vn° vojno so Angleži, hoteč si flapkiti židovske finančnike za na-Juvanje vojne, obljub,ili Židom, ,°do podpirali njih težnje po vr-ii,0Vl v domovino in ustanovitvi sa-°jne židovske države. Minister bij °Up je leta 1917 slovesno oblju-<10’ bodo Angleži pomagali ži" lj0a Pri ustanovitvi nacionalnega bili l6*a' Tedaj l)a Angleži še niso jo 8°spodarji Palestine. Ko pa so Wfas®dli in dobili deželo za 30~ let v |)rjS|lv.0> je židovski National Home ,,^0a stvarnost. Stvarnost? Beseda P°v ** lma v angleščini več pome-’ c*°niovina, dom, samostojna dr-
ustanovili mesto Tel Aviv, ki šteje že 200.000 prebivalcev in je zelo moderno mesto. Tudi pristanišče Jafa vsak dan narašča. Glavno mesto Palestine Jeruzalem pa šteje med 170.000 prebivalci že preko 100.000 Židov. Tudi v puščavskih predelih so Židje ustanovili cvetoče naselbine ter se izkazali kot odlični kolonizatorji. Pripravljajo se, da Palestino v resnici spremene v obljubljeno deželo. Toda ali bodo imperialisti 20. stoletja resnično pripravljeni, da židovskemu ljudstvu popravijo krivico, ki so mu jo pred 2000 leti prizadejali rimski imperialisti?
Angleži se umaknejo
Maja 1948 so ves svet presenetile vesti iz Palestine. Tako nekako so se glasili tedaj mastno tiskani naslo-
vi časopisnih člankov: Angleži pripravljeni na umik iz Palestine. Židje bodo razglasili lastno državo. Nemiri v Jeruzalemu. Arabci pripravljajo sveto vojno. Padec tečajev na borzi v Egiptu. Vojna na vzhodu?
Dne 12. maja 1948 je Anglija objavila, da bo njena uprava nad Palestino potekla 14. maja opolnoči. Dosedanji visoki komisar bo odpotoval iz Jeruzalema ter se vkrcal na britansko vojno ladjo, čini bo angleški visoki komisar objavil konec angleške uprave nad Palestino, bodo Židje razglasili lastno državo in razglasili ustavo v onem predelu Palestine, ki je bil v smislu sklepa Organizacije združenih narodov priznan Židom. Židovska država se bo imenovala država Izraela. Na drugi strani se arabske države pripravljajo na napad, čim bo Anglija pričela umikati svoje čete. Predsednik egiptovske vlade ie izjavil, da ima egiptska vlada ljudi in orožje za naglo zmago. V Egiptu so že vpoklicani v vojsko številni letniki, šole so zaprte. Sirijski ministrski predsednik je izjavil, da Sirija ne bo mogla mirno gledati židovskih priseljencev sredi arabskega sveta. Trans-jordanski kralj pa je dal izjavo, da bo vojna, če bo do nje prišlo, sveta vojna za ves arabski svet. Spopad je neizbežen! Tako so poročali časopisi one dni maja 1948.
In kako se je dejansko zgodilo?
Čim so angleške okupacijske oblasti objavile ukinitev njihove uprave nad Palestino, je židovski narodni svet izdal razglas o ustanovitvi neodvisne židovske države v Palestini, države, ki se bo imenovala Izrael. Nato je bila osnovana prva vlada, razglašena odprava vseh omejitev naseljevanja Židov in na sedežih židovske oblasti je zavihrala židovska zastava z Davidovo zvezdo na
belo-modrem polju. Toda še preden je nova država mogla zaživeti pravo življenje, je napad sosednih arabskih držav pričel ogrožati njen obstoj. Egiptske čete so prve prekoračile mejo ter vdrle v Izrael. Enako so storile tudi ostale arabske države Bližnjega vzhoda, Sirija, Libanon in Transjordanija. Nad Palestino so se pojavili avioni, vojna vihra je za-divjala na vseh delih države, obkoljene od treh strani od sovražnika.
mi. In vsak dan je to sovraštvo hujše, vsak dan so žrtve številnejše. Toda komu bo to v korist? Deželi in njenim prebivalcem prav gotovo ne. Okupatorji se samo smehljajo in spopadi med Arabci in Židi so samo voda na njih mlin. Sicer pa so okupatorji dobri režiserji. V njihovi službi je židovska organizacija Haga-nah, ki se bori proti židovskim ilegalcem, združenim v skupini Zwei Leumi. Obe židovski organizaciji pa se borita proti Arabcem, ki imajo močno vojsko, opremljeno z angleškim orožjem in pod angleškim vodstvom. Le zakaj vse to? Odgovor ni preveč težak. Arabske države imajo nafto in treba je držati z njimi!
Rešitev palestinskega vprašanja
žava. Tako je bilo tudi obljubo, dano med vojno, lahko tolmačiti na več načinov. Židje so se sicer pričeli naseljevati v Palestino, toda njihova samostojna država je postala vprašanje, katerega uresničitev je bila odločena za 30 let. Anglija je deželo upravljala ter skrbela pri tem v prvi vrsti za svoje koristi. Sanjo-stojna židovska država? Zanjo je še čas! Toda naseljevanju Židov v Palestino so pričeli vedno močneje nasprotovati Arabci. Anglija je pri tem morala med obema narodoma držati ravnotežje ter je podpirala zdaj enega zdaj drugega. Pri tem pa se je zamerila obema. Kljub temu pa je število Židov v Palestini z leti naraslo na 600.000, kar predstavlja že eno tretjino prebivalstva dežele. Židje so pričeli graditi nova mesta, ustanavljati tovarne ter spreminjati pustinje v plodna polja. Tako so Židje
Že med samo vojno pa so prišle na dan številne zanimivosti, ki so pokazale, kako so bile imperialistične sile zainteresirane na rešitvi pa-, lestinskega vprašanja. Tako se je že kmalu po začetku sovražnosti izvedelo, da so Angleži ob svojem umiku iz Palestine pustili v deželi Arabsko legijo, ki je v vojni prevzela glavni delež borbe zoper Žide, zlasti še ker je bila njena vojska znotraj same židovske države. Osnovni načrt za napad vseh arabskih držav na Izrael pa je napravil Glub-paša, angleški general Gluh, vrhovni poveljnik Arabske legije.
Ko je v Palestini izbruhnila vojna, je pričela zasedati Organizacija združenih narodov. Varnostni svet je zasedal in zasedal, odločnih ukrepov za rešitev palestinskega vprašanja pa ni podvzel. Končno je bila poslana v Palestino posebna delegacija, ki naj bi posredovala v sporu med Arabci in Židi. Vodja delegacije grof Bernadotte je postal žrtev atentata, šele drugi delegaciji je uspelo, da so bile sovražnosti med Židi in Arabci ustavljene. Ali je bil to uspeh posredovalcev? Združene države Amerike so pritisnile na Anglijo, ta pa na svoje arabske vazale. Zakaj pa to? časopisi so poročali, da si je na ta način prezident Truman' hotel zagotoviti za prihodnje predsedniške volitve glasove ameriških Židov. In ker je teh precej, bo nekaj resnice gotovo tudi na teh vesteh. No, tako so bile slednjič sovražnosti v Palestini le ustavljene in podpisano je bilo premirje med Izraelom in arabskimi državami Na ta način
je židovska država obdržala ozemlje, na katerem živi danes okoli 200.000 ljudi. Židje pa predvidevajo, da bo že v nekaj letih prišel iz Evrope še kak milijon Židov. Gospodarstvo je že danes živahno. Uspevajo številne plantaže južnega sadja, farme za perutnino, razvija se tudi lahka industrija. Rdeče morje že izkoriščajo za pridobivanje kalija in drugih kemičnih snovi, začeli pa so tudi že iskati nafto. Kolonizacija naglo napreduje in kolonizacijski načrt predvideva ogromne investicije, predvsem za namakalne naprave v pokrajini Negev, ki bo v kratkem sprejela 300 tisoč novih naseljencev. Židovska država bo na ta način postala važen faktor, odločujočega pomena za ves Bližnji vzhod. Imperialistične sile vsega sveta imajo zato velik interes, da bi si v Palestini utrdile svoje položaje. Razumeli bomo zato predloge za internacionalizacijo Jeruzalema, kar pa je židovska vlada odločno odbila in kljub tovrstnemu sklepu Organizacije združenih narodov nadaljevala s preseljevanjem vodilnih državnih oblasti v prestolnico — Jeruzalem. Tudi ustanovitev nove arabske države v delu Palestine, ki je ostal izven Izraela, namreč Hašimetskega Jordana, ni odvrnila Židov od začrtanega programa. Za svoj načrt, neodvisno židovsko državo, ter za sodelovanje z vsemi narodi, so Židje pokazali veliko borbenost in pripravljenost, zato bodo pri njega uresničenju gotovo uspeli. Kako, pa bo pokazala prihodnost.
(Primorski dnevnik)
Tone Čufar :
V TOVARNI
Janko se je odplazil v podstrešje; bilo je odprto, kadar niso sušili penila. Janka je večkrat zaneslo gori. Zamikala ga je skrivnostna tema in samota. Zdaj se je prikobalil čez tramove k lini in občepel na starem zaboju. Videl je naravnost v tovarno. Najbolj so mu bili všeč va« gončki z ozke proge, ki so odskakovali sem in tja po tračnicah, kakor jih je odrivala mala lokomotiva. Prisluhnil je ropotu žebljarskih strojev in se zamislil v najrazličnejše stvari v veliki tovarni.
,,Atu poneseš večerjo,“ mu je nenadoma zaklicala mati z dvorišča. ,,Z Lebnovim pojdeš, on nese v mar-tinarno."
Janko jo je začudeno pogledal. Doslej ga je včasih silila, naj bi nesel, poslala ga pa le ni v tovarno. Vedela je, da se mu lahko kaj pripeti. Ljubše ji je bilo, da je hodil v trgovino ali v mesnico in da je nanosil drv v kuhinjo. Ta dan jo je pa delo podilo, zato se Janko ni upiral. Oblekel si je plašč, ker je bilo hladno.
,,Glej, da ne prevrneš in nase pazi “, ga je poučevala mama, ko mu je dajala v roke cekar z lončki. Pred njim je odhitela v prvo nadstropje in odprla pri Lebnovih.
,,Ali pojde Franček?“
Kmalu se je pokazal nekaj večji fant z jedilno posodo.
,,Pametno hodita!“ je še rekla Majdičeva.
Janko in Franček sta naglo od-capljala. Na glavnem trgu sta se ustavila pred slikami na reklamni deski. Ko sta prebrala glavne napise in se napasla na podobah, sta zavila k vratarju. Nekaj časa sta morala počakati zunaj, kajti z dela so prihajali tovarniški mojstri, uradniki in tudi mnogi delavci. Z njima vred se je nabralo še nekaj deklet s torbami.
Strogi vratar je od vsakega zahteval tovarniško izkaznico. Majdičeve-ga je ostro premeril z očmi. Fant je že mislil, da bo treba nazaj. Pokazal je materino izkaznico in se tako izrezal iz zadrege.
Franček je vodil Janka mimo različnih zgradb. Električna centrala je bila tako zanimiva zanj! Ta čudovita visoka okna! Doma so imeli tako majhna. Ko je korakal pod velikim dimnikom, se je ozrl kvišku; komaj je verjel, da ljudje sezidajo kaj takega. Zgrozil se je nad pošastnim or-
jakom. Naglo jo je pobral naprej. Pazljivo je šel preko neštetih tračnic, da bi ga ne presenetili vagoni ali lokomotiva. Od vsepovsod je slišal brlizganje. Na pljuča mu je sedal dim, ozračje je bilo zadušljivo, težko, svinčeno.
Prišla sta do ozke proge, ki je vodila naravnost v veliko zgradbo. Skozi velikanske duri je zagledal dolgo dvorano, polno ljudi, polno žarečih kosov železa, skoraj tako velikih kakor človek. Vse se je pregibalo, v mračnem prostoru je vsak čas zagorel kak ogenj, ljudje so vpili, pod stropom je vozil žerjav, na desni so stale velikanske peči. Janko še ni mogel zajeti vseh teh pestrih slik, že mu je Franček pokazal na levo drug obrat.
,,Tam je tvoj ata. Kar pri vhodu počakaj."
Stopil je do zgradbe. Pred njo je bilo zloženo v visokih kradah železo. V črnem ogromnem prostoru je žarela nizka, a široka peč. Vanjo so vlagali delavci siva železna polena, iz nje pa jemali razbeljena. Ta polena so potem stiskali v neštetih valjih, da so se nazadnje spremenila v urne rdeče kače, ki so švigale po razgretem tlaku. Janka je omamilo vse to pestro življenje, zbal se je za ljudi, ki so stali ob pečeh, ob valjih in s posebnimi kleščami lovili dol-
ge gade. Razgreti, spehani so se gibali sredi tolikih nevarnosti. Domislil se je mame, kadar je vsa potna kuhala in hkrati prala, pa se je v zadregi opekla. Neznosna vročina je bušnila vanj, kar dušilo'ga je od težkega vzdušja, čudil se je, kako ljudje vzclrže v tem peklu. Radovednost ga je gnala naprej, a ni si upal nikamor.
Očeta je zagledal pred pečjo, ki jo je polnil z drugimi delavci. Ko so peč naložili in zaprli, mu je pomahal in stopil k njemu. Otrl si je znoj in segel v cekar.
,,Nocoj si pa ti prinesel, no, tudi prav. ,,Komaj se je malo nasmehnil. ,,Ven stopiva!"
§la sta h kradi železa. Oče je potegnil izza stene desko in počenil nanjo. Hlastno je večerjal. Janko je medtem stopil spet v obrat in podrobneje ogledoval, kako izdelujejo žico. Nič mu ni šlo prav v glavo, samo žarel je od začudenja. Oče je naglo izpraznil skodeli in ju postavil v cekar. Poklical je fanta.
,,No, kako se ti vidi pri nas?"
Janko ni vedel, kaj naj reče. Naprave so se zdele sila imenitne. Kaj takega si ni nikdar predstavljal, čeprav mu je oče nekaterikrat razlagal, kje in kako dela. Zdaj je videl vse to na lastne oči. Strmel je nad vsem. Valji so tako naglo. tanjšali debelo železo v zvijajoče se niti. De-
lavci predevajo vsak kos iz enega valja v drugega, stroj zahrešči in že je druga oblika. Povšeči mu je bil° tisto šviganje ognjene žice. Zgrozil se je pa nad vročino, nad zrakom, polnim železnega prahu, nad vsem. kar bi moglo škodovati njegovemu očetu in tovarišem, živo so mu stopile v spomin vse nesreče, o katerih je kdaj slišal. Pogostoma je koga opeklo, ga pohabilo. Prenekaterim je šla razžarjena žica skozi meso. Koliko trpljenja! Oče je čestokrat pri" povedoval, da nekateri zmorejo v nesreči toliko moči, da sami presekaj0 žico, ki jim teče skozi bedro ali me' ča in se le na ta način rešijo še huj' šega, opeklin po vsem telesu. Stroji ne gledajo na to, če kdo od njih omahne, neusmiljeno divjajo naprej in žica teče skozi meso, če je našlft vanj pot.
,,Ali boš tudi ti tako služil, ko bos velik?" je vprašal Majdič, da bi sinu izvabil odgovor.
,,Imenitno je, ampak težko."
,,Zdrav mora biti človek in priseben. In če še s pametjo delaš, se lahko zrineš naprej za obratovodjo", se je posmejal oče boljše volje. ,,Za' to te bom poslal za nekaj let v šolo.“
Janko ga je hvaležno pogledal; Okoli njiju so se nabrali tudi drugi-ki so prinesli večerjo. Iz obrata j® prišlo nekaj delavcev. Oče se flj utegnil pogovarjati. Moral je nazaj k peči. Naredil je šele polovico šihta-
Iz martinarne je prišel Lebnov Franček.
,,Srečno hodita!" jima je voščil Majdič in pohitel nazaj na delo.
GORICA
in njeni pristni in
nepristni prebivalci
Kljub revščini, vojnam in splošni bedi število goriških prebivalcev sorazmerno še vedno narašča. Seveda so uradne statistike zelo neenakomerne, netočne in tudi politično pobarvane, zlasti kar tiče prebivalstva po narodnosti.
V stari Gorici 16. in 17. stoletja, ki je segala od Podtprna do Ivorna ter z Grada do Korzal, je živelo kakih 7 do 8 tisoč duš. Vseh hiš je štela Gorica le kakih 1500. Pozneje se je mesto širilo, število Goričanov večalo. Zato bi morale statistike vedno točno jemati v poštev površino mestne občine, ne pa govoriti kar o „Gorici“.
Mesto Gorica, kot je bila stara
zemlje. Na tej površini so našteli leta 1910., ko je rajnka Avstrija izvedla štetje, 30.995 prebivalcev. Med temi je bilo 10.868 ali 35.1 od sto Slovencev. V treh stoletjih je torej število ljudi porastlo za trikrat toliko.
Ko je zavihtel fašizem svoj bič, je hotel utopiti slovenske okoliške občine. Zato je Ločnik, Podgoro, Solkan, gtandrež, Št. Peter in Vrtojbo kratkomalo priključil mestu. če si šel na Sv. goro, si hodil ves čas po mestu; izlet do pod Kojskega ob Pevmici te je peljal vedno po ,,,mestu". To seveda le zato, da bi se z volivno geometrijo slovenski značaj goriške okolice zbrisal. Razen tega
mestna občina, meri 2347 liektarjevpa niso več šteli prebivalstva po ,,ob-
MiaBIHHIlIBBBIIlillflBiiilllllllBBBflllllliaBBBIIIIlIBBBBlIlirilBBBIIIIlIBBBIIIIIlIBBBfllllligiBBHIIIlIlBBafllllllllBBBIlIllIBBBBIlililllflUBIItlllBttUlllllllflB
Stanka Kranjc:
SONČNI ŽARKI
Na stotine žen se je pravkar vrnilo z večurnega jutranjega apela in se prerilo skozi široka vrata v barako ,,24 “. Zdaj stoje tesno druga ob drugi in si manejo otrple roke. Klopi je tako malo, da ne morejo vse sedeti in tudi prostora ne bi bilo dovolj v sicer še precej prostorni sobi. Diši po žveplenem mazilu za srbečico, po ihtiolu za ozebline in po pomlačni postani brani.
Štirinajstletna Anka stoji sredi vrveža in strmi skozi okno s široko odprtimi očmi, polnimi groze in studa do življenja, ki jo obdaja. Tri tedne so jo prevažali v živinskih vagonih. Iz zapora v Mariboru v zapor na Dunaju, odtod v zapore slovitega graškega ,,Pankraca“ in še dalje v Dresden, Leipzig in Berlin, dokler je niso pred nekaj dnevi iztovorili z neštetimi drugimi nesrečnicami iz vseh delov Evrope za obzidje taborišča Rawensbriick. V teh nekaj dneh je dekle doživelo toliko strahot, da zdaj le še čaka kdaj pride konec.
Poleg nje se prepira hrastava Poljakinja s sključeno ženico. Obmetavata se s prostaškimi besedami in krilita z rokami. Sprli sta se zaradi porcije kave. Anka ne more razumeli vsega kar govorila vendar ve,
čuti, da so besede grde in nizkotne. Na drugi strani, ob mizi stoji skupina modrookih Ukrajink.
Na nizkih štirinožnikih okoli mize čepe stare suhljate ženice in grizejo zadnje ostanke kruha, ki so si ga bile prihranile od večerje. Nedaleč od Anke stoji mlada visoka žena. Za pasom ima zataknjeno leseno žlico, poleg sebe pa na vrvici obešeno verižico z lasnimi zaponkami in velikim glavnikom. To so ženski spomini na nekdanje bujne lase. Mračno gleda in si skrbno previja umazane povoje na rokah in nogah.
Hreščeči glas ,,štubovke“, mlade Poljakinje, pretrese od časa do časa ozračje in prevpije nemir in trušč-Skozi okna te mračne sobe pa se kradejo veseli pramenčki sončnih žarkov. Prav nič se ne menijo za moreče vzdušje, za bedo, ki vlada v njej. S svojo milo toploto hočejo objeti vsakogar, ki ga dosežejo.
Anka zavida koščenemu dekletu, ki stoji ob oknu. Zavida ji, da more stati tam, vsa oblita od toplih pramenov, ko je v Ankinem kotu še mrak in mraz. Ne more premakniti pogleda od nje. Kaže ji hrbet in strmi nepremično skozi okno. Nenadoma se sunkovito obrne in Anka
vidi, da njene velike rjave oči žarijo v čudnem sijaju. Glavo ima ostriženo do golega, obraz ozek in prosojen. Oči so skoraj prevelike in prežive za to drobno bitje, še nekaj hipov se predaja soncu in zre z odsotnim pogledom po sobi. Iznenada se odtrga od okna, se prerije do prve mize in se zavihti nanjo. Suhe roke žensk se iztezajo proti dekletu, da bi ga potegnile z mize. A dekle kot da ničesar vidi in ne sliši, sklene roke na prsih in prične peti otožno rusko pesem o materi. Kakor bi trenil utihne pogovor v sobi. Ženske molče prisluhnejo. Celo Poljakinji in stari ženici, ki sta se še malo prej prerekali in psovali, se orose oči. še ,,štubovka“ prekriža roke, umolkne in se naslonjena na vrata zastrmi skozi okno.
Po sili zadrževano hlipanje postaja vedno močnejše in se prepleta z lepo melodijo, ki je zdaj polna moreče bolečine in domotožja, zdaj spet polna mladostnega zanosa in neuklonljivosti. Anka gleda pojoče dekle, ki stoji zravnana na mizi in vidi, kako ji solze nenehno teko po koščenih licih. Tiho se prerije skozi gnečo do mize. Zdrsne na klop in nasloni glavo na rob mizine plošče. Ničesar več ne vidi. V ušesih pa ji zvenita besedi ,,mama“ in ,,rodina“, edini besedi, ki ju razume. Anki-no srce je polno prelepe melodije, a njene misli hitijo preko žice daleč proti jugu.
IIIBBBSIIIIIIBBBBII!lllBBBIBSmilflBflaillllIlflBIIIII!IBBBflllllllBflflBllll!IBBBlll!IIIBIBflflgi!IIIBBBBSilllliag»BBIIll||iBBflflll!ligBBB«(lllllflflfll||IBflllHlllB
čevalnem jeziku", ampak so kar pri' silno vpisovali po mili volji. In ven' dar so našteli v tej ,,veliki Gorici-1 leta 1921. torej po uradnem štetju, med 42.260 prebivalci 17.133 Slo' vencev. V mestu samem, torej neka' ki stari Gorici, pa 6141 Slovencev med 28.154 prebivalci. To se pravi, da je živelo v mestu samem nad 2~ odstotkov meščanov slovenske na' rodnosti brez utajenih in brez potu* ric, ki so se izdajali za Italijane.
Fašizem je razpisal novo ljudsko štetje (osmo v Italiji) za dan 2L aprila 1936. Takrat so že docela za' trli razlikovanje po narodnosti. Vse so kratkomalo zapisali za Italijan® po narodnosti in Slovencev v Italij1 — ni bilo več.
Vpeljali so tudi nov pravni pojem glede prebivalstva ,,residente‘ (-pristojen) in ,,presente“ (pris°' ten). Tako se je zgodilo, da je l( leta 1931. imelo v Gorici-mest® pravico 13.000 oseb iz notranjost1 Italije. Ta dotok je naglo menjal na' rodno strukturo mesta. Pri volitvah so ti tujci tudi odločili, kdo bodi za' stopnik slovenskih kmetov n. pr. i2 Vrtojbe ali Podsabotina.
Po letu 1936 ni več pravih urad' nih statistik objavljenih za javnost-Zato smo si bodisi glede celokilp' nega števila prebivalstva v Gorici in okolici, bodisi glede števila po na' rodnosti na nejasnem.
Lansko leto je magistrat objavi* nekaj številk. Čeprav suhoparne, Pa le marsikaj povedo. Pravijo: 1. j®' nuarja 1949 je bilo v Gorici 44.976 prisotnih, 40.648 pa pristojnih (2 residenzo). čez šest mesecev, to j® 1. junija- se je pa to razmerje spre' menilo, in sicer je bilo 44.963 p1'1' šotnih, 45.007 pristojnih.
To se pravi, da je v nekaj mese' cih poskočilo število „prisotnih G°' ričanov" kar za 5000, vsak mesec z® tisoč- Odkod so se vzeli? Ta poras* seveda ni naraven, ampak političeI1'
Tudi celokupno število 45.00° prebivalcev kaže zgolj na umeten dotok, na priseljevanje. Pomisliti je treba, da dokazujejo uradne štev1® ke, da je organski razvoj rasti gor*) škega prebivalstva baš obraten. J teh nekaj mesecih, ko je kar 500 novih meščanov več, se je v resmc rodilo le 270 Goričanov, umrlo Pa jih je 316. To je objektivna resnic®; S takim načinom večanja prebiva stva pa nameravajo ustvarjati it®1 janski značaj mesta in okolice.
Vi 'na viete s kakšno tar mo je pr« teteva sosedova Veronika nad me. Že odelč je upiva: ,,Ježeš, ježeš, Miha! al4 si ti že čisto ziran, da sam se« •>e v (isti Vestnik notr daješ. Al4 si P°zabu, kaj so oznani, da ‘ma smrtn‘grieh, kdor Vestnik bere? rl'i Pa še svoje masvo zraven daješ! Ge že ‘na mor‘š pustit4 svoje flavzne, pa vsaj na ta velk zvon ‘na obie-šej. Miha, Miha. je djava, mav po« žmjej: če že na tem4 svietu na mor-•bo hit združen, da h’ sc saj po Sll>rt4 zglihal4. Pomisli, če hi tebe eakov za nehe§kam duram1 tisti pe« Menski policaj. Kaj zana sramota hi n'a za nas vse Sovence ...
Mene z Lepega ‘na sprav‘š v jezo, M tisti dan s‘m hiv pa mav narobe. ,° se prav, iz prve vojske 'mam še 'sti Retamizimus, — mi pravom penina — da vsako burno vreme aaVno prej čut’m, preda ga v radiju [•spovejo. Da ‘na pozabili, ko mi je •h radio na misu: Tuanbart sin pa ano sovenjo oddajo pošušov. Kako s° sovenji šolarji lepo zauel nemško Pesem
... —. po snvenji melodiji ■jav sam pršeli, to jjerntnungeteilt
. No, s‘m je pa riesii Tu se pa saj mi na mormo prtož‘t. Kakor da b‘ •be slišal4, so pa ano drugo navil! ain je b‘va pa piesm sovenja pa vi« za nemška. Ja! ta celovški radiju! •— —ti pa zasužijo, da h’ jih —
181111111! llll:lilWIIBai1ll»!IBISa8llllllia
Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane
°b priložnosti svojega gostovanja v Celovcu uprizorilo
bedeljo, dne 4. junija ob 20 uri
balet
OHRIDSKA LEGENDA
od Stjevana Hrističa
111 v ponedeljek, dne 5. junija ob 20. uri
ponovitev komične opere
ero z onega sveta
bo
------po štatutah------------v zvezo
narodov sprejel4! Ti ‘majo posiebne talente za ,,fremtno špraho44.
Pr Veroniki pa količkejbu, da b‘ jas do besiede ‘na pršov. gele ko jej je okolnkol sape zmenkov s‘m u št ib mogu.
Veronika, srn djav, če b’ ti v listah Letali, ko sTn št* * anmav za teboj šilu, djava, da s‘m ziran, bi bolj Štirnov. Dvanajst liet jas sevieda nism pamet z žlico zajemov, kakor listi tvoj Jur! Al kar jas rečem je resnica — Jur ti je pa koj oblubu da pride; julršen den si pa prepievlova: ,, — al njega pa od nikoder ni.“ (No, srn se pa zmotu, medtem je že pršu, toda na žalost v nemški uniformi).
Za zadel grieha? Stara besieda le prav4: ,,kogar ‘ma bog rad, tistega tepe!4’ Nas pa že trdejst4 liet tepejo, v odmoreh se pa še sami med seboj gajžvamo, da b‘ nas saj prej iz naš-ga sovenga paradiža pognal. Vestnik pa lilitako ‘na hote panal, saj vieš, da sta Adam in Eva tud šele pole v
Velikovec. (Prometna nesreča). Pred kratkim je zadel šolar Georg Laurentschilsch iz Važenberka s kolesom v osebni avto, ki ga je podrl na tla. Pri tem je šolar utrpel precejšnje poškodbe.
Libuče. Priznamo našo zadovoljnost, da je vendar enkrat neka oblast in sicer ena izmed najnižjih instanc, to je libugki župan in občinski odbor izpolnil svojo obljubo in na podlagi sklepa seje občinskega odbora napravil dvojezične napise na občinskih kažipotih. Ta ukrep smatramo seveda kot eno izmed najosnovnejših pravic na ozemlju, kjer živi v pretežni večini slovensko prebivalstvo. Pričakujemo, da bo kmalu tudi na občinskem uradu dvojezični napis,, ker urad je za vse občane, brez narodnostne razlike. Priznanje velja pa predvsem našim slovenskim odbornikom, ki pri občinskih sejah zastopajo pravice, ki nam grejo in smo prepričani, da bodo
tisto figpvo drevo lezva, ko ga je bog prepovedo. — Mežnar jc pa koj pr šov po biro, če je tud Vestnik na miz4 vidu, tam s‘m pa dor djav: A1‘ naj mi še druve sami pvačamo, k’ nas bo bognasobvar1 žnimi v večnosti žgav? Mežnar se je na to pa smijav. ,,Miha, je reku, to je ja koj bavbav; to so koj bajže“. Na ušete mi je pa za-šepetov,,--------to je bu ja le za-
del volitev — pa ko za se obran!“
Vid‘š, Veronika! — sm djav prav zliepa, ker se je že v birtali upucva-va — v$ak bo sam svoj puntlček ne-su. Ge bi pa le tistega, k‘ nas bo sodu pr‘ an svab vol* narajmal, da b‘ nas v an logar posvov, pa tud še na bomo scagal! Koroški sovenci smo trdga navajen4.
§e to, ,,da na la vel‘k zvon obie-šam“. Pobaram te, kje pa ‘mamo na sovenjam koroškem še kak velk4 zvon? — tiste klinkeje, k žnimi mav pobingljamo 'kadar kdo umrje, al pa če se kdo svobode naveliča pa se ožen4 — to je lih tak’, kakor b‘ s košam povile zvoniv! V Našovčah ‘majo pa že nove zafrimane. Po bin-koštali anbart jih bojo žegnovaP. M' na se to čiste prav sti, da saj kanonov na bo trieba ekstra žegnat, ko b‘ po mojem bu, jas bi zvone pod atomsko kontrolo postavil, da b‘ jih na mogli v kanone prelijat.
To vsiem želim — pa brez žarni ere !
K. M.
tudi v drugih občinah sledili temu zgledu, še so pu v Libučah tudi ljudje, ki se spotikajo nad dvojezičnimi napisi, ljudje, ki se ne morejo povzpeti iz svoje ozke narodne nestrp-nosti in še nasedajo svojim šovinističnim duševnim očetom.
Celovec. Kakor javlja statistični urad mesta Celovec, je bilo v mesecu aprilu v mestu Celovec 147 rojstev, 106 smrti in 68 porok.
Beljak. Dne 25. maja so med opoldanskim odmorom vlomili neznani vlomilci v tekstilno trgovino trgovca Albina Roli v Klievenhiillergasse 1 in odnesli iz nezaklenjene blagajne 1570 šilingov.
Žrelc. Pri regulacijskih delih reke Sojnice so našli delavci truplo novorojenčka moškega spola. Sumijo, da gre v tem primeru za umor. Preiskave so v teku.
VABILO
na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 4. junija 1950 ob 8 uri v dvorani gostilne ,,Roth“, Celovec, Pfarrhofgasse 8.
Vabimo vse bivše izseljence, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora svoje organizacije!
Po občnem zboru bo v Mestnem gledališču gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane z veselo opero:
„Ero z onega sveta“
Gostovanje je bilo predvideno za proslavo dneva izseljencev že v aprilu. Vsled tehničnih zaprek pa je takrat izpadlo. Da bi vendarle omogočili vsem izseljencem obisk tako redke predstave, smo svojčas preložili tudi občni zbor Zveze slovenskih izseljencev.
Zveza slovenskih izseljencev
OBJAVA
Rdeči križ Slovenije je našo organizacijo AFž povabil, da spet pošljemo okrevanja potrebne otroke na letne počitnice in sicer na morje v Sušak in v Tolmin. V poštev pridejo otroci, ki so zdravstveno ali socialno potrebni, v starosti od 7. do 14. leta. Prijave je treba poslati najkasneje do 4. junija t. 1. na Pokrajinski odbor AFŽ v Celovcu, Salmstrasse 6. Priloženi morajo biti naslednji dokumenti.
t. krstni list,
2.	domovinski list,
3.	zdravniško izpričevalo iz katerega mora biti razvidno, če je otrok za morsko ali za planinsko klimo, in
4.	izjava staršev, ki mora biti potrjena od priče, ki starše in otroka pozna.
Otroke bomo delili v dve skupini. Otrokom, katerim zdravnik priporoča morje, gredo v Sušak, ostali v Tolmin.
Antifašistična fronta žena
OGLAS
Za malo kmečko posestvo v št- Lenartu na Ljubelju iščem pridno in marljivo gospodinjo v starosti od 28. do 40 let.
Ženitev ni izključena.
Ponudbe poslati na Upravo Slovenskega vestnika, Celovec, Gaso-metergasse 10-1.
ltrLrT^,,TT.ri.r',7.,rLr7.rv.T^7,hYTj^1j-»[^1rTiTiL:Hiir'v^	ikTiriuririurir^.n^iJT^^
Prežihov
V O R A N C :
A ih Jl
|i i i
POŽGANICA
•javili nadzornik je molčal, tfi”^ r'etekli teden ste zaposlili kar ja i 'e narodne izdajalce: Stopar-’ paznika in C&sa!“
>tDa!“
l’Kaj je to?“
••'žavni nadzornik je spet molčal. ^”Aekega lepega dne bo delal luki .Za8rizeni sovražnik Jugoslavije Pojjhjskač delavstva, Pipan, in če e teko dalje, bomo kmalu imeli •jitelja Goryja v tovarni..."
• se je državni nadzornik na-J10 in premeteno nasmehnil. tjr[, šuto je nadzornikovo vedenje 0 skoraj v. obup.
človek pomisli, da je dr-Vj.j a‘ nadzornik še član Sokola poko p' Moram vam povedati, zaseben' krat bratu, da gerentstvo teli St n« k° trpelo. Opozarjam te ...
'[fota je bil tudi član Sokola, kaka 'st °re.niaš> in dva sokolska zna-'lastirm S’ zdaJ Pomenljivo bleščala ^Diik ll‘ i5oiem se je državni nad-oaslonil na pleteni naslanjač
širokega stola, iztegnil nogi po verandi, potegnil iz smodke in nalahno izpustil v zrak dolg vrtinčast dim. Košuta sicer ni maral takih nadzornikovih poz, a vedel je, da bo zdaj govoril, zato je poslušal.
,,Poglej, dragi Košuta!" je začel nadzornik polglasno. ,,Državno nadzorstvo je res sprejelo te tri volks-vvehrovce na delo. Toda kakšni motivi so ga pri tem vodili? Stopar in Laznik sta oba očeta številnih družin — oba sta tudi stara socialna demokrata in sta pri delavstvu zakoreninjena. Ge smo njima omogočili vrnitev, vstop v delavsko družino, smo jima dali tudi možnost politične vrnitve v naročje naše domovine, katere državljana sta .tudi onadva. Nikdo ne računa s tem, da se bosta takoj spreobrnila v jugoslovanska nacionalista — še dolgo ne! Toda s tem, da smo se pokazali velikodušne, da smo jih vključili v naše življenje, smo jima odvzeli naj hujše orožje — nezaupanje do Jugoslavije. Onemogočili smo, da bi
gladovale njih družine; jok njih žena in otrok zastruplja vso delavsko kolonijo in jo razburja proti novim oblastem. Kar se pa Gasa tiče, je treba vedeti, da je njegov oče petdeset let delal v tovarni — da je bil najintimnejši grofov zaupnik, da ima zasluge!"
Zdaj je bil Košuta tisti, ki je molčal in se zaničljivo režal.
,,Ti se režiš — a režiš se, ker ne razumeš politike. Taki ste vsi fanatiki! Toda fanatičnost nam ne bo pomagala. Doslednost je potrebna lastnost vsakega nacionalista, toda pri tem je treba tudi misliti. V čem sta pa Laznik in Stopar slabša od ogromne večine tukajšnjega delavstva? V tem, da sta odkrito nastopila za to, kar je ostala večina želela? Kaj hočeš... taka je mentaliteta tukajšnjega delavstva, tako je bilo delavstvo vzgojeno. In čez noč tega ni mogoče odpraviti. Zato je treba časa in razumevanja. Kar se pa tiče Časa, ti lahko tole rečem: stari Cas je bil res steber nemštva v tovarni in na občini, njegov sin je zares zagrizen nemčur — odtujen svojemu narodu — toda jaz se ga ne bojim. Bolj se bojim Laznika, Stoparja, vsakega delavca se bolj bojim, kot pa C«sa. Pri delavstvu je razredna zavest zrasla z njegovim protijugoslovanskim čustvovanjem — a tega pri Času ni. Taki ljudje lahko postanejo danes ali jutri naši prijatelji — le časa je treba za to...“
Še preden je tajnik Košuta utegnil, odgovoriti, se je oglasila soproga državnega nadzornika:
,,Pojdimo v sobo, tukaj postaja hladno!"
Daši je zunaj res postajalo hladno, je spravilo ženo državnega nadzornika še nekaj drugega na noge: po cesti za vrtom je vozila kolona vozičkov in gar s polja proti delavskim perzonalom in gnili krompir je začel tako neznosno smrdeti, da ni bilo na verandi več obstanka. S ceste je prihajal vrišč delavskih žena in otrok, ki so rinili mimo ročna vozila.
Ne da bi kdo to omenil, so vsi trije odšli v sobo poleg verande in zaprli vrata za seboj. V novem čistem ozračju so se globoko oddahnili.
,,Torej bi sprejelo državno nadzorstvo na primer tudi hujskača Pipana nazaj na delo?" je vprašal tajnik Košuta.
Državni nadzornik Goremaš je malo pomislil, potem pa odgovoril:
,,Morebiti tudi njega! Sicer pa mislim, da je Pipan bolj pomirljiv od vseli drugih. Mogoče bi bilo to koristno za pomirjenje duhov. Tedaj bi bila taka poteza prikladna."
,,Mislim, da nam ta taktika ne bi koristila. Kar nam je zdaj treba, je močna roka. Ljudje se nas morajo bati, nasprotniki morajo občutiti, da vodi nova oblast dosledno nacionalno politiko. Slepomišenje s tukajšnjimi nemčurji je nesmiselno. Kdor ni z nami, je proti nam. Gerentstvo take politike ne bo podpiralo — to ti rečem! Ti imaš vso stvar s sekve-sturo. Mi smo spet pritisnili na deželno vlado."
O zavarovanju živine na paši
Kakor je paša živine priporočljiva in za zdrav, krepak razvoj živali nujno potrebna, tako pa je tudi povezana z večjim rizikom, kakor pa držanje živine čez leto v hlevu. Vsako leto se dogodi, da predvsem na planinah in gozdnih pašnikih zboli živina na raznih boleznih — prešči kri, zvrže, se okuži z bacili nevarnih bolezni in pogine za tein, se pripeti, da si polomi noge ali se drugače neozdravljivo rani ali se zvrne v prepad in se ubije. Na vse zadnje je tudi precej primerov, da živino na paši ubije strela. Vse to povzroči prizadetemu v današnjih razmerah občutno gospodarsko škodo, predvseln v primeru, če gre za visokomolzne lepe plemenske živali.
Zato kaže, da zavarujemo živino za čas, ko je na paši, proti najče-ščim boleznim, ki jih paša lahko povzroči, proti nezgodam in proti ubit-ju po streli. To je potrebno predvsem tam, kjer moramo že po izkušnjah računati s takšnimi pripetljaji in za tiste živali, ki predstavljajo visoko gospodarsko in plemensko vrednost (mladi bikci in telice krav kontroliranega ali znano dobrega
porekla, konji in žrebeta, v posameznih primerih tudi ovce).
Sekretariat Slovenske kmečke zveze je vsled tega poizvedoval o možnostih zavarovanja živine na paši in dognal, da prevzema takšna zavarovanja zavarovalnica „Versi-cherungsanstalt der osterreiehischen Bundeslander, Klagenfurt, VViener-gasse 11, Telefon 28-83“ ali pa v zvezi z njo ,,Wechselseitige Versi-cberungsanstalt — Filiale fiir Kiirn-ten, Klagenfurt, Bahnhofstr. 39, Telefon 34-01“. Ta zavarovalnica zavaruje živino pod naslednjimi pogoji in obveznostmi:
1.	Zavarovalnica zavaruje konje, govejo živino in ovce za dobo paše *— 'to je od pričetka paše pa do vključno 1. oktobra do 12. ure proti škodi, ki bi nastala vsled pogina ali zakola na vseh vrstah bolezni, nezgod in uboja po streli.
2.	Premija zavarovalnine znaša za vso dobo paše 2 % od vrednosti, ki jo posameznik navede za zavarovano žival n. pr. če zavarujemo žival v vrednosti 3000 šil-, znaša premija, ki jo moramo plačati zavarovalnici, 60.— šH.) dodatno še 2.—
Tele in konj sta dobila črve (gliste)
Tako mi je dejal ob priložnosti zadnjega živinskega ogleda v Rožu naš zavedni živinorejec in izrazil svoje začudenje nad tem dejstvom. Tudi sam sem moral priznati, da v praksi predvsem pri teletih še nisem zamogel ugotoviti črvov.
Iz šole se še spominjam, da so dejali, da teletu in žrebetu črvi oz. gliste motijo prebavljanje, jemljejo tek, povzročajo zaprtja ali drisko oz. gliste tako da se žival slabše razvija, čeprav sicer še dobro žre. Črve pri živalih ugotovimo navadno šele tedaj, kadar vidimo, da pridejo z blatom od živinčeta. Ti škodljivci v živalskem telesu so belo-ru-menkasti, okrogli in proti koncu
ožji.
Poslušajmo, kaj pravi domač slovenski živinozdravnik glede zatiranja črvov pri teletih in konjih:
„Domača zdravila proti glistom oz. črvom: mleko ali voda, na kateri se je kuhal česen, seme navadnih buč (za konje okoli 50 zrn), vratičev in pelinov čaj, vožnik, korenje, sladkorna pesa, divji kostanj itd. Jaz jih odpravljam takjole: glistavemu: konju 12 ur ne dam vode. 10—20 g
šil. za izstavitev police in zavaroval-ninski davek.
3.	Odškodnina, ki jo da zavarovalnica v primeru pogina ali zakola, znaša 80 % vrednosti zdrave živali. V primeru pa, da se da meso živali še deloma uporabiti, se vrednost tega mesa od odškodnine odtegne.
4.	Zavarovalnina stopi v veljavo z dnevom izstavitve police in poteče 1. oktobra ob 12. uri, če se hkrati vplača tudi tozadevna premija. Zavarovalnina po velja za pašo no pla-
ninah, v gozdu in tudi na domačih pašnikih in travnikih.
5.	Pogin ali zakol zavarovane ži' vali je treba takoj javiti zavarovalnici in ga ob priložnosti komisije dokazati ali z mrhovino poginule živali ali s potrdilom živinozdravnika, nakar se šele izplača odškodnina.
6.	Zavarovana žival dobi poseben viden znak.
7.	Zavarovati moremo le zdrave živali. Prav tako moramo poskrbeti za dovoljno nadzorstvo nad zavarovanimi živalmi (pastirje. Proti kraji živine ne moremo zavarovati.
8.	Zavarovalninsko pogodbo naj sklene interesent sam neposredno z zavarovalnico.
BLAŽ SIN G KR
SE VEC LUCERNE
bljuvne soli (po velikosti konja) raztopim dodobra v 1 pol litra vroče vode, kar vlijem v pol škafa hladne vode (Za žrebe zadosti 4—8 g bljuvne soli). To pijačo ponudim konju; če ne popije, dobi ostanek kasneje. Ko je izpil, mu 12 ur nič ne dam jesti. Nato napravim iz 20—40 g lo-patike (Aloe), moke in vode testo, katero dam konju. (Za žrebe zadostuje 5—10 g lopatike (po velikosti) oziroma 1 četrt litra ricinovega olja). Bljuvna sol pomori gliste, a lopatika (ricinovo olje) jih požene iz črev. Za tele raztopim 5 g omenjenega zdravila v 3 del. vroče vode in mu dam vsako drugo uro po dve žlici raztopine. Nekoliko ur kasneje mu vlijem 1 četrt litra ali še malo več ricinovega olja.
V debelem konjskem črevesu živi še druga navadno 2 in pol centimetra dolga glistica, ki ne povzroča drugih neprilik kakor srbenje na koncu črevesa, torej drgnjenje. Da jo odstranimo, vbrizgavamo v črevo česnovo vodo ali pelinov čaj; če je potrebno, preženemo jo z bljuvno soljo, kakor sem prej omenil.14
KOČU SKI
Ker mi očitajo, da me je pri pisanju dopolnilnega članka ,,Več lucerne44 v našem listu z dne 6. maja t. 1. vodila zavist ali osebno sovraštvo do pisca članka v ,,Tedniku44 ali celo mržnja do tednika, zaradi stvari same, čeprav o nji skoraj ni vredno govoriti, ugotavljam:
Daleč sem od tega in preveč sem življenjsko izkušen, da bi razen čisto strokovne misli gojil pri pisanju strokovnega članka še kako drugo misel; najmanj pa kako osebno maščevalno ali politično. Tudi nisem hotel nikomOT osebno škodovati, najmanj pa piscu članka, ako je ta poleg tega mogoče še slabo plačan uslužbenec. Saj vem kako je, in to mora upoštevati tudi vsak pameten človek! Tudi sam sem bil pred 15. leti državno priznan hmeljarski inšpektor za vso prostrano deželo in sem strokovno kontroliral trsnice po vseli naših slovenskih vinogradih. Če bi bilo potrebno ali pa, če bi se mi naročilo, bi še danes zamogel napisati članek o oskrbovanju hmeljnih nasadov in gojenju vinske trte. Toda prepričan sem, da bi z ozirom na današnji napredek v vseh gospodarskih panogah prejel moj članek o hmelju in vinski trti . povsem gotovo oceno ,,nezadostno44, ker v teh panogah pač nisem več na pekočem44. In prijatelj, pisec članka v tedniku, bi tedaj ravno tako lahko popravljal in dopolnjeval moj članek, kakor sem jaz njegovega.
Sicer moram končno povedati, da tudi moj članek o lucerni z dne 6. maja t. I. še od daleč ni popoln. Pribil sem v njem čisto bežno in mimogrede samo nekaj najvažnejših dejstev glede lucerne, katero sem iz čisto praktičnih razlogov v zadnjih letih posebej študiral. Doma sem
namreč na prekleti prodnati, izprani apnenčasti zemlji, kjer nikdar niso uspevali travniki in kjer nikdar ni bilo krme, a sem si zato stavil skoraj za življenjsko nalogo, da najdem krmsko rastlino, ki bo ob primernem gnojenju uspevala tudi na produ. In mislim, da sem za le domače brezupne talne razmere našel po raznih poizkusih z medeno deteljo, ranjekom, esparzeto itd. dolgo iskano rastlino v — lucerni. Veni tudi, da bi lahko eno ali drugo točk0, mojega članka o lucerni z dne 0-t. m. še izpopolnili ali pa glede nje zavzeli čisto drugo stališče. Tako nU je dejal izkušen gospodar: ,,Jaz pa kosim samo mlado in redilno lucerno še prej, predno cveti in mi n> nič mar, če jo s tem ,,preženem“-Lucerna je v tem času zemljo zelo obogatila na dušiku in kar sejem oz. sadim v lucernišče, vse sijajno uspeva!44 Tudi to stališče je prhvilno, pravilno predvsem za onega, za katerega seme ne igra vloge in kateri seme sam prideluje. Na uho vam bodi še povedano, gospodarji, da prav moderno gospodarstvo smatra dot* goletno rabo lucerne za košnje (kj tudi ob najskrbnejši negi končno od leta do leta le popušča) za negospo' darsko. „Do vključno 5. leta se še izplača lucernišče oskrbovati, potem pa se naj preorje44, smo že včasih rekli v Sloveniji. Danes pa celo p°' udarjajo, da se še bolj izplača sejati naslednje mešanice z lucerno n0 hektar in te imeti le tri leta in jih po 3. letu že preorati: 23kg lucerne, 6 kg francoske pahovke in 7 M pasje trave, ali pa na bolj sveži zen*' lji: 20 kg lucerne, 5 kg francoske palmvke, 6 kg pasje trave in 3 kg mačjega repa.
VERNIK
■IHBIIIIIIIIUIIIUIIHMIIIIIIIMIIIIIIIIMIIUI
Nadzornik inžener Goremaš je pri teh besedah tajnika Košute nakrem-žil obraz.
„Iz le moke, mislim, ne bo kruha! Moja sekvestralna oblast je bila že od prvega začetka problematičnega značaja. Kako tudi? Grof — lastnik tovarne — je po vseh pravilih naš državljan, zato že za sekvesluro ni pravne podlage. Razen tega nimamo proti njemu nobenih prijemljivih političnih motivov. Grof se osebno ni nikoli izpostavljal kot sovražnik slovenskega ljudstva — niti prej — zdaj pa sploh ne! Da so bila njegova podjetja gnezdišča germanizacije, to je res, toda kaj hočeš, prej je bil tak kurz. Deželna vlada mora gledati, da se izogne nepotrebnim konfliktom s tako važnimi predstavniki našega gospodarstva — že zaradi mednarodnega položaja. To so važni či' nitelji — moj dragi! Bolje je, da take ljudi pridobimo zase...44
Vročekrvni tajnik Košuta je le težko sledil mislim državnega nadzornika — tembolj, ker so mu oči venomer uhajale k stolu, kjer je tiho in zatopljena v svoje delo sedela mlada žena državnega nadzornika.
„Prekleto, ima baba lepe noge!44 si je mislil, ko je z odsotnim glasom rekel:
„Torej misliš, da s sekvesturo ne bo nič.. •“

„čisto gotovo nič1.44 je rekel inžener Goremaš- ,,In to tudi ni tako važno, nadzorstvo nam popolnoma zadostuje za varovanje državnih interesov.44
Medtem se je bilo zunaj že popolnoma stemnilo in bil je čas večerje.
Nekaj dni pozneje so se na dvorišču starega perzonala igrali delavski otroci: mala, šestletna deklica kovačeva Predana, ki je bila zmeraj ena najglasnejših kričavk, je bila danes nenavadno tiha in zamišljena. Sedela je sama zase za drvarnicant? in se zabavala z vrtanjem po dvoriščnem prahu. Tovarišicam, ki so jo obstopale, ni odgovarjala in celo Jugovega Lukija, ki ga je najrajši imela, danes ni marala. Po dolgem času pa je sama poklicala svojo vrstnico Babinovo Lenčko, jo potegnila k sebi in ji skrivnostno zašepetala na uho:
„Mi pojdemo iz perzonala —; moj oče bo postal mojster.44
Nato jo je ubrala naravnost v per-zonal, kot bi jo bilo sram ali pa bi jo zgrabil neznan strah.
Babinova Lenčka je tiho obstala in z začudenimi očmi strmela za bežečo tovarišico. Ko je ta izginila skozi vhod, se je zganila, kot bi jo bilo pri srcu kaj zbodlo; nato je brez pomisleka udrla na gredo za perzonalom, kjer je mati spravljala
bozavo. Tam je Lenčka na glas zajokala in se oklenila maternih kril, kot bi iskala rešitve pred preganjanjem.
„Kaj pa ti je, Lenčka?44 jo je vprašala mati. Božala ji je malo, svetlo glavico in oprezala okrog, kdo bi bil tisti, ki je storil njenemu otroku kaj žalega.
Lenčke pa ni nehal stresati krčeviti jok.
Babinka je vrgla motiko na tla, vzela deklico v naročje in jo tolažila s poljubi.
,,Kaj se je zgodilo, Lenkica?44
Dekletce je nekajkrat s solznimi očmi široko pogledalo mater, potem se ji je vrglo na prsi in s tresočim glasom zašepetalo:
„Mama, mama! Predanova Micej bo pa šla iz perzonala, ker bo njen oče postal mojster...44
Babinko je pri teh besedah mrzlo spreletelo po hrbtu. Postavila je deklico na tla in kot onemela obstala. Ko je dekletce videlo mater zatopljeno v resnost, se je streslo in vprašalo:
,,Zakaj pa naš ata ne more biti mojster?...44
Mati se je zganila, kot bi šele zdaj prišla k sebi; pogledala je otroka, potem pa talovno (žalostno) rekla:
„Ne vem, otročiček moj...44
To je bil prvi alarm...
ge listi zvečer se je zvedelo, da j0 obratno ravnateljstvo poklicalo v p1' sarno kovača Predana, livarja R"že' na, ključavničarja Ladinika, valjar' ja Apuhala in toplica Verina ter ji|n sporočilo, da jih namereva podjetje povišati v mojstrski stan. Potreba0 je le še potrditev državnega nadzorstva.
Po tovarni, po perzonalu, po tr$r je šlo kot ogenj po slamnasti strem-„Novi mojstri!44	.
Nihče ni mogel tega razumet1: Resnica je bila, da je v tovarn manjkalo vodilnega tehnične^ osebja, ker so prejšnji vodilni n9 meščenci večinoma pobegnili v A' stri jo. Toda kakšni kandidati? yb0 so bili vodilni funkcionarji sociala demokratske stranke in važni del0^ ski zaupniki, ki niso živeli v pr>J® teljstvu z vodstvom tovarne. Slove*1 ski krogi so jih vse, po pravici 9 po krivici, imeli za pristaše nazir® nja, da mora biti mežiško ozeim) priključeno avstrijski republiki.
(Dalje),
Izdajatelj, lastnik In aalotoik lista: Dr.
Petak, Velikovec. Urednlitvo In upravs: leveč, Gasometergasse 10, telefon 1624/*-vsekino odgovarja: Franc« Košutaik. RskiUchek & Co., Wit» VHL, Hernalaerf^L. 2*. — Dopisi naj ae poilljajo na naslov: ganfnrt 2, PeatsohMefifach 17.