Kako bomo prepoznali panjskega hrošča
Aethina tumida Murray
Iz tuje literature povzela: MAGDALENA VIDMAR
Panjski liro st Aethina tumida Murray, ki se hitro širi po svetu, povzroča velike skrbi tudi našim čebelarjem. Ta hrošč povzroča pri evropski čebeli Apis mellifera veliko škodo, saj se ličinka in odrasel hrošč hranita s čebeljo zalego, medom in cvetnim prahom. Poleg tega hrošči rijejo po satju in se na njem trebijo. Hroščev trebež onesnažuje med v satju, to pa povzroči fermentacijo medu. Fermentiran med zaudarja po gnilih pomarančah, postane tekoč in sluzav, tako da se cedi iz satja in celo iz panja, za ljudi pa je neužiten.
Domovina panjskega hrošča A. tumida je v Afriki, južno od Sahare. Pri afriški domači medosni čebeli Apis mellifera scutellata ne povzroča posebne škode. Afriška podvrsta medonosnih čebel namreč prepozna jajčeca in ličinke panjskega hrošča ter jih odstrani iz panja, poleg tega pa je sposobna kot sovražnika prepoznati tudi odraslega hrošča in ga pregnati iz panja. Povsem drugačen pa je odnos med panjskim hroščem in evropsko čebelo A. mellifera v Severni Ameriki in Avstraliji, zadnje čase pa tudi v Evropi, kamor se je razširil iz Afrike. Prvič so panjskega hrošča zunaj njegove domovine našli leta 1998 v Severni Ameriki. Tam se je v nekaj letih razširil v več deset zveznih držav in povzročil množičen propad čebeljih družin. V Avstraliji so panjskega hrošča našli leta 2002, novembra leta 2004 pa so ga prvič našli tudi na Portugalskem v Evropi. Zaradi širjenja panjskega hrošča po svetu in njegovega
pojava v Evropi je prav, da se tudi v Sloveniji pripravimo nanj.
Panjski hrošč Aethina tumida Murray
Telo odraslega hrošča je široko in sploščeno in ima tri pare krepkih nog. Odrasli panjski hrošči so veliki približno za tretjino velikosti čebele delavke. Njihova velikost je različna in je odvisna od spola in prehrane v obdobju ličinke. Samčki so povprečno manjši od samičk in merijo 5,12 mm v dolžino ter 3,21 mm v širino, samičke pa so dolge 5,27 mm in široke 3,25 mm. Na glavi imajo dve značilni tipalki z betičastim zaključkom, sestavljenim iz treh segmentov. Bara hrošča je odvisna od njegove starosti. Spreminjanje se začne že v obdobju bube; iz zemlje prilezejo hrošči svetlo rjavih odtenkov, nato pa postajajo vse temnejši, tako da so stari hrošči črni. Prvi in drugi dan so hrošči živahni in letajo proti svetlobi, s starostjo pa se umirijo in se namestijo v temačnih delih panja. Hrošč je porasel z nežnimi svilnatimi dlačicami, zato so na otip spolzki in jih je težko uloviti z roko. Hrošči se izjemno hitro gibljejo, pri odpiranju panja se vznemirijo in švigajo po satju, stenah in podnici panja ter iščejo zavetje.
Teden dni stare samičke začnejo zalegati jajčeca.
Razvoj hrošča A. tumida poteka od jajčeca prek ličinke in bube do odraslega osebka.
Hrbtna stran
Stranska stran
Trebušna stran	Glava	z	betičastimi
tipalkami
Jajčeca, ličinke živijo v panju, ličinka zleze iz panja in se v zemlji zabubi, ko odraste pa se hrošč znova vrne v panj.
Jajčece
Jajčeca so biserno bele barve, po obliki podobna čebeljim, vendar so manjša, saj merijo 1,4 mm x 0,26 mm. Samička jih odlaga v nepravilnih grozdih v špranje in vdolbine panja in tudi v satje. Razvoj jajčec traja od enega do šest dni, največ ličink pa se izleže med drugim in četrtini dnem. Koliko jajčec zaleže samička, še ne vemo, dejstvo pa je, da dve do tri samičke v panju povzročijo hudo invazijo. Življenjska doba samičke je razmeroma dolga in traja od nekaj dni do nekaj mesecev, posledici tega pa sta veliko število jajčec in hitro širjenje invazije.
Skupki ali grozdi jajčec na satju
Ličinka
Ličinka se iz jajčne ovojnice izleže skozi podolžno režo in ima razmeroma veliko glavo, po vsem telesu pa številne izrastke (protuberance). Po navadi ličinka raste od 10 do 14 dni. Odrasla je dolga 10 do 11 mm ter široka 1,6 mm. Ima valjasto telo z dvanajstimi dobro zaznavnimi obročki in je od biserno bele do svetlo rumenorjave barve. Ličinko panjskega hrošča zlahka zamenjamo z ličinko velike voščene vešče Galleria melone/la. Za ličinko panjskega hrošča so značilni trije
Ličinka velike voščene vešče, vidne so slabo razvite nožiče vzdolž telesa
pari izrazitih nog na prednjem delu telesa, ki jim omogočajo hitro gibanje. Tudi ličinka velike voščene vešče ima tri pare nog, vendar so te nožiče na prednjem delu trupa manj izrazite in zato manj opazne. Poleg teh nog ima ličinka voščene vešče vzdolž telesa na trebušni strani vidne še slabo razvite nožiče. Ličinke panjskega hrošča med hranjenjem ne izločajo svilnatih izločkov, kot je to značilno za ličinke voščene vešče. Zrela ličinka zapusti panj in si poišče primerno prst, v katero se zarije od 5 do 60 cm globoko. V peščenih tleh se zarije globlje kot v prst. Preživetje ličink je odvisno od temparature. Pri 30 °C preživi 100 % ličink, pri 20 °C le 50 %, pri 10 °C pa nobena.
Povzetek:
Razvojna oblika	Velikost	Barva in oblika	Posebnosti
odrasel hrošč	tretjina velikosti čebele	od svetlo do temno rjav oz. črn	betičasti končni del tipalk, telo poraslo z dlačicami
jajčece	dve tretjini velikosti čebeljih jajčec	biserno bela, po obliki podobna čebeljim	mesto odlaganja jajčec: špranje, zajede, vdolbine v panju, v satnih celicah; po več jajčec v nepravilnih grozdih
ličinka	različna glede na starost -odrasla ličinka (10-1 1 mm x 1,6 mm)	biserno bele do rumenkaste, podobna ličinki velike voščene vešče	trije pari nog na prednjem delu telesa, med hranjenem ne izloča svilenega izločka, ob večernih urah zapušča panje
Učinka s stranske in hrbtne strani -vidni so trije pari nog in izrastki po vsem telesu
Buba
Ko dozorela ličinka zapusti panj, v katerem se je prehranjevala, se zarije v zemljo, izdolbe gladko podzemeljsko komoro in se v njej zabubi. Komore so s površjem povezane s prehodi, po katerih se ličinke lahko vračajo na plano. V začetku je buba biserno bele barve, med preobrazbo v odraslega hrošča pa se v telesu kopiči pigment, in sicer najprej okoli oči, nato ob korenih kril in na koncu po vsem telesu. V zemlji buba preživi od 15 do 60 dni, večina odraslih hroščev pa to začasno bivališče zapusti med 21. in 28. dnem.
S tem prispevkom želimo slovenskim čebelarjem pomagati, da bi v svojem čebelnjaku pravočasno prepoznali panjskega hrošča.
Viri:
1. Hood, W. M. M. (2000]. Overview of the small hive beetle, Aelhina lumida, in North America. Bee World 81: 129-137.
2. Stephens, A. S. (2003). Aelhina lumida Murray (Coleop-tera, Nitidulidae), a new threat to North American beekeeping. http://www.beetlelady.com/small_hive_beetle.html (slikovno gradivo): 1-9.
3. Neumann, P., Härtel, S. (2004). Removal of small hive beetle (Aelhina lumida) egg and larvae by African honeybee colonies (Ap/s mellifera sculellala). Apidologie 35: 31-36.
4. Brown, M. (2004). So you want to keep bees? Bee World 85: 65-66 (slikovno gradivo).
5. Car, N., Kokan, B., Crnjac, J., Sulimanovič, D. (2004). Aelhina lumida - ozbilna prijetna europskom pčelarstvu. 3. Hr-vatski veterinarski kongres, Opatija; Zbornik, 250-257.
Pripis urednika: Za objavo že drugega članka o panjskem hrošču se je uredniški odbor odločil, ker je tema zelo aktualna, grožnja evropskemu čebelarstvu pa zelo velika. Le ozaveščenost čebelarjev bo zavrla ali celo preprečila širjenje tega nevarnega škodljivca čebel po Evropi. V članek je avtorica vstavila tudi nove skice in slike škodljivca, ki zelo nazorno ponazarjajo njegov razvojni cikel.