j£TO—YEAR XV. RUDARJI V WRST TIRODfUI PROSIJO HARDOTOA SA POMOČI. Waahington, D. C. — (Fcdor. Press.) — Juhn L. UmvU, pred* Hodnik unije rudarjev je imel te dni več tajnih sestankov a llooverjeut, Daviaom in drugimi »Mani kabineta. Oovoril je tudi a juatičnlm tajnikom Dautherty-jem. V Beli hlll pravijo, da »e-Ntanki ae tičejo prihajajoče kriae med rudarji lu operaterji. Vlade bi rade odvrnila aploiao stavko rudarjev, ki morda tabruhne, ko poteče pogodba i operatorji »t, marca. gbreveport, kjer je IjU odvetnik Kolks barbarsko bičan, je gnssdo največje policijske Uprupcije. POLICIJA DT SODIŠČA POD ABSOLUTpO KOVTROLO OLJKSOA TRUSTA. Velikanske Me sužnjev aa trfth ▼ anu laikom noalanittvu aa tudi ai^ssaippai v^nvsapvvv ve •uinjt Stavko so provooirali mesarski baroni Delhi, Indija, 18. jaa. - Uradno poročilo ae glasi, da ao anfle« ike čete pobUe 2860 tfoplshov k) ujele 5700 odksr trnja revolta Id sadnjaga svguats. Poročile do-atatlje, da je nemofola oceniti ikodo, ki so jo naredUt rebell, uiti ni susno, koliko domailnqv la Angleiev ao pobili. Kslkuts, Indija, Id. jan. - Policija je aretirala 198 domaHnev, ki ao hoteli obdrlavati prepove* dan ahod. V okroAju Allahabeda ao rebuli osvojiU tempel. Vojski, jmmjf¥M{mm m ura4 Dalje ujeli nekega »oplalkaSF gl*V«rjS, Bil js isdan, ko js prenočeval pri svojem prijatelju. tAngleli aa »ti v »panju svetel! roke la noge- Bombajr, Indija, 18. jaa. Skupna konferenos uekoopevati atov In smernih strank ni blja uspsAns. Zmerni so prsdlegaM, ds ae ponudijo vleeroja Beardingu pogajanja sa mir. Uhandl js edgo« voril, ds ss anlde s Meardingom Is pod tem pogojem, ako vlsds Is« pusti vse politične jetnike, f temi Judi brata Ali, ki ste kila ofc* sojena na dve leti Joto. Obendi js dejsl* ds čsa Ae nI srel ss konferenco j In« II j »k s IJudatvs morsjo prej okualti le vs« Irpljenjs. O« Je as dominij, ako nI dtu*s«B is« hode. Konfereiics se ja nato esafeii*« Zmerni aborujejo daljs sadil asa*. Nairobi, Britska Vabodaa Afrika, 17. jan. — Na javnem abodu v tukajftiiji indijaki koloniji je Mla danea aprejeta resolucije, Iti šalite ve enakopravnem se vas la* dijake podanike sunaj Indije. Ke* solucije tudi vaebuje čestitko Ircem, ki ao Isvojevsll svobodno drlavo. Poročevalca pitata, da vlada v Ablslniji prava anarhija. Vaa de* tele je padle v korupcijo in gnl-obo. Tatovi In roparji ao povsod. Banitamostl ni nikjer. Potovanje k> notranjih krajih je nevarno. Ileherni trgovec, ki ae drsne ras« kriti pravi poloiaj, je takoj na črni listi in Isgnan. "Weetminater Oesette" je po-avetlla temu raakrltju precejšen uvodni članek, v katerem pravi, da anflaAka vlada veekakor ve o ftkandaloanlh rasmerah v Abiaini-jI, toda naredil« 0« je gluho in alepo. List sahtevs, da mora biti konec alepomilne taktike in da ae v Angliji lu Ameriki vrfta mogočni terek publleitete na trgovino a auinji v ^bksftntjl. »' "Kdo M bil mislil,H pile omenjeni list, "da leta 19Ti le kje na avetu koraka 10,000 aulnjev v eni sami četi ua trg in v dolgotrajno robetvof* Članka r oblaluje. ker niao Zd ruleti«- drla ve podpiaalc dotič-ne pogodbe glede Aldalnije, upa pa, da bo dršavnl department v Waahlngtonu, ko enkrat lave veo reenlco o poiolsju, atorll svojo dollnost. ■adaoa faJle, V. T. - Vl|jl aodnik MePkillipa je poavsl pred-ae John T. Burkejs ia Frank Bar-ryja, da ae sagovsrjsts, sakaj m< bi bila kasnovane m rad i pralooM sodnijske prepovedi. Prvi je pred* aodnik, drugi pa |podpredsednik org.aisaeije papirnih deleveev, organisiranib v Interaetlonel Uro iherhood ef P11 i p, Mulpkite aad Paper Mili Workera Dnina. Hod-o 1 j« k a prepoved je bila isdana as cabtevo International Paper kom* penije. Htavkar Cletua Hwe«aef ja bil obaojen ae petdeset dolar* jev denarne globe, ker je vrgel sasleno kepo v aekega stavko-kass. TKALOBH SO BOTRU UTlIi Haneapalla, Mlan. Tukaj-inje obrtne in delavska sbtirnica je proteatirala proti uvedbi voja-Ikega valbanja v javnih lolak. Protestna resolucija Je bila sprejeta, ko je aplolni orgsnisator li/nn Thompson poročal, da ae bole oliv iti militariatični duh s vojalkim velbanjem v Javnih lo- 14 Tboiapton je poročal, da lolaki a vet prejema puma. v katerih s« aakteva, da ae uvede v javnih lolak vojalko velbanje. Povdsrjal je. da mnogi dečki, ki so laililar-ji, sdaj pemagsj" alomiti stavko k la vaških deleveev v Ht. Pasle, ker ee ae vojalko velbeli V jev« OBRAVNAVA PROTI AR- SOOKLU. Kan rrMntm*>, Cel. — Okrolao pravdni* vo ae je oprijelo drage taktike v ponovni obravnavi proti komiku Arbueklu. ki |e oblo-len uboja kinematografske k gralke Virgiaije Rappe. Okroftai pravdnik Brady je adaj pričel r cdrevnilkimi *r»Mmi ia nejbfl peesre drugo evideneo. (Jlavna e videnea. aa katero se opira Bre-Aj. je iajeva treh rdravaikov. ki m pretakali msher, umorjea* igralke. Njihova Ujeva se glasi, da je mehur počil vsled mirneje-ga pritiska. Dee Mstnce. Iawa. - II. C Oibsona, ssla vnetega agitatorja ca Protisalunsko ligo. so ometa 11 s gnilimi jajel v (frend Motindu. okraj Clinton, ko se je Wa*al domov s shoda prohibieijoaiatov. ot» drla nega v lolskem poelopja. Gib-•on ai sedob.l hudih pelkodb, am pak smrdel je kot dihur ko ee je , tekočina gnilih jej« rarlila pe . a jem. Oblasti niso nikogar aretirale. faartaakst, R X — Pri Kofal W«aviag kompaaijt je laetavkals lest Sto tkalcev, ker je dralks obvestila delevae, da jim salla aaeado od » de ti % od.iotkaf. V tej to v ara i aa fcadetaje svila. DRtfOR fMTLAČUOf 0t Padi Mlaa. — Parmarsks aadruge v 48 akrejih ae aaprevlle v aedajma miaolem leta tf^ft,- PROSVETA če so organizirani strokovno, politično in gospodarsko. Izvedeli bomo, da smo silno močni, sko se poslužimo za dosego svojih ciljev volilnega listka, če imamo dobro organiziran delavski tisk in če so naše organizacije tako usta-seasislrjt— novljene, da funkcijonirajo, kadar je delavci potrebujejo S? 1*00 aeUe. V vednem boju za izboljšanje svojega položaja, da jim M lito, MM M pol glufjjo. Dstssi v okiepssjs s. pf» (^^B* .4 vm j* s im im m« i »vi IU». pmmi ds vaa j« i - —T^ - ** V IZOBRAZBI JC MOC! V izobrazbi ni le moč, ampak izobrazba je za delavce potreba. Ce bi se delavci ne izobraževali, bi danes ne imeli strokovnih, gospodarskih in političnih delavskih organizacij. In kaj je delavstvo brez organizacij? Podobno je čolniču, ki plove brez krmila in krmarja. Tak čolnič nima cilja in ravno tako bi delavstvo ne imelo pred sabo svojega končnega cilja, ako i\ima svojih organizacij. Izobrazba nam daje znanje, ki povzroča, da delavstvo vodi tako svoje organizacije, bojuje svoje boje s podjetniki ki drugimi nasprotniki delavstva na tak način, da napreduje in pojačuje že pridobljene postojsnke. Brez izobrazbe bi delavstvo ne imelo znanja in ne učilo bi se iz izkušenj, ki jih ima za sabo. Kako se nsj pa delavstvo izobrazuje? Opazovati mo-z bistrim okom vsako spremembo v družabnem redu, vsako stavko, politično taktiko svojega nasprotnika in nje-delo v postavodajnih zborih. Iz takega opazovanja delajo zaključki, na podlagi katerih uravnava delavstvo svojo taktiko na svojem potu za dosego svojega končnega Cilja. Delavec mora opazovati narodno in mednarodno politiko, ne sme pa pri tem opazovanju tudi porabiti, da je njegova dolžnost opazovati tudi vse gospodarske priprave privatnih bizniških interesov proti delavskim interesom. In kadar se delavci snidejo ali sestanejo, bodi že na seji svojih društev aH na drugih sestankih, tedaj naj izme-ajo drug z drugim svoja opazovanja, ker se s takim javanjem izobražujejo drug drugega. Tako se deti izobražujejo gospodarsko in politično. In saradi te-ne smejo opustiti nobene prilike za izmenjavanje svojih misli, ki so se jim rodile pri opazovanju. Marsikatera prilika za stvarni razgovor se potrati na h delavskih organizacij z nepotrebnimi raspravami o em redu ali o malenkostnih rečeh. Tudi pri izletih prosto naravo se zapravi čas s pogovori o malenkostnih vsakdanjih rečeh, ki nimajo za delavca nobene vred-stl. Odvadimo se takih reči in izmenjavajmo rajie svoje misli o dogodkih, ki se tičejo delavskega blagostanja in izvršili bomo velik del izobrazbe sami med šibo. Dobra knjiga je tudi dobro sredstvo, ki shiži izobrazbi. To se lahko reče tudi o dobrem časopisu, ki v fresnici zastopa delavske koristi. V novejšem času služijo tudi kinematografična gledališča delavski izobrasbi, od kar so organizirani delavci ustanovili svojo družbo sa produkcijo podučnih filmov. Ampak v prvi vrsti moramo sami skrbeti za svojo izobrazbo z izmenjavanjem svojih misli. Kajti Če delamo Jsko, bistrimo sami svoj razum. Za razgovor lahko služi | prav navaden predmet. Na pr. v neki tovarni so zahtevali Fdelavci in zahtevajo povišanje mezde. Vprašajmo se resno, zakaj so zastavkali. Ako bomo o predmetu resno razpravljali, bomo kmalu prišli do spoznanja, da delavci niso zastavkali sa zabavo in tudi ne zaradi vzrokov, ki jih navajajo delavcem sovražni časniki, ampak bili so tehtni gospodarski vzroki. In če misel dalje razvijemo, pridemo do spoznanja, zakaj so ti tehtni vzroki nastali in na kakšen način se dajo odpraviti, da ne bo treba več delavcem stavkati zaradi gospodarskih vzrokov. Včasi so vzroki za stavko politični. To se je večkrat že dogodilo v Evropi pred izbruhom svetovne vojne, s še večkrat se je ponovilo po svetovni vojni. Ako sebe vprašamo, zakaj so delavci zastavkali v Nemčiji ob času Kappovega puča, dobimo odgovor, da bi se Kappu in pruskim junkerjem mogoče posrečilo spraviti nemškega kajserja na nemški preslol in postaviti zopet moč pruskih junkerjcv. Delavci eo,s stavko ; rešili nemško republiko. V neki državi Je na pr. legislataira uvedla minimalno [ mezdo za delavke In osemurnl delavnik. Ako vpraiamo f nebe, zakaj se Je to zgodilo, dobimo najprvo odgovor, da f Je bil od neke strani izvršen pritisk. Z nadaijno razpravo o predmetu izvemo kdo je isvršll ta pritisk in sakaj sa tisti Imeli tako veliko moč, kateri so isvrftili ta pritiska tsko močno, da je bil občutiti v zbornici. Naveesadnje bomo [Zvedeli, da so bili delavci tisti, M so isviiili U pritisk s pomočjo svojih organizacij in organiziranega tiska. Tnko se Ishko stvarno razpravlja o vsakem predmetu, S tako >4 varno razpravo izobražujemo sami sebe In širimo s*oje znanje. V Iz takih razprav bomo spoznali, da so dfiavti močni, JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov 3. N. P. J. in čitateljev Prosvete. Jokaston Oitjr, ni. — Vsakovrstne reši nam obljubujejo gospodje premogovni bsroni v našem okraju. Kadi bi nas spravili, da bi se podali na delo za znižano mezdo. Za Novo leto ao nam zopet delili neke papirje, v katerih ao natoleevali, da premogsr-jl v Zapadni Virginiji, Albaniji in Kentuckjrju delajo vsaki dan in tako v vsaki državi, kjer so il enoglasno izvoljen sodrug Jiartol Jerant, ki že ima tajniške skušoje in upam, df bo še v bodoče deloval za napredek stran ke. <„ Na omenjeni seji se je protestiralo proti J. K. dopisovalcu iz te naselbine, ki je* vsaki mesec dal nekaj v javnost tudi če so bi le med tem osebnosti. Tako ae jc vsaki mwec razpravljalo na aeji o dotičnih dopisih in vedno je bi Is o njih izrečena ostra kritika. Na tpdn^ *eji ao vsled tega ao drugi vzeli zopet /pretres njego ve dopise jn so proti takemu do-piaovanju proteatirali, da mora prenehati, z vsakimi oaebnimi dopisi, iz te naselbine, kar nikakor ni v napredek naselbini, niti za naš k^utr ne za stranko. Tako tudi ne moremo napredovati, pač pa smo vsledtega že na zgubi za pajr spdrugov, kar nikakor ni čaatno za klub. Sodrugi, bodimo složni in dejmo^ tem letu zajedno; nikakor ne puatimo, da bi ae naš klub razpustil, temveč delujmo in pri dobivajmo mu še novih članov, kajti podirati je lahko, toda gra diti je težko. Omenjeni dopisnik jb tudi pitfal v javnost, da ae ne atrinja z nekaterimi sklepi združevalne konvencije, največ pa mu ne ugaja to, da so glavne odbornike izvolili delegatje in sa ni Upeljal sistem splošnega glaaova njo. V oeloti se strinjam z dopisnikom iz Btautona, 111., kjefv do pisu št. 0 Prosvete odobrava zma go predloga za volitev glavnih odbornikov po delegatih. Tudi po mojgm mnenju je pravilno, da se je izvolilo glavni odbor na konvenciji. Če bi se to ne bilo sgodllo, bi bilo članstvo spraše valo delegate, kaj so delali pri bližno dva tedna na konvenciji, da še glavnega odbora niso izvo lili, da bo zopet ono nepotrebno sploino glasovanje. Po mojem mnenju bi sc potom splošnega glsaovsnja v glavni odbor izvo lilo tudi slabše odbornike, kajti oni, kt ;bl si prizadevali, da na vsak ntflflh pridejo v glavni odbor, bi ne bili toliko zmožni, saj snano je, da je takim več za čast kskor ps za resno delo. Isti bi ne-kaj mescev pred kandidiranjem pričeli pisati po vseh čssopisih, ds bi tsko prišli v javnost bolj posameahi 'in bi članstvo mislilo, da »o sposobrvi zs glavni odbor. Tako tefkefra dela, kot ga bo ime) aedaj glavni odbor pri največji slovenski orgsnizaciji 8NP.J, ps bi taki ljudje sploh ne mogli izvršiti. To mora priznati vsak tre-Sno misleči član pri jednoti. , 1'j udje, ki med čitanjem ne mislijo, bi imeli vednegs dopisovalca za nekak vzor in na seji bi ta sli oni., sko bi bile glssovniec razdeljene , priporočal nsj izvolijo dopisovalca, ki tako lepo pi v javnosti. Ts je gotovo mo- i mmf ti svojih glaaov, ker ai bilo oA i-ste postsvljenik kandidatov. Ee čem le toliko, naj ai omehjsAi dopisnik do prihodnjih volitev prš-skrbi državljansko pravieo in bo tako na voljlni dan tudi sam la* hko nastopil, ker to je glavno o rožje za organiziranega delavce da se z volilno pravieo branimo preti našemn izkoriščevalcu. Tudi ostalim rojakom v ti sslbini priporočam, da a« be državljansko pravieo do pri hodnjih volitev, da bomo toliko močnejši in nam bo lahko postaviti napredne kandidate za mestne odbore. —- Anton Orenuk To je.bila katastrofe a. na* ki smo osMh v vrstah stavkarjev ln za lokalno organizacijo, ksjti vsaki dSn sd sč naše vrste krčile stavkokaške pa VeSale. Družba nj hotela riii več siiiatt od -k.k,w pogajanja pdsfcbho še, Ko j< j, poslovala proti sam ptepoved, di ne smemo več razpostavi jati atavkovnih atraž. Tako amo o*ta li kakor ŠObefc brez metke. prj fifitSlA Um**0«' Obdržaval* sn ae še vedno seje tdda v^ tasfcn j* bfW p^otn«,' |o,o. I je Olevsland, O. — Že mnogo sem čital o duhovništvu, kako ono povsod in vedno od kar obstoj S, nasprotuje človeškemu napredku. Da se pa dukovniki tu di naajsrotoval! iznajdbi vilic, s katerimi nabadamo maso, to pa gotovo še ni zaano čitateljem Prosvete. "The CLeveJand Press" vori tudi sledeči i Kateri izmed angleških vla darjev je prvi rabil vilice? Kraljica Elizabeta (ne pove le ta) je bila prva, ki je rabila vi. lice. Zgodovina pove, da so duhovni ob času njenega vladanja pridigovali in hujakali ljudi pro ti rabi vilic, češ, da se s tem ža li Boga, ki je dal čtosiku dve ro ki in še prste po vrha, da si z njimi lahko nosi v usta živež. Rojake vprašam, še mi vedo povedati, kdo danes največ uporablja vilice. — Plaitovati nismo . * Ui Mpor„ iS zdsvnej pošla. Tako se je vle- klo do oktobra 1921, dokler ai vse skupaMpspalo. Ks# nas je ostalo Še zvestih se nikdd ni zmehif za nas. Nikjfcr ni bilo dobiti dela, na vrata pa je trkala n«isprosna zima in pretila pogin bosim in raztrganin. „ trokom. Hodili smo pr*d v nt;, Ilčsrne, da M nato daH dtflo. todn bili amo prezirsni !rt zasmetnva- "rvs ™ moledovanju ~ prinaša med vprašanji rt odgO- vseeno vžrfl kot novi«. SLIKE IZ NASELBIN. len dela in tudi pravega miši je-eembre ob otvoritvi 8lovenskega|nj«> ker tako piše po listih. Tako bi vsakdo vedel povedati njem nekaj dobrega, kar je posnel is jijora in ae je prišela oglašati hO-da. Izgubljeno stavko so največ zakrivili voditelji, ker niso ta krat. ko je bila družbo še pH pravi jena pobotati se s asmi hoteli skleniti pogodbe temveš so poklicali nekega organizatorja, da je šel do dntlbe nam in po dveh urah prišel v dvorano ter držal govor, fbijajoč po mizi, da se ne podsme in ae ne podamo, ker zmags mora biti našs. Ni pri tem upošteval tega. da družba že obratuje s 60 odstotki osohjs. da glasovali as odpoklic stsvke. ae dobimo ed nikjer kske podpore in ds je med nami šs mnogo hStffcMtalf* ce z« najmanjšo plačo nazaj" da le *a kratko doko. Dobil „em vsegN oelik IS doi službe, tedaj pa aš obrat ustavili. Že me*ee dni tom obrštnjč Ukm samo polovica prejšnjega osebja, pa še ti le po dva dni v tednu. To je ravno zs atoVksftbnsse. r »r Dasi smo zavidaai in sssmeho-vani, smo vendar poSosni, da smo oatali zvesti bojevniki do zadnjega. — Kaosešklm radarjem želim veš uspekn in naj vztrajajo do konos. Njik voditelj je m vreden, ds zsnj trpe, ker ko bi meli takega voditelja mi, bi se bili prestali toliko gorjs in krivic, kot smo ga. Čitstelje Prosvete pozivljsm, ds kolikor jim je mogoče podpi rajo kansaške radarje, saj znano je, da je bres podpore vsaka stavka sastonj. Rodi bi jim tufli mi ksj pomagali, pa ne moremo, verjemite, da amo popolnoma izčrpani. Mi čutimo, da bo pomenila vaša zmaga zmago za vse de-lavatvo Amerike, zato poživljamo ostalo delavstvo, da vam priskoči na pomoč moralno in gmotno. — Frank Stular. (Dobro je, če morete podati u-stanovitelje društev in prve naseljence po. imenih. — Ured.) SEJE tU SHODI. Pa* — Članom društva št.. 107 S8PZ v Vnkonn, Ps., na-snanjam, da se bodo vsšile društvene seje vsako tretje nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldne v nsvsdnih prostorih in ne več vsako prvo nedeljo v -mesecu kot do sedsj. Tak ie sklop ssdaje društvene seje. Članstvo opozsr- E. da ss redneje udeležuje dru-nik sej, ker le po vsčji ude-i je mogoče, dš društvo bolje procvits. Tretjs nedelja v mesecu je sko-raj zadnji šas za piašaaj* menta za tekoči meseo in to si mo-rste zapomniti, ds ne bpstf odls-šoli s plačilom za sadnje dni v mc-secu, ker mors biti ssešment do 25. v mesecu že ns tflsynfem ura du. Kdor ne bo plačal pravočasno, ae bo postopalo i njim po prn vilih. Naj nikdo ne misli, da bom jsz za koga žatožH, kajti jaz sain težko plačam zssc .'«— frank tfsdved, tsjnik. J okna ton Ottjr, HI. - Vsem o-nim. ki so posodili sli dsftrvali densr sli ps delali pri grsdnji po slopjs, imeli ktke drttge stike sli jih nameravajo imeti s Slovenskim domom, ae nsznanja, ds se bo vršila izredna splošna seja v nedeljo 22. janfcarja ob deveti uri dopoldne v dvorani S. D. Rešiti i m smo zslo vslae stvari, ds se zadovolji v splošnem vse roja ke v naselbini, kar je aajbolj potrebno. Zato se vas aljodno pro*> da se zagotovo udeležite te seje Ce je reč udeležbe, bolj zadovoljivo js kih hiš kolikor jih niao tfpera lorji le zmetali na piano. Oover ' nor je odgovoril Davim, da se za rzime za stvar. Oeternor Morgan je ie marsikaj obljubil, toda ni kdar ai nič storil. Sodnijska prepoved proti indu itrijikemu sodišču. Odvetniki organizacije rudarjev so v sredo u-ložili prošnjo v Topeki, Kans., za toduijako prepoved .izvajanja zakona industrijskega sodišča v Kansasu. V prošnji je navedeno, da je omenjeni zakon protiusta ven. Stavka ktevuttklh delavcev v St. Paulu, Minn., se . nadaljuje. Delavci so solidarni. Stavkarji bodo skušali na sodišču dognati, dali imajo miličarji pravico aretirati dela vee v mestu, ki ima svojo policijo. Organizacija obtožuje governorja, da je t miličarji uzur-piral polici jako. oblast v St. Paulu. "The Minnesota Daily Star" v MinncapoKsu, glasilo Nestrankarske lige, je zadnje dni objavila dolg apel za prispevke v pomoč stavkarjem, katerih družine trpe pomsnkanje. Stavka jeklarskih delavcev v NVivportu, Kse nadaljuje. Go-vernor Morrow neprestano posreduje, toda do danes ni dosegel ničesar. Delavska vlada v New South Wa1csu ((Avstralija) je posvarila kapitaliste, ki bi radi znižali inezde delaveem. Delavski mini-Irski predsednik Dbolev je izjavil, da vlada nikakor ne bo dovolila!, da bi delodajalci potianitt delavce v stradanje z utrgavanjem mezd pod lestvico, ki ao jo določili postavni tribunali. Namen delavske vlade \n delavcev je,, fe drii koncesij glpde mezde, delavnika in delovnih pogojev, ki so bile izvojevane z velikimi Žrtvami. Nekateri meščani vprašujejo zvedavo, zakaj ima Ckicago sploh P«lwijo, oe banditje Uhko prirf. Jajo svoj« karuivale jn se 1« redkokdaj posreči, da kateri baadit pride policiji v pest. ČEDNE metode kov. kdo PtgttKTg MWttW banditje obdržavajo 20 PET tVOJ KAKNITAL. ... V Zs 10,000 dolarjev plana ugrab-' Ijeno, bančna sla obstrsljsns. Chicago, HI. — Bsnčna sla ob- slreljena, zastavnica izropana in ie nekaj pasantov na cesti oropa* "'li je delo banditov v enem dne- vu. — " : Ka njena bančna sla sta Antbo-".v Koefoot in Joeeph Ross. Pelja-'< sta z avtomobilom denar k Ward Baking kompaniji, ki je služil za izplačilo delavske mezde, '<" ju je na vogalu Pet in petde-M-te ceste in La Sallove ulice prisilil velik avtomobil, da sta svoj »vtomobil zapeljala k stranskemu luidniku. Banditje niso spregovori i besede, ampak pričeli so streljati. Toča krogel ae je usula na učni avtomobil in ko je bila "ddana prva salva, sts bila sla žo '■»njena. Banditje so na to skočili "a avtomobil in pograbili vrečo, v kateri je bilo devet tiaoČ dolar-« Naložili so vrečo na svoj avtomobil in sf odpeljali urno. Policijski saržent Welling je a-»••tiral v gostilni IIawthorne Frank Fountaina, Gu* in Joe Im-l>« ria. Vai trije ao bili oboroženi s samokreei ia povedati niso mogli, k j«- so preživeli dan. štirje baadit je ao vstopili v s'«r lioan banko, ki je navadna /astavniSa in trgovina z zlatnino. Tukaj »o banditje nagrabili za i"'' in dvajaet tiaoč dolarjev zlat-nine in draguljev. Gospodarja njegovega aina in odjemalca Na-'Iihu Siegela so banditje zvezali u« kar so počasi pobrali vse. ksr jim je zdelo vredno, da vzame-jo s hs bo. Trije banditje so oropali Frank llronrniejg za $3,100 v gotovini, diamantni prstan, vreden $tf00 ■ n diamantno iglo za $l..»&0. ko je "biskal apartmentno hišd "Lizzie Thornton/' nahajajoče se na »t. ;l">12 »I užui miehiganski cesti. II« nd it je ao porinili sobarico na •»t ran, na kar so mu pobrsll vSe vrednosti. Zsmorski bsnditje, ki «o v mi-nolem tednu ugrabili za pet m dvajaet tisoč dolarjev plena v južnem delu meata. so zopet na delo. Zdaj ao optonili ieriate in dva krojača. Detroit, Mick. — Evangeliji nam pripovedujejo, kako je Krist obudil Lazarja v življenje. Znano je tudi, da fakirji v Indiji obude take mrtvede v življenje po nekaj dneh, katere so fakirji zazibali v smrti podobno spanje. Ali to, kar so izvršili zdravniki v neki tukajšnji bolnišnici s 4-letnim Henry Zolnierozakom, jo bilo izvršeno strogo po znanstve* nih principih. Otrok je bolehal za davico v sapniku. In dne 22. de* cembra lani je otrok prenehal štirikrat dihati. Nahajal se je v položaju mrtvega človeka, kajti pln-ca in srce sta prenehala delati. Dr. J. B. Seeley je štirikrat poiz-Icusil z umetnim dihanjem in je spravil vselej otroka zopet v živ. liepje. Navadno se pravniki po* iluzijo operacije, da rešijo otroku smrti, ki zboli na taki bolezni. ' Otrok jc zdaj zunaj vsake nevarnosti in se nahaja na poti k zdravju. Delavce vabijo z napačnimi oglasi. San Pranciaco, Oal. — j. f), lfčGilvrey, debro poznan stavbin-Podjetnik v tukajšnjem me »tu, je bil aretiran na obtožbo, da je ob času stavke stavbiOskih delavcev oglašal v vzhodnih li-»tih za delavce, ne da bi bil omenil. da stavbinski delavci štrajka jo. Na njegov oglas je prišel > mesto Hans Hansen, ki ni hotel delati, ko je izvedel, da stavbinski delavci štrajkajo. Ta delavoe je vlpžil proti njemu tožbo. Med tem, ko se je to izvršilo, sč pa organizacija stavbinskih pod. jetnikov bojuje na sodišču proti 38 stavkokazem, ki izjavljajo, da niso bili tako plačani, kot so jim podjetniki obljubili. ■ Ko je bite stavka končana, so bili stavkoka-zi vsi odpuščeni. Tedaj so stsvko-cazi spoznali, da so jih podjetni-ki potegnili za nos. Vložili tožbo. t so ZDRAVNIŠKO CUDOt Wazhingtna, D. 0. - gre okolt, da pitana glavni po •tsr Ilubert Wark, nrvi namaat-»|k glavnega poštarja. ki našle di glavnemu poštarju Hsfrsu. Neksteri so govorili, ds senstor prijatelj *sHa postsi.o tflavm poštar, genntor o»j« ae mara to sedaj. »Hi 10 ti s**i ns ftali ndljoharjom, ki i* msjo zvrhane kleti a pravim žganjem in ki so včasi tako asflra. da ne vedo, ksj delajo. w. vi. — Nimou in Frank DeUemme sta aa prepirala zaradi 14-letnega dekleta Teresa CSllier. Simon je' kaanejs napadel Tereaijo in jo težko ranil. Ko ujem govore, da j* rekel, da rtjŠal* videl, daj ja atoril, a« js aastra ostane settator. Skužsl bo zopet »U. Frank je naletel na umirajo priti kot kandidat nS volilni li- Mrs dekleta in ae je od žalosti u »trk. . s trči ti. Senatorja Newa čaks %tid ve*'k -P lilni boj, kajti avoia kandidaturo. tlMAJDITKU AVTOMOBIL, je proglasil tudi bivši Senator ikv| ttMA MOTORJA UMRL. veridge, ki pripada k progeeeivtii 'rekciji v repubiiksnski stranki.! Roehester. N. V. — fleorge B. i 1 drUf* pripove- ffcftdeu, isitsjdiMj eksplozivnega duje, da bo Work imenovan nUv^ gngolinskegs motorja za avtomo* mm -posterjem z namenom, da St bUe, je umH t. m. v stsrostl V umakne, če senator Kew podle> lei Zapustil je bilijone, pri volitvah V jeseni. M.^ fcA m ^ ■ Jk mt^ fc. ■ M. _ ____ tessjrasis;^ oooft NOVI ititiMi ZLoOim. mesta in z njenega doma in jo pretepli. Bfcnlsmaui so bili ^a Skirsni in oboroženi. Pbillpsova izjavljs, ds ne ve, zsksj so jo ns-padli in pretepli. PODJ1Traci 0BT02BKI kanadčani mooočs ne YL „ roOe zamoroa. Toronto, Ont. — Kanadski u radniki iščejo in iščejo, da najde jo precedent v mednarodni posta vi, da jih ne bo treba izročili za* morca Matthew liulloeka, katerega obtožujejo oblasti Severne Ka-roline, da je podžigal k nemirom. Bullocka so aretirali v Ilamilto« nu, Ont., kajti obtožen je bil pod* žiganja k nemirom. Zanj so se zavzeli drugi zamorci, da naj ostane v Kanadi, ker se boje, da buj» lock ne bo nepristransko soj;n, > lahko se pa tudi dogodi, 'la bo Hnt čan, če ga privedejo v Heveino Karolino. Church, bivši župan, je brzojavil ministrskemu predsedniku, naj ne dovoli, da izroče are stante ameriškim oblastim, oko ne bo imel pravične in poštene ob* ravna Ve pred sodiščem. Ko jc bila v Združenih državah uvedena Še telesna stižnost. je bi-ln Kanada edino verno preželi-žče ubežnih zsmorskih sužnjev. NOVI IZNAJDBI V BBSZŽlO NBM BRZOJAVU. Hew Vork, *. T. - Na polju brezžičnih komunikseij se vrše v poslopju, v ksterem imsjo inže-nirsks društvs svoj sedež, da ae obenem Ishko odpošlje bresžično brzojsvko in telefonsko poročilo. Poizkusi mt se izvrstno «baS4> Apsrst je beležil obenem brzojsv. ko, razločno je bilo slišati telefonično »poročilo. Demonstriral je dr. Frank M. Jevrett. vrhovni lalenir Western Electric kompenijr. Aj>srSt,jm» lastnost, ds rszdeli telefonsko in brzojsv no sporočilo, ko je oddsno g aparatom. '* mm »iMIllrtMl VkS^bd . BKLBB1LI IrOVO POGODBO. ca Jake Bmiken, ki je bil ugrab- l^rin|fWd, Mu. - Hendee Ijčn v nedeljo ponoči, ae našli oke< Motore^le kompsnija ni podalj ženega v torek ua nskam drevo* pogodbe z delsvsko orgsniss su zunsj mesta. Brooks js sUv, Uvedla je odprto delavnico JK& J L. ■ )< v svoji tovsrai ne. ~ Cwtl!» drWl m i^ijak^ delovne razmera, ugrabila zamoroa,.o katerem ie iel glas, da je uW UfkegS W. t. y SADIVI MOOBBTJA Taylorja, u ga itlkčtia zunaj fts- Ban rranciseo. Oal. tihramb ___- I*' " Mooneyja je pri KOVA BRUTALVO0T 94 JUO0. poročil governerjn Stephensti, da -—j— naj ssktova od državnega pravd- Haw Madrid. W. — Sodišče js nika Braddyja vae dokumenta, ki določilu za aedem prominentnih ae nanašajo na krivopriaežnlštvo biznismanov po pet ato dolarjev pri obravnavi proti Mooneyju in ^oroštvs, ker ao 15. deesmhri od* Bdllngsu. Državni pravdnik Bra vedli 28-letno Bernioo Philips is dy je večkrat obljubil, da pošlje te dokumente governerjn, spolni! svoje obljube. pa ni Rusija odklonila masodišče v sporu S finsko. Moskva, li. jsu. — Komisar vnsnjth zedev Člčeriu je včeraj poslsl noto flnakl vladi z obvesti, lom, da Sovjstsks Rusija ne mara Ohioafo, 111. — Nsthsn Šcksf* tretji' stranke pri obrsvnsvsnju fer, Isadore Hchaffer in Nathan Rporn zaradi Karelije. KovjeUka Zimmering se bodo morali sago* vlada je uaslovlla.ua Flneko yeč vsrjsti ns sodlsSu ns obtofbo Za- K«htev. med katerimi so glavne, di uboja. Pred enim letom je na- (|a u^^ finaka vlada razorožiti iu stola v skladišču Blngcr Hchaffer ^ročlti Rusiji vae belogardiatičiic kompanije strašna rasstrelbš, ker Knrelijar. ki so pobegnili na je firma hranila V tem skladišču a^iju mora izročiti tudi večje množine umetnega ognja, nj|hov0 oruij(, iu p^ati Rusiji topičev in razntk at^lnjh snovi. ^^^ u Vso škmlo, katero ( bitih je bilo šest ustulbencev in M Plncl ^^diu Rlwij|, ko so or-en passnt na čeeti. Iganizirali In-Io revolto v Karellji. SUveBska Narodna BnMmMM^ik n. apetla Pt#Bffti Jedaola jMlja 1SOT vt llllnals. GLAVNI STANi SSS7-SS SO. LAWNOALR AVE., CHICAOO, ILLINOI1. Isvrievalni odbor t r umAVNI OOSZKi 4 ' ^ - __VlMMl OlalMr. msnaiiiii Amdrvm VtSrtA. U. r. a. V. Um 4, M. K, ak «MSHi M.os.« Trna. iii.»« a^* n«k ««MlU U* ZftMnaSi. uenvlioj slMll* run sva. h. roaoTNi ooaani ■ _. sr»fciii»is. SIS w. H«r St. a»H«frwR UL. fSte, TrU A. VUir, Sm STS. Sly. MSm, Ukm TwM|k Šm Ml U4 W. lur SU. SprtMltoM. IU. bolniški OOaZKi i SU« n«v»k. er*SMSnUi, SSSV4S $. I^illi Sv« K. Juik amsr*im. BMI SSS, UMI Mh Mp ! J«l»» Gr»*.IJ, SSS B. lavia IL, CteilMl. n. Mtnnftiae ahn ŽuUr. bm ios. qi«m. (mu «a Mm mut.lti isa, a«isi. mtea« h Nadzorni odbor: Ou WSt2LSSl C,% SSSS S ^ClUr^ClmtaS o Združitveni odbori Fr*mk Atol. SIS« k. CtmtImU Av«^ OUL , iss. sa«*k ust n. ssrt csmM oak. SMAVNUti Ur. f. J. lUra, SSM St. Ctolt A««.. ^UeNe«aS«aM ■ st. •n^misi, hI v T PISMA, M s* smUI. m smI« si J, SSSV^S S*. U»llih A v*, CUMI«i IU vsa zaubvz bolnOkb mnroaz sa naslovu« IB. Avi. C Mm««, IU. ____ POAIUATVZ IN STVABI. st M IM«I« ft. t v«ka* p* Miiwm njmmv* a n. r. i,, sasv-ss i Vin UŠtbt v zvszi g nLAOAJNllKlMI ■Ms* a n. r. a. bmv-ss s» l—asu a«u ca vmJi v ft. tayt4**slwe» m, llfer M*Wv J* iimiJ, VM aHMM os fL »SaM aa a«j eMUjaJ* a« miIivi st» Mssnaii nt VM SMUl la snmrt mumis, m»mi. hhIiBi la •sšsMlva s. M. P. J« SIS w. vea hm |s v Pet mrtvih v boju s volkovi v Rumuniji London, ^ 1H. jsu. — "Dail.v Mali" je prejelM vest is Bukarešta, da je velika jata gladnih vol-kov napadla IMocsti ira rumnn* skem polju In v boju s volkovi je bilo pet oseb mrtvih iu 30 ranjenih. Bogata najdba radija v Braziliji | Ijoudon, 18. Jan. ~ Iz Kio de| m iz jsosum Silen polar v ftkofji Loki Dn. 14. decembra je nastal ns parni žagi v parketni tvornici g. llaj:»-riliarja pri škofjeloškem kolodvo* ru silen požar, ki je uničil skoro vse podjetje. Ogeuj je nsstsl v prizidku, kjer su delsli ležišče za motor. Domneva ae, da so padali ogorki iz peči, s katero so sušili Janeira javljajo o bogati najdbi novo stavbo, ua tla, ki so sa pola* radija v provinci ji Miuas Ocraes guma vnela. Ker je manjkalo vo* v Brazaliji. [dt, se Je ogenj tako bliskovito na- fc" m:-*'«'« .....>1o rarUVll, da je bilo vse gašs- Ameriška pošta oropana v' nje nemogoče, Hfepro sta bili v Poineare vabi Liojrda Oeorga na i H. jati. — Kaymond francoski ministrski ti ^TZjk' . ^feH predneilnik, jr br«oj«vll I.lojrdu stane, preddelavel bodo prejema-U po dva in petdeset dolarjev jne-ide na t^n, AeHrei pl po štiri in štirideset. . ' oo a 0MgaW Al - » lstni cestni ropar WaHer Wg!1aee je p^b ^-nil ic bolnišnice, v ksteri sa je n*. hfjul zaradi rede, ki jo je dobil, ko je hotel ukraetl avtomobil. Polleajn. ki ga je Hrailt. je re kel, da Seli Hi na atvauiMe. Policaj ga je tfeeM do St^eniičs. Zu naj je čakal »ntteaj. Maj pride Wallae« iz straniščs, a ker je predolgo časa čakal, je vetofil stranišč* 4n ae prepričal, da je ptiček zapustil kletfte. Dan kasneje ee je sla**« padel svojem« bratu« ki ^ »*Ueaj. Bil je lačen in premrazen ia šel ie na dam k svojemu bratu ia se js pedal. BBBEFO9RLVO0T V PRAVI LUOL tM. T ima tako stole Obrt ar znanje, da j* v laveev brez dela. od k.t.rili je u-dem al« brez denarja aU dra gin ŽJvljenskih -redMev in f» ka- Clty Iovra. - W. U žganja WoOdward, pred-dmk tukajšnje boljšibre« nj^ ,„ delzvske *fc«r»i«r. «» Ikwdaj •• probšbmi|oai.U ved V meM« t J* df Ino kričali, da aa aa prskibšaiK •i upaa>a. da kmalu dobe de- lo,- dg okrasijo človeška življenja. Davioa je pa odprta povedal, da je m ptnUbistfe. da W*mn> tisti ki niftnia liitphi %nnj« Mo Nam 61 j 1 Berlin, 1H. jan. "Vossiseho Zeltung" poroča, da je poštno osobje v Nemčiji pokrudlu ogromno vsoto denarja iz piaciu, ki prišla iz Amerike. Največ tega denarja je bilo poslauegjt za božična darila. nu koufercueo, ua kateri se naj razpravlja o britsko-fraueoski sli* jnnčui pogodbi iu drugih važnih vprašanjih. Japonci sopsi "Ispragnjnjsja" •ibirljo Psrlz. lt. jsu. — Tuksjšnje ja pouako poalauištvo je suofi pre ielo brzojavko Iz Tokija, ki poro-ds, la Izpraznijo Siliirijo. a vselej ao se zlagsli, Zato jim tudi zdaj ni verjeti.) tfsatiri aa j London, 1H. jan. — Poročevalce liste " Jiondon Times" javi j« \t, 2bliaa. ds vt ne južnem Irskem ruhnili večji nemiri. Duh - ks-iremnegs republiksnizma razpi huje plamen revolte proti pravi »frični vladi. Večje skupine obM roženih mož nočejo priznati mi- pije na oe poete ven u*«M knkaUo rov ne pogodbe m«l lrsk«» in An-žganje naj umre. kajti človofts gUjo. V Dublinu so rop. in umori drnftbs bo bolje isbejala bres njs- ns dnevnem redn; vlsds ba Sto gs. kot z nji«." Teiaae j* izrazil Robert O. Daviea, jssšanea n vorške leglststnre. Po kratka« molku je nadaljevali "davoeet nej ee nšker Me vznemirjs eera4 položaja, kš ga je neSvarlla prek bieije. Vsi. ki pijejo tikotepske aaj muro, Bvat bo poeUl _ i dnevnem rnla uveati drastične ukrep*, eko koče zatretl zločlnsks tolpe. Druga vest se glasi, da nam* ravajo Irci podreti dubllnski grad, katerega smet rajo za si« le/1 angleškegs tiranstvs. VslflMl . l^ondon, \n. jan. Itzekaoge TelegraiA Co. je prijela ve«! if jMMHK da je Torveatad B Rkssres Bsnk v lleug« »undu na Karveškem, ena največjih bank v t«j državi, rsprls vrsto, Banks je tri miljo«' norveških kron je ba pcnvjdei v srtji ujs vi. kaj- toMdjnegs sklada« plamen u žaga lu tvorulea. Vneli so še tudi veliki skladi desk in praguv v bližini Vročina je bila tako neznosna, da na kako rešitev podjetja sploh ni bilo mogoče misliti, (lasilna društva is Akofje Loke, Stare Lok«, Oodešič iu £eb-uice so s nadčloveškim naporom* končno vendarle omejila ogenj. Parna žaga in tvornica sta popolnoma |mgor«li. Hnlili so samo ne* ksj Jermenov. Skoda, ki snste nad štiri miljone kron, Je le deloma krita z zavarovalnino, Požar je bil tako veliksnaki, da so gs videli celo v Ljubljsni. Ha smrt obsojen je bil pred celjsko poroto železniški delsve« lun««/. Spiler Iz Brežic, Ker Js svetlel, da ims posestnik Josip Jako* i pinčič večjo vsoto densrja, sato gs Je zvsbil ns skupno vožnjo prrtti Zagrebu. Med potjo je*ftp|. ler Jakopinčiča umoril ter mu vzel denar. S konjems in vozom ubitega ae je nato odpeljal na sa* sedmo ozemlje, V Postojni pa so gs vtaknili v zapor, iz katerega je pobegnil v Jugoslavijo, V Brefti* eah je bil zopet sretirsn. (sporočilo o smrtni obsodbi Je Apilerjs silno potrlo, Influenoa v Parizu. Pariš, 1«. jan. — Epidemija španske influenee je pričel« kosili v Parizu. V prvih desetih dneh januarja je umrlo 41 oseb. Zadnji pondeljek j« bilo 24 smrtnih slučsjev. DEOBIt V vojaških skladiščih mesta New Vork J« nad zelenja ve od tatoi V Združen'I 111 ka Is dlBSŠnjS nmVMfli Iz države, Trbovelj poročajet OŠenjSni m* Milijon srajc as Rastjo, ki »<> dar Matija <*ešnovar v Lokah je drl ameriškega darila Im odjmala imel Ijubavno razmerje s tflatno, n|h Nakupovanja ver Ijubezrnsko razmerje tudi z druMS šivalne notn-liščin«. druguui moškimi. jI je Cešnover V Bsssrrv Alrss J«* pri zadnjih ogrozil, ds se ustreli, č« ne konče volit««h zmagal radikalni ksiidi s tem žKlj<*njem. la raa je takal dat sa gov-rnoeja. I«uia Maria domov |m »amokre« l^orber je bi* Cantilo, izvid jen po del« val vu je tel« za njim in mu hotele izviti dobil lfl,'KV* glaaov, dučiui nje. <*nmokrea. Pri tem ae ja aamokre« gov naapvotnlk le M^m To je ž* »prožil t*r zmlel Lorborjevo na Bmrtna aesreša. - Pred Kejfe-ževo hišo v Sv. Klorijane uliel v Ljubljsni je podrl vos električne 100.000 oaebem. I v Manili sel L'mrljivoat ni velika, pač p« število obolelosti več« t druga zmaga lamkiijSujega de lav r«vm*l v »raa, da je bila tokuj alfa od aprile mesece lani. mrtva. ..... DVONOŽEC -f. k. DostojevskiJ: - BESI ▼ trah dolih. Preložil Vladimir Levstik.- (Daljs.) "Molčite!" je zdajci kriknil Satov. "Neseni in neroden, tli kaj za tu, če utone v ti moje im«! Dovolite mi ponoviti pred vami vso vaio takratno glavno misel.... Oh, le de-B vrstic, samo konec!" "Če ho aamo konec, ponovite...." Htsvrogin ae je zgeuil, da bi pogledal na uro, pa ae je premagal. j ftatov ae je apet nagnil na atolu; cclo prst Mvsdignil apet aa hip. "Noben narod," je začel, kakor bi bral iz knjige, mereč pri tem btavrogina a pretečim po-jjjfdom, "noben narod ae ie ni organiziral na znanstveni In rssumni podlagi; talilnega vzgleda Js ni dal nihče, razen kvečjemu za hip, iz neum-i. Socializem mora biti ie po svojem bistvu rati ateizem, aaj pove takoj odkraja, da je ate-ična uredba, ki ae hoče udejstviti izključno na lagi vade in rszuma. V življenju narodov zdaj od začetka dni pa sta opravljala razum in zna-vedno le poetranako, služabniško nalogo, in oatane do konca sveta. Narode tvori in gib-druga aila, poveljujoča in gospodujoča, toda na in nedoumljiva; to je sila neuteienc že-ki stremih koncu in ae ga vendar brani, aila ga in neumornega zatrjevanja svojega in saniksvanja smrti. Duh življenja, kakor vi Pismo, 'reke žive vode', z usahnjenjem ka-grozi A poka I i psa ; catečni in nravatveni ip, kskor ga imenujejo filozofi, — 'iskanje s,' kskor prsvim jsz a preprosto besedo. Cilj narodnega gibanja je pri* vsakem narodu v sleherni dobi njegovega življenja edinole Sje Boga, avojega, brezpogojno svojega, in vanj kot edinega pravega. Bog je sintetična ost vae gs naroda, vzetega od njegovega za-do konca. Nikoli le ni bilo tega, da bi imeli sli mnogi narodi skupno enega boga, zmerom imel vaak poaebnega. Kadar ae melajo bogovi poatijajo skupni, se melajo tudi narodi in izu-' S jo; skupnost bogov je vedno znamenje pro-a narodnoati. Čim ailnejti je narod, tembolj ■fejski je njegov bog. Nikoli le ni bilo naroda fcrss religije, to je, brez pojma o dobrem in zlem. Vsak narod ims svoj posebni pojem o dobrem in Is svoje poaebno zlo in dobro. Kadar dobiva 0 narodov akupna pojme o dobrem i zlem, ^^rajo narodi, io tudi razlika med zlim in idobrim bledi in izginja. Razum ni bil nikoli do- Ij močan, da bi mogel določiti zlo in dobro ali i is oddeliti zlo od dobrega, približno vsaj; is, vaslej ja aramotno in klavcrno metal eno kB( in odgovori, ki jih. je dejala zuanoat. Mil (robi kakor pest. Zlasti sc je v tem odliko-polusnanoat, najstralnejli bič človeitva, od kuga, Iskote in vojne, neznan ljudem nslegs stoletjs. Poluznanoat jc trinog, kani videl avet do naših dni; trinog, ki ima slutnje in Svečenike, trinog, ki se mu je po-Io vae s ljubeznijo in babjeverjem, in pred \ ao trea« eelo znanost sama ter mu sra-pritrjuje. Vse to so vale lastne besede, pogin, razen tsga, kar sem gola poluznanoat, ^Sto jo mršim le posebno. V valih lastnih hc-pa niaem iapremenil ničesar, niti pičicc." "Ne mialim, da ne bi bili," je oprezno pri- 1 Mtavrogin. "H strastjo ste jih sprejeli in ttraatl predrugačili, ne ds bi opazili. Ze to, da ~ jote Boga v gol prilastek narodnosti..." S posebnim, napornim zanimanjem jc zdajci I aloditi Aatovu, in ne toliko njegovim bese-kolikor njemu samemu. "Do ponižujem lioga v prilastek narodno-• je kriknil lotov. "Narobe, narod poviiu-k Bogu. In je li bilo kdaj drugače? Narod tolo*bolje. Vaak narod je narod le dotlej, dok-ima avojega laatnega boga, vse druge bogove svetu pa izključuje hren pruanašanja, m dok Veruje v to, da zmaga s svojim bogom ter pre-vae druge bogove s tega sveta. Tako so vesli ai od začetka veko\, \**j velik) narodi kar je količkaj odlikov «tuli. vsi, ki *<> kdaj stali IMI *elu človeitva. Dejstvom ni mogoče oporeka-M. Judje ao živeli zgolj zato. .Is bi dočakali pra v*#o Boga in ao dali avetu *\«»jo religijo, ur je, IBasarijo ia umetnoat. Rim je pohoianstvil narod v državi ter aapustil narodom državo. Francija P kila v v boj avoji dolgi zgodovini zgolj vtele- rije in tzpolnjenje ideje rimskega boga, in če ga nazadnje pehnila v bre*d i<> ter »«• vi°g|m v ste-Isem. ki noai doslej pri nji im<- »ocialir.tna. je bilo koto, ker je ateizem 1» zmerom zdravejli «.«1 run-sk*>ga katoličana!va. Ako velik narod ne veruje, (a je v njem edinem istiim (ravno m izključno Injem edinem), ako ne veruje, <|N jc on edini l^ložen in poklican dvigniti m »drcšiti i qjo vse iirug«*. [mtem se izprem«*ni \ iihilolopiano griidi-r». ne |mi v velik narod. I{< *n|čii<» \elik narod S* nikoli lir more zadovoljiti * driigovr*tno vlogo F zboru Človeitva le s pr\ovr*ttio ne, temveč krvzpoitojiio iu izključno b n pr\«.. Kj« r ugasne H Voro, ni . več naroda. Toda resnica je ena, in emtakrm more le eden nar<»d imeti rrsničite-Bngs, čeprav imajo tudi drugi narodi svoje tne in velike bogove. Kdini nar«Hl 'bogonoaea' ruski nsr»Ml. m.... in.... ksj me iniste res ta tak* a tep, nič, prav TI'alti beaeilir^, niti pičic« n kuk-. pretiram »I oboli saieh in |M>gle<| V tem trenutku t" planil je k v liku: pena s« mu je pokazala na "Narobe, ftatov, narobe," Htavrogin nenavadno reano in zdr žlji izpregovoril ______________________^vo, "narobe, vale žarke besede so obudile v meni mnogo silnih spominov. V valih besedah priznam avojo lastno razpoloženje pred dvemi leti; nič več ne po rečem kakor prej, da ate pretirali moje takratne miali. Zdi se mi celo, da ao bile le oatrejie, ie samolaat-' nejte, in zatrjujem vam že tretji!, da bi rad potrdil vse, kar ste zdsj govorili, vae do zadnjo bo-sede, tods ..." "Toda aajca bi morali ImetiT" "Kaajf" "To je val laatni podli izraz," ae je zlobno zasmejal Satov in aedel nazaj. "Da akuhai zajčjo obaro, moral imeti sajea, in da veruje! v Boga, je treba Boga' — tak! ate baje govorili v Petro-gradu, kakor Nozdrev, ki je hotel ujeti za jen sa zadnje noge." "Ne, on se je ravno hvalil, da ga drži. Ali pri tej priliki bi vaa amel vseeno mogoče tudi jaz vznemiriti s vprašanjem, tem bolj, her ae mi sdi, da imam zdaj vao pravico. Povejte mi: ali jo va! zajec že ujet, ali ie skače!" % "Ne drznite ae me izpraievati a tatfmi besedami!" ftatov je ves vztrepetaL "Drugače vprašajte, z drugimi!" "Izvolite, pa z drugimi!" ga je atrogo pogledal Nikolaj Vaevolodovič. "Hotel aem le vedoti, ali vi sami verujete v Boga ali nef" "Verujem v Ruaijo, verujem v njeno pravo-alavlje .. . Verujem v telo Kriatovo .,. cVrujem v nov prihod božji v Rusiji.. Verujem..." je blebetal ftatov v zamaknjenosti. "Toda v Bogaf V Bogaf" 'V Boga.... bom veroval." Nobena milica ni trenila na Btavroginovem obličju. ftatov ga je gledal a plamenečim izzivanjem, kakor bi ga hotel aežgati z očmi. "Saj vam uiaem rekel, da aploh ne verujem!" je kriknil nazadnje. "Dal aem le razume-ti, da sem nesrečna, dolgočaana knjiga in nič drugega zazdaj, sazdaj.... Toda kaj pomenim jas! Za vse gre, ne zame... Jaz aem človek brez talenta in bom dajal gol j avojo kri in nič drugega, kakor vsak navaden človek. In kaj pomeni moja kril O vas govorim, ki sem vaa čakal tu dva leti.... Zaradi vas pleiem nag že pol ure. Vi, vi edini bi mogli dvigniti to zaatavo!... Umolknil je, naslonil se na mizo kakor obupan ter podprl glavo z obema rokama. "Ah, da, poalulajte," mu jo poaegel Stavro-gin v besedo, "res se moram čuditi, zakaj mi vsak ponujs ksko zsstsvo . . . Pjotr Verhovenakij je tudi prepričsn o merii, ds bi mogel 'dvigniti nilfc zastavo'j sltial aem vasj, ds je tsko govoril. Vrt-pel ai je v glavo, da bi jsz lehko Igral zanje vlo* go Stenje Kazina, 'valed avoje nensvsdnc sposobnosti k zločinu' — tudi to so njegova besede.* "Ksko?" je vprsisl ftatov. "Vsled nenal vadue apoaobnoati k zločinu t" "Tako je.M * "Hm . . . Pa kaj, ali je rea," ae je namuznil hudobno, "da ate bili v Petrogradu član tajnegl, živinskega, pohotnega druitva t Je reo, da bi ae od vas tudi markiz de Sode lehko le kaj naučil f Ali je rea, da ate zapeljevali in pohujiavali otroke? Govorite in ne drznite ao lagati!" je kričal ves iz sebe. "Nikolsj Stavrogin ne more lsgstl pred Satovom, ki ga je udaril po obrazu! Govo-rite, in če je resnica, vas ubijem le ts hip, tu ns mestu!" "Te besede sem ps& govoril, sli otrok se nisem doteknil," jc dejsl Stavrogin po dolgem, dolgem molčanju. Prebledel je in oči ao ac mu zasvetile. "Toda govorili ate," je oblaatno nadaljeval Satov, mereč ga nepremično a svojimi rszpalje-nimi očmi. "Ali ate rea zatrjevali, da ne poznate razlike v lepoti med pohotnim, livalakim deja-njern in junslkiin činom, ps msksr čc bi bils smrt zs blagor človeitva? Je li rea, ds ate nsili v obeh skrajnostih isto lepoto in enako slast?" "Tsko nI mogoče odgovsrjati ... no maram lega", je zamrmral Stavrogin; lehko bi bil vatal in le I, in veudar ac ni genil s meata. "Tudi jaz ne vem, zakaj je zlo grdo in dobro lepo; vem pa, zakaj pela In izginja pri goapodih, kakrien je Stavrogin, zavcat te raallke/' ae je gnal ftatov drgctajc. "Ali veate, zakaj ate ae tako sramotno in cinično oženili? Pravcato, da poženets sramoto in nczmlsel do gonlalnoti! O, vi no postopate okoli hrezdns, vi akočite amelo na glavo I Ofenili ste se is gole strasti do mučenja samega agbe, Iz želje' po alabi veati, is nara-stvene pohotnoati. Preveč vaa je mikalo pljuniti na zdravo pamet! Stavrogin in gnuana, slabo-umna. švpaata lx;račica! Ali ate čutili silo, ko ate ugriznili gubernatorja v uro? 8te jo čutili? Ste čutili silo. vj brezdelni, pohajkujoči goapoaki sinček?" "Dober psiholog ste," je dejal Stavrogin. bledeč vae bolj ni bolj, "četudi se deloma motite o vznikih moje ženitve . . . Ampak kdo bi vam bil mogel dati vse te podatke?" ae je naamehnil prisiljeno. "Pa nc Kirilov? Toda aaj njega ni bilo zraven . . .** "Bledite?" "Česa hočete pravzaprav od mene?" Stavro gin je povadignil glas pol ure aem presedel pod valim korobačem! Vsaj pri odhodu hi mogli hiti. kakor ae apodobi . . . ako kimate pametnegs vzroka tako ravnati z menoj." -"Pametnega vzroka?" "Nedvomno. Vala dollnoat je bila. da mi vsaj poveste avoj namen Ves Čaa sem čakal da storite to. In niaem dočakal nlčcaar rasen beane hudobnosti. Proaim vaa. odklenite ml vrata " Vatal ja. ftatov je divja skočil ga njim "Poljubite semljo. a aolsaml jo nsočite in prosite odpadanja?" je kriknil ter ga pograbil ta ramena. "Kaj vas vendar niaem ubil . . tisto jutro marveč aam odtegnil roke . . ." je skoraj bolestno izpregovoril Htavrogin ter poveail oči. (Daljo prihodnji!). NARAVOSLOVNE PRAVLJICE Spisal Prevedel (Daljo.) Medtem pa ko je vladala akrb in bojasen med velikimi in odličnimi živalmi, so bile male in neznatne dobre volja, da celo zabavale so se ob bojsznl velikih. "Kaj nss vae to briga," je vikala muha. "Naj se veliki medsebojno pojedo, čo jih jo volja. Jaz za moj del imam Dvonožca rajši kot alavoa." "Nihče ni več varen," je brenčala čebela. "Včeraj mi je ukradel moj med." "Da," ae je vmoial deževnik. "In predvčerajšnjim jo vsol mojega rodnega brata in ga nataknil na trnek in potem je vjel ž njim ribo." Peto poglavja: Dvonoloo rasilri avoje kralj ostro. Dvonožee je sedel pred svojo votlino in rssmiiljsl. Pri nogah mu je ležal pos In spsl. V notranjosti je pripravljala gospa Dvo« požica zajtrek. Dvonožee je bil alabe volje, ker Imel jo amolo na lovu. ' Preteklega dne je prehodil gozd, ne da bi zadel na divjačino; danea zjutraj se mu ni godilo drugače. 1 Živali so se gs zsčele preveč bati. Bežale so že, če so zagledale svojega sovrsiniks s daleka. Znani so jim bili *ssi, ob katerih je lovil in poskrile ao se my.,AJj na so rszpostavljale straže, ki so dsjsle varnostne glssovp, če jc bil v bližini Dvonožee ali pes. Pri votlini nI bilo dobiti več ne jelena, ne govedi, ne ovce, ne koše. Redko ae je pasls žival na travniku. Poskrile so se v najglobokej-iem gozdu, kamor Dvonožee xii mogel prodreti. Tsmkaj tudi ni rad lovil, ker ae je bal, da bi ne aedel lev v zaaedi. "Ne godi ae nam več dobro, čuvaj," je rekel poU. "Poiskati moramo kaj novega." In prkfel je brualti svoje nože in sekire, ki jih je bil naredil is kre-sils; in potem je priftls gospa Dvonožies z zsjuterkom, ki ni obstojal v ničemer rasven jabolk in orehov. Niti rtb ni bilo več na mizi Dvonožčevi. Ker ribe ao izginjale, če ao lo opazile aamo njegovo sliko ns glsdini. "Stoj!" je vzkliknil Dvonožee naenkrat. "Kaj bi no bilo eno-stavnejfie, da vjamom dvoje ovae ki bi jih Imeli tukaj pri nas v vot lini. Imele bi jsnee, kstere bi mogli ssklsti in jsz ne bi morsl vedno na lov." Njegovi lani je misel zelo uga jala; in ko sta ae o tem pomenko vala, cboljlala ae je njegova volja vidno. 8pletel je dolgo vrv is srobota In ae podal s sulico, psom in dvems sinovoma na pot Dolgo ae je potikal ob robu gosds predno je zspssll ovco, ki se je pasla s dvema janoema na travniku. Na vaeh itirlh ae je plaail proti nji, čuvaju pa je sa povedal ostati popolnoms tiho. Ko je bil dOstl blizu, je vrgel zsnko in sicer tsko spretno, ds je psdla ovci ravno okoli vratu. Bleketala js neuamlljeno, ali zanka jo držala in ae zadrgnila. Veael je icl Dvo nolec g Hvalijo odtod in mala janca ata sledi Is, ker niste vedela, kaj naj aicer ssčnets. Ko js priiel domov, je privezal oroo zs drevo pred votlino. Eno jagnje so saklsli in družins gs je pojedla, drugo ao puatili živeti. Otroei so tekali na travnik in pri-Jali travo sa klajo in ovea je irla in dala janon piti. |"Msr hoče! tudi mene poje-sti?" ja vprašala, ko je sedsl Dvo-nolee svster pred votlino in ae vsaelil avojega dela "Ne," je rekel "Nočem tega, Obdriati te hočem pri aebi ia ti' i bo! alužabnik kakor pea. Ju tri pojdem ia vjamem tudi tvoje ga mola. Potem mi morata posta viti is mnogo janeev v svet; nekatere pojemo, nekatera ohrani-mo. kakor nam bo ravno Io." •Temnil si mojo sostro ia odri kožo!" je tožila ovea. 'Tako neumen adaj nisem *oi." js rekel Dvonožee. "Bol vi-Ma." Ooepg Dvoaoliea ja prišla z no-*m ia porezala sta stari svei vol-na. Branila se je in klokotalo ali DvomIoo js držal trdo ia kar Ji bila žival privezana, ni ji pomagala nobena tožba. "Ko pride deževna doba, me bo bridko zeblo," je kričala ovca. "Ko postane mraz," je odvrnil Dvonožee, "te vzamem v mojo votlino. Tvojo volno rabim, da ai narediflM> obleko iz nje. Ne pomaga ti, braniti ae. Če bol pridna in poeluina, ae ti bo godilo dobro pri meni, kakor ie nikoli!" Ko je Dvonožee ponoči spal, stala je ovca tukaj in razmiilje-vala. Naenkrat ae je pokazala iz grmovja glov| goveda in kmalu nato je priiel jelen in konj in koza ip mnogo drugih. "Kaj je priilo Dvonožcu zdaj na um?" je vpraialo govedo. "Vrabec pripoveduje, da te je Dvonožee privezal in ti odatrigel volno." HVrabec žalibog govori reani-col" je odvrnila ovca. "Samo pogtej, kako naga 8em! Mojega jasna je pojedel in jutri hoče vlo-viti tudi mojega moža. Vaekakor mi. je natrgal trave, da sem se najedla do sitega." '.'.Strahovito 1" je zaklicalo govedo. "Ali mi pravzaprav nismo priftakovali česa drugega. Kaj se ne morei utrgati?" ^Fpskuials sem," je pripovedovala ovca. "Pa ne gre. Čim boji se vlečem, tem bolj se zadr-guje zanka okoli vratu. Vjeta sem in ostsnem vjeta." t% Hlapčevstvo je hujše nego smjrt," je rekel volk. "Tvojemu drigemu jancu hočem izkazati u-slugo in ga zato požrem." V trenotku je skočil na jagnje-ta in mu pregriznil vrat. Ovca jc kriiala. Dvonožee se je zbudil in pritekel vun in vse živali so odbe-Žale. "Ti ai pač spal, čuvaj," je re-kol. "Jutri moramo popraviti ne-srfto. Tega bi ae manjkalo, da bi s s volka lovil in mastil jance." In naalednjega jutra je naiel o pomoč. On in njegovi sinovi so sli v gozd, posekali s svojimi sekirami dreveaa in jih oipičili; in ko so jih imeli zadostno število, zabili ao jih pred kočo v tla. Potem so vpletli veje med kole; in ko je za-ilo solnce, je bila gotova trdna in močna ograja, katere ni mogel prookočiti noben volk. V to ograjo so zaprli ovco. Dva dni potem je vjel Dvonoloo ovna v avojo zanko. Lovil jc dalje in vkratkem vjel tudi kravo in bika in tele. Ograja je p„ atala preteana, tako da ao mor«, li postaviti novo. Vaa družina je iskala trave irf vseeno ni siogU nikoli nanositi zadosti. Živali v o-graji ao mukale. Ponoči ao ae pomenkovale. (Dalje prihodnjič.) /KJE sta? Douis in Lucija Glavaa, zadaje njih piamo smo prejeli iz Ironton, Minn. Prosim cenjene rojake h kdo ve kje ae nahajata ali pa če bosta aama čitala ta oglas, d* nam javite na naslov: Fred in Prances Pucelj, P. O. B. 540, Kly, Minn. (JAN 18-19-20-21) domaČa i^toKena *dra za lilaje, ogrce in enake mazolce in izpahke, je tudi zelo dobro za revmatizem. Kadar polljetc naročilo, priložite $1,00 za stroške. Naslov je: FRANK GftADIŠAK, P. O. fcox 157, ELY, MINN. (Adv.) . 1 Vfa,« . ' ff *' ' i i f.' n ---- . ' Za kuhanje piva doma imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vse druga potrebliina. Poskusita in sa prepričajte, da ja doma pri nas, kuhani vedno ls najboljll in najea-nejši. Dobiti je tudi sbirko sodov, steklenic in rasnih loncev, Itd. Mi vam dostavimo naročilo po polti, točno ▼ vas kraja. Grocerijam, sladčičaram ia v prodajalna želesnine damo primeren po-pust pri vočjlh naročilih. Pilita po informacija na: FRANK OGLAR, •401 Snperior Avaaaa. ClaveUad, O. tomi *wul direktna služba v JUGOSLAVIJO preko Ha vre s velikimi paniki M I k I vijaka CHICAGO...........Jaa. 26 LORRAINE .........Jaa. 20 TORAINE.......... Ffb. 4 SAVOIE............Feb. 11 borne »hiibe fla braee. vstsS lutev Je imm Fraaceika Irta. Zs BsSstJe^JeferjMcIje vgraiajts prt french uns BABICA Mrs. Chas. Stevens, SSil W. 10th Street, IndUnapolis, lad. posebno pozornost zs vse porode. Pokličite na Telefon Belmont 4072 za vsak slučaj potrebe. Zmerna cena. POPOLNA POSTREŽBA PTUJCEM nilm velikem bmnč StMjce nudi ..«!.>»>.IM.ti potreb.' ml e**Uia V»«. veecih Mi puokiadn« trte v.r prodajamo vožnje lUtke parnike CA* T arftavittm i 2*00*000° O Ml najvUJe ohrr.ti vase ulof«. Jeriha. Oglaeite • I. pUUc Tk« Union Savings Bank 1RKKBLDG S'hAvebiG.ant Si Pifutur^l.K. Kako u upravi motat, koraajiiki otroki? Stara da sa jim dajo dobro, adravo in radilno hrano v dobi njih deftinetva.— Ako na morate dojiti vaiaga otroka, ne delajte poizkusov a raznimi hranami — dajte mu samo l&cnUnj eagle brano (COMOSW/> /uctri m tekel , Hraaa, bi ja varadile ie ae tU«*« »treh v mU-^^ V "dajih trUl ■U^ ^ Tke