SubscripUon $600 STEV.—NUMBEK 245 PROSV Cen« luu _> »i-OO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOlt. Uirdntoki in upravniAkl pro«torti 0887 H. Uwndul« Av«. Offlc« of Publkatloe: a«i7 Moutki Uvrndal« Av», Telephon«. Ročk wc II 4904 IIUmI*. untiar ■ittar Jm«m| M. 1010. M Um »K-rt-otthMfU,:, ■r um a«t «f onimi «1 Mar* >. in» VHH Arcepunc* for »»iling at speci«! rele of pobU*«« provided for Iti aoction Act IU„ pondeljek, 17, oktobra (October 17), 1932. Oct. t. 1917, authonuHt on Jutvt 14, ltu ^ Lastniki kapitala prejemajo tribut vzlic krizi BOJAZEN PRED pirajo siromake NOVIMI RUDAR iiM«lna izplačila dividend In ob-akoraj na krtl otopnj kot L 1929. Za kriao plačujejo le delavci, katerih aurtniek oe ' je znižal nad 60% New York. — (FP) — Zagovorniki davka na konzum ae prav radi poslužujejo argumen-£ da je ta davek pravičen radi ker "vsi enako trpijo." Spoznali so, da s to frazo po dozdevni "pravičnosti" najlaglje love kaline. ^tfflBKB&Žfr Sličnega argumenta ae poslu-iujejo tudi zagovorniki mezdnih redukcij. Zadnje čase je vedno pogosteje slišati argument, poaebno v meščanskem časopisju, da bo gospodarski preokret pričel le, "če bodo tudi delavci prinesli svoj delež k doeegi tega." K temu še dostavljajo, da so nižje plače potrebne tudi valed tega. da bo Amerika mogla konkurirati na tujih trgih, od katerih je vrnitev prosperitete baje za-viana. Ameriški delavec in farmar pa nista še v nobeni krizi toliko plačala kot plačujeta v tej. Cene, ki jih dobi farmar za svoje pridelke, so tako nizke, da v mnogih slučajih ne krijejo niti stroškov — najnižje v zgodovini statističnih podatkov: Nič manj, ako ne ie bolj, ni deflatiran tovarniški delavec. Prisiljen je sprejemati redukcijo za redukcijo, poeebno neorganizirani delavci, katerih je 90%. Po statističnih podatki Annali-sta za avgust, 1932, znašajo redukcije izplačanih mezd v primeri z 1929 67%, po podatkih federalnega rezerVneifa sistema za prvo polovico leta pa 61%. V nobeni prejšnji krizi ni ku-povalna moč delavekih mas toliko padla kot v sedanji. In vendar velebiznis bolj in bolj kriči, da se morajo plače še bolj znižati, predno bo mogoč gospodarski preokret 1 Kaj pa plačevanje obresti in dividend? Ali doprinašajo tudi lastniki bondov, delnic in drugih vrst zadolžnic slične žrtve za "splošni blagor," v avrho go-I apodarskega preokreta na bolje, kot to doprinašajo delavci in farmarji? To vprašanje je na mestu v očigled kampanji za še Večjo deflacijo delavstva. Odgovor je razviden iz spodaj navedene statistike o mesečnih izplačilih obresti in dividend. V primeri s temi izplačili leta 1929 so ae v prvih sedmih mesecih 1932 skupne dividende in obresti znižale za manj kot eii odstotek. Ampak v očigled nakupovalne sile dolarja se ta izplačila faktično zvi- '■•« približno 20%! Sledečo statistiko mesečnih izMaril dividend ln obresti je l,'r«l Journal of Commerce ln jo ponatisnil zvezni trgovinski de-partnient v svojem Survey of ■M "thl.v Business. (Številke so v ^'iiorih, ftest ničel je Izpuščenih ) bila višja tudi lansko leto v primeri s sedemmesečnimi izplačili v tem letu; povprečno so znašala na mesec 1685,000,000 ali 8% več kot leta 1929. Te številke* so lahko jasne tudi navadnemu človeku, ki o statistiki dosti ne razume. Pomeni jo, da dežela, delovno ljudstvo, plačuje še vedno skoraj prav tako velik tribut tistim, ki lastuje-jo kapital, kot je plačevala leta 1929, ko je bila Coolidgeva pro-speriteta na svojem višku. In kot prej omenjeno so faktično ta izplačila višja ta okrog 20%, če upoštevamo višjo nakupovalno moč dolarja. Končna slika je torej ta, da je "doprinašanje žrtev" povsem e-nostransko, le na ramah delavstva in farmarjev. To je glavn vzrok, da krize noče in ne more biti konec. Pri tem je dobro omeniti, da vlada s svojo rekonstrukcijako finančno korporacijo le proteii-ra in vzdržuje to ekstremno poli tiko gospodarskega obnemenje-nja, ki je zgolj v prilog investor-jem in lastnikom kapitala ter destruktivna za deželo lp široke delovne mase. Pod tem bremenom ae mora zruiiti vsaka gospodarska in socialna zgradba Krvava Mllsa kampanja Eden fašiet »bit in več ranjenih v političnih izgredih Dva nadaljnja rudarja obatrel I jena. Rudarji eo pripravijo-jo na demonetradje Tajrlorville, IIL, 16. okt. — Mir, ki ima vse znake, da ae pripravlja nova nevihta, prevladuje na tukajšnjem premogovnem polju po umoru rudarskega stavkarja Andrew Ganlsa, katerega je v četrtek ustrelil miličnik Russell M. Meyers. Meyers, ki je bil pridržan v baraki narodne garde in proti kateremu je bila uvedena preiskava, je dejal, da je streljal na rudarja, ker se je upiral aretaciji. Včeraj niso rudarji piketirali premogovnikov, v katerih je bil obnovljen obrat, toda miličniki so obatrellli dva rudarja, kl ata se približala premogovniku He-vvet tville. Obstreljena sta bila Frank Kmet iz Wenonaha in Andy Kra čnjak iz Stauntona. Prvemu je krogla priletela v ledja, drugega pa je zadela v roko. Oba ata bila odvedena domov, kjer so jima obvezali rane. Pravijo, da nista nevarno ranjena. Snoči so miličniki otvorili o. genj na večjo skupino moških, ki se je zbrala v bližini smodni-inice. Vsi so zbežali ln se ne ve, ali je bil kdo ranjen. Mnogi, katerim je tukajšnja situacija znana, pravijo, da bodo rudarski stavkarji priredili velike demonstracije v zvezi s pogrebom rudarskega stavkarja, ki ga je ubila krogla, katero je oddal nanj miličnik Meyers. Pogreb *ft» se bo vr^v Meljo Pričakuje se, da se bo Napol brespeafrk* rudarje bodo nadlegovali M priepevke Wllkea Barvi. Pa. — (FP) Po vaem antracitnem premogovnem polju se (pripravljajo na kampanjo za priapevke v razne pomoine ln m|oičinske fonde Treba je dobiti od nekje denarja za podpiranje tistih, ki ao brez sredstev. Ker so milošči narjl navajeni l^olekt, so skleni li, da bodo kljub alabim delovnim razmeram skušali dobiti Čimveč od rudarjev, kl »cm pa tam ie zaslužijo kakšen dolar. | Na antracitu je ena tretjina rudarjev brez dela. Tleti, ki se navdušujejo za ameriško dolo, molče o brezposelnost nem aava rovanju. tfekdaj, še pred par leti, so ga celo pobijali s veliko vnemo. Sedpj ne več. Sedaj mol če. Tožijo pa radi novega davka i blago, katerega bodo morali plačati tudf od potrebščin, ki jih nakupijo aa raadblitev med brez-k poselne. To, pravijo, nl pravič-" no. Enako je rekel tudi soclali-stični podanec Itoopes, ko je na sprotoval španija bo za-segla cerkveno lastnino Zadevni načrt predložen skupščini. Katoliška cerkev ae bo morala odpovedati vaem pri-vHegljem___ Madrid, 16. okt. — Načrt, ki zahteva, da katoliška cerkev Izroči vae katedrale, cerkve ln drugo lastnino vladi, je bil predložen ipanakemu parlamentu. Načrt je v skladu z določbami ustave ipanske republike ln bo nedvomno sprejet ln tako postal zakon. T Načrt zahteva, da cerkof ia-roči republiki tudi dragooanc* sti ln umetnine ln da katoliika cerkev vnaprej sama vsdeiuje prostore bogoslužja. Vsi prlvi legiji, ki jih je doslej uživala ka toltška cerkev |v Španiji, bodo __ v na* blago, * katerega tnjido morali likvidirani. Smela bo laatovatl ...... le blago in premoženje, kl ga bo pridobila na podlagi splošnih pravic, ki so aa vse enake. Dalje načrt določa, da sa morajo verski obredi vršiti le v no-tranjičlnjl cerkva. Cerkvena procesije in druge svečanosti aun* cerkva ee smejo vriltl le a' posebnim ^tidnim dovoljenjem. Vsi cerkveni rodovi se morajo re gistrirati zaeno s Imeni urad nikov, kl morajo predložiti natančne podatke o premoženju, ki ga lastujejo. Berlin, 1L okt—Volilna kampanja jc v polnem zamahu in je že zahtevala žrtve. V Izgredih v _ Braunschvveigu je bil ustreljen lorvillu. Wilhelm Kampe, član faiistične pogreba udeležila velika mnoil- armade, v Hamburgu pa so fa- ca, kar lahko dovede do novih tisti napadli jeklenočeladarje in nemirov, na katere ao se čete na- v bitki je bilo več oseb ranjenih, rodne garde ie pripravile. Bibši kronprinc Friderlch Wil- Na povelje polkovnika Davka helm je tudi aktiven v volilni je bflp trideset -tavkarjev ki kampanji, ki bo dosegla višek to bfll aretirani v četrtek, izpu- 6. novembra, ko se vrte parla- f^nlh fe zapora, a bodo v krat- mentarne volitve. Von Ostau, e- spet pozvani na u^ftmje. den od voditeljev fašistične b " ar^lnT v stranke, je apeliral na Hitlerja, »odejovali pri demonstraciji v naj konča spor s Papenom ln je-| Taylorvlllu klenočeladarji. Bivši kronprinc pred|ogi. - ■■■.. I i ■ Wathlnflon opažalo ls-..11,». preiskavo Vprašan jp je, *,bo odkrite vsota, katero je potrošil aa pro-pauando v svojem pismu Oatau obžaluje sovražnosti med jeldenočeladar. ji in fašisti, "ki reprezentirajo nemško mladino, in bi ie radi tega morali delati skupno v obram Vrednoet delnic ae pričela dvi-gatl ! New York, 1«. okt. — Vrednoet delnic ln bondov se je včeraj pričela dvigati, ko je Wall I« obrMdi <«<«a upUHla dividend a •»n 'ijJ K.l„„ M;ir. Apui M* j Ju n, j Julij v tretjem letu krize eo torej 'M» ila dividend In obreeti sko-,a> v isti višini kbt so bila v n»j»i..l) "pnrnpemem" letu v zpKiovini dežele, fttlrl milijar-^ milijonov tributa kapita-I Prvih sedmih mesecih tre- i m 1982 ..........$ 025 s 997 480 44Z ........... na ....... ..... 494 ........ "78. ,«»••» 'M ........ 4P0....... 49S ........... «U........ ...... «86 . 807........ _____ 814 7 m«i. $4.SIK........ 84.800 u-u krize, ko je nad 12 ml "l"»<»v totalno brezposelnih, je 2j^an«ka vsota in Ae večje bre- tn, T,< izplačila so bila večja le V prvem letu krize, ki ao ina^ia povprečno na mee H 6 <>on,ooo. Prav aa prav eo bi domovine, namesto da se bo- street prejel poročilo, da se bo rijo drug proti drugemu, kar u- governer Roosevelt, predsednic stvarja veselje v krogih zuna- ki kandidat demokratske stran-njih sovražnikom Nemčije in pri ke izrekel proti laplačitvl bonu-nemških komunistih." aa vojnim veteranom. Vrednost Dejstvo, ker je prejšnja vla- nekaterih delnic in bondov je da v Prusiji — centristi in socla- poskočila aa-več točk. Wall str. lietl — lastovala tajne volilne je sedaj uverjen, da prihodnji jondilirabljajo nacionalisti pro- konffi! ne bo sprejel zakonoda-ti svojim nasprotnikom v tekoči je za takojšnjo izplačltev bonu-volilni kampanji. Prepričati ho-| sa blvtlm vojakom če jo nemike volllce, da so njlho-vi nasprotniki graftarji. Odkritje volilnih fondov je dovedlo do preUkave proti O. Klepperju, biviemu pruskemu finančnemu ministru. Pruska zbornica je imenovala komltej, ki vodi preiskavo, in ta komltej sedaj zahteva aretacijo blviega finančnega ministra. General MacArthor prlneeel ko-lajno kl Evropo Washington. — Vrhovni poveljnik oficirskega itaba general MacArthur se je vrnil iz B-, vrope, kjer ae je udeležil vojaških manevrov na Poljakom, v| Rumunijl ln v nekaterih drugih drtavah. Vrnil ee je z novimi odlikovanji poljekega diktatorja Pllaudakega ln ruiminskega kralja Karola. . Ustava sicer teka odlikovanja zabranjnje, ampak ker je MacArthur aam dobršen del uit«ve. kot je to dokazal, ko je navalil ne bonuene veterane zadnje poletje v Waahlngtonu, za genera-la to vprašanje ne obetojl. V modi so sicer bila odlikovanja a-meriških oficirjev po zaveznicah Amerike tekom vojne, ampak ao po premirju prenehala. Waahington. (Fp) — Zva" zna obrtna komisija in progresivni poslanci pafno slede preiskavi Insullov<^a debakla. Najbolj jih zanima vprašanje, koliko je Insull #tf&il m svojo propagando vldhh, Časopisih in pri kupovanju politikov. 2e pred tremi leti, takoj ko je obrtna komiaija pričela a preiskavo elektrarskega trusta, je bilo jasno, da je Samuel Insull tista sila, ki stoji v oaadnju o-gromnega propagandistlčnega o-mrešja tega trusta. Namen te propagande je bil, da »e čimbolj diskreditira javno lastništvo in-duatrije. V tej propagandi so bili potrošeni milijoni oziroma ao še troše-nl, kerT'YWiftnie,f *,ubUke 46 ni prenehalo. V W«shlngtonu se sedaj zanimajo, koliko od dveh milijard, katere so iagubill Inve-storji Insullovlh "holding" kom-panij, je šlo za U» propagando. To bo mogoče odkrilo pregledovanje poalovnlh knjig bankrotiranih druib. Novo versko klanje v Indiji SimJa, Indija, 1«. okt. - fttl-rinajet muslimanov je bilo vče-raj ubitih »h dvanajat težko ranjenih v verskih izgredih med njimi ln Hindutl v Budhaldu, dlatriktu Hissar. Američani v Parizu branijo avoje Ione . Pariz, 16. okt. — Američan so se zavzeli za svoje ženske in vložili dvanajst obtožb proti u pravltelju popularne kavarna latlnaki četrti, I « r Ja prepovedo vstop vaem Američanom v »je-gove prostore, ^e*, da ae amerl' ike ženske Akandaloano obnaia-jo. Pred par dnovl so namreč A-meričani pretepli natakarja, kl jim ni hotel servlratl opojnih pijač, ko je videl, jla so ameriški gostje pijani, To Je Izzvalo spor In posledica ja bila, da Je uprava kavarne prepovedala vstop a-merlškim gostom. &noči je skupina Američanov spet prišla v prostore, toda natakarji ao JI povedali, da Ji ne bodo aorvirall Ker Američani niso hoteli prostovoljno zapustiti kavarne, je bila pozvana policija, ki jih Je ta-gnala. Američani so bili ulaljenl In v lotili toibe proti upravi, ker je šalila čast njihovih ion. Obtoibe proti polica jo« omak South Rlver, N. J. — Diatrlkt-ni pravdnlk je umaknil rac obtoibe proti policiji In privatnim detektivom, ki so ubili devetletnega dečka t« kom stavka tekstilnih delavcev, dal pa Ja aretirati 32 stavkarjev. ker ao protestirali proti policljaklm naaftjem in umoru dečka. ' I ■■■■■■■■BBM Insull izziva ame-IHske avtoritete »ravi, da je akcija, potem kate-ra mu hočejo odvaetl potni llat, nelegalna. G««ka vlada podpl-ra bl vloga magneta Atene, 16. okt. — Samuel Insull, bi vil magnat elektrik«, se pripravlja na dolgo bivanje na Grikem. Pričakuje se, da bo pri-ita za nJim njegova iena, kl ee mm i h j nahaja v Parizu. Včeraj »e je Insull posvetoval s svojim ddvetnlkom, kl ga Je Informiral o korakih amerliklh avtoritet, kl so Jih podvaele v avrho ekatradkslje, da naatopl na obravnavi ln aa zagovarja na obtožbo veletatvlne ln poneverbe v zvezi s polomom javnona-pravnih kompanlj, katere Je kontroliral.- , Insall je naslovil pismo Edwl nu Plittu, amerlikemu konzulu v Atenah, v katerem Je odločno odbil konzulovo aahtevo glede Izročitve potnega Usta. Insull argumentira, da bl bila Izročitev potnega llata v obstoječih oko! ičlnah nesmisel, ker ne mara I gratl vloge klateia brez potne- ga Usta. , , DrugI dogodek v aveai s ln-sullovo afero Jo bil odgovor grške vlade amerlikemu poslani-itvu v Atenah na aahtevo, naj grike oblasti drie bivšega mag neta pod nadaoratvom, Odgovor se glasi, da grike vlada na podlagi obatoječlh zakonov nima pravice aretirati Insulla ali ga držati v zaporu, kajti pogajan ja glede ekstradlcljskega pakta nw«l Združenimi r» aH dei>ortlratt. " nemčija 0ss1la britsko-fran-| c0ski načrt Zunanji mkilater Izjavil, da Nemčija ne bo poakUa avojih delegatov na konferenco veleeil 16. okt. — Zunanji minister baron Konstantin von Neurath je včeraj odgovoril na zvabilo britake vlade, naj poš-je evoje reprezentante na konferenco štirih velesil, v Izjavi, v kateri poudarja, da to stori lo v slučuju, ako se konferenca ne bo vršila v ženevK lunanjl minister pravi, da atmosfera v £e-nevi, kjer se je prva razorošitve-na konferenca izjalovila, nl naklonjena zahtevam Nemčije gle-de oboroiltvene enakopravnosti. Neurath ja naananll. da bo Nemčija le tedaj poslala svoja ropreacntante v ženevo, ako dobi prej zagotovilo od Francije, Velike Britanije In Italije, da l h slo te države pristala na njeno zahteve. Neaaupanje v fcenevo sa Je včeraj io povečalo, ,kor Je Rene M asa Igli, član pripravljalnega komiteja raioroiltvene konferenco, v svojem govoru Izjavil, da Ja namika vlada odredila ml-lltaristlčno vežbanje članov državno policije. Politiki v Ženevi so navdušeno pozdravili govor francoskega delegata, kar je Nemce ie bolj utrdilo v veri, da no morejo nlčeaar pričakovati od mesta, kl jc sedel Lige narodov, katero kontrolira Francija. rfitoltk ta il P^P^ Vladno avtoritete v Chlcagii Jih bodo skušale deportlratl »namenja kašo jo, da bodo reak-f Ionu m I miMi terji doMvoM poraz pri volit vah —mm (*hlcago, 16. okt. — C. A. Pal mer, dlstflktnl Imlgracljskl dl rektor, Je včeraj laJavll, da Je preiskava, kl Jo vodijo njegovi agentje, ugotovila, da Je mi d 106,000 družinami, ki ao na podporni liati dobrotvornih organizacij v okraju Cook, najmanj dvajset odstotkov tujeaamcev med temi mnogo Uklh, ki ao pod Vrženi doportacijl. Palmer Je dejal, da bi se mnogo tujeaamcev vrnilo v roJatn kraj, ako bi bili poučeni o nov regulaciji, kl določa proste trao aportacljo za tUte tujesemeo, k se prostovoljno podvržejo depor tacijl. Vlada Je v zadnjih 18 mesecih poslala nad tisoč oseb v njihove rojstne krajs na svoje stroške, krog tisoč tujeaemcev, kl pridejo nepoetsvno v Bdrože-ne države ali iovrie zločine, pe letno deportlra la C^hlcaga (n o-koHce. Palmer pravi, da tujosem-cl, ki so prišli nelegalno v to deželo, nimajo pravice ostati lokaj, ie manj pa so upravičeni do pod-|H,re a strani dobrodelnih orga-nisacij. On bo sedaj podvzel akcijo, da ee vse take tujezemoa deportlra, , Uradniki okrajnih dobrotvor-nih organizacij zanikajo, da Je med družinami, kl prejemajo podporo, dvajaet odstotkov tu-Jeasmeev, kajti vaak atučaj, kadar kdo vloži prošnjo za jkkIpo-ro, preiščejo. Ako prosilec dokaže, da js upravičen do podpore, jo dobi, v obratnem slučaju, pe mu Jo uradniki odklonijo, PrefclMč|lkl navalili aa okraj U Utrga.je oblaka, ki je pred VedsTje odMgftta del prage la vlak os je »^rall en rt Ml eoobje vlaka. j v Tehackapl kaajoao v kl ee ao vozlU aa tev m vlaku Ottawa. III., 16. okt. - Nad ste svetimi agenti»v U llllnolaa, IndUne in Wleconslna pod vodstvom federalnega prohiblelj-ekege direktorja A. E. Amana Js včeraj uprisorilo navale na to-čilnlce ooojnlh pijač v U llallu. •treateflu, Ottawl in OgleebjrJu Agentje so zaplenUi veliko zetovo opojne pijače In aretiral' lastnike. Wa«hkigtoa, tXC.— (IFP). — Ne samo glavni atan demokratske stranke, temveč tudi politični opazovalci, napoveduje, da bodo starogardnlkl Mosos, Wat-son, Smoot ln ione¥, kl ponovno kandidirajo aa aveano swaterje, poraženi pri volitvšh'osmega novembra. Pričakovano »demokratsko imago mnotfl pšadravljajo kot prlčetek MrevoluclJeM v kon-gresu, zlasti v sanatti. Ako bodo < omenjeni senatorji poraienl, tedaj bo sdroblena republikanska politična mašlna v Washlngte-nu, kar bo olajšalo delo progresivni skupini, kl bo vodila opoai-cljo proti burbonskim demokra- tom. «... gmoot je član sonata lo trideset let, najstarejši ^Ih sluš-be. Jonos |o bil lavoljo« l 1009, Watson Ja senator le Šestnajst lat In Je voditelj republikanska večine v vlljl zbornici, Moses pa Je bil Izvoljen sa zveznega senatorja l m«. Vsi ti so glasovali za potrditev sodnika Par-kerja, kl *a Je Hoover Imenoval za člans zveznega vrhovnega sodišča, ln so vedno vodili opoaicl-jo proti delavski zakonodaji. ' Vodstvo stare garde bo v slučaju poraza teh senatorjev preilo v roke Reedu, Feseu In Blnghamu. Senator Reed je že pričel vpiti, da se mora vsem progrealv-cem v senatu odvzeti volna mesta v senatnih komitejih, ako zmagajo demokrati. H tem hoče vplivati na progresiven m«d re-publlkancl, da bl se spustili v a-gltacijo za izvolitev senatnih kandidatov stare garde. Toda progrislvec, od katerih so nekateri načelniki komitejev, te ne vznemirja. Prlpravljan' so na u-mik s teh poalclj, ako je to cena. katero naj plačajo aa poraz Hooverja, Wateona, »moota, Mo-aeaa In Joneaa. Počutili ae bodo celo bolje v oposMonalnem taboru, ker bodo lahko nadzirali zakonodajni program, katerega bodo prihodnje loto predložili de-mokrai je, ki pričakujejo, da bo-do omagali s veliko večino pri novemberskib volitvah. Jvi/iiM rSOBVlTl PBOSVKTA PROSVETA THE BNL1GHTBNIODVT n LAtnmiA nurtnMm Ml JBONOfS i. CUm* $IM m mtm to«* IMS M put Mol OM* Omf flM pm pm tma wM Ml W mf-M Gradimo hiie! Glasovi iz naselbin krogih Predaednik Hoover Je pred desetimi meseci začel "pobijati" depresijo na to način, da Je organiziral vladno "korporacljo za rekonstrukcijo financ" a kapitalom dveh milijard dolarjev. Ta denar vlada poaojuje bankam, železniškim družbam, zavarovalnim družbam in drugim podjetnikom, da likvidirajo svoj "zmrznjeni" kredit ln ožive industrije. Sest mesecev kasneje, ko se zmrojeni kredit že ni otajal, je Hoover rdeča in penasto. Vendar se lahko zgodi, da| " lfndje smatrajo kakšno krvavljenje iz požiralnika ali želodca za krvavljenje iz pljuč, dasi aj)remija to kašej, ono pa bjuvanje in davljenje. VČaai se tudi »godi, da spremlja krvavljenje iz prebavil kašelj, ker je kri z dihanjem zašla v dihala. Nadalje poznamo krvavljenje iz želodca. Najčešči vzrok za to krvavljenje je žlodčna oteklina. Množina izbljuvane krvi je lahko zelo velika in znaša tudi cel liter ali več. Ce je oteklina ranila kAtoo večjo žilo, lahko nastopi z bruhanjem krvi smrt. : Želodčni rak tudi povzroča krvavitve, ki so sicer neznatnejše, a nastopajo češče. Pri želodčnem raku, zlasti v začetku, se neznatne količine krvi čestokrat izločujejo tudi po črevesju. Kri iz želodca je lahko normalne barve, a če Je bila že dalj časa v želodcu, se lahko pod vplivom Želodčne kisline spremeni v temno rdečo aH črno rjavo. £ri krvavitvah zaradi Želodčnega raka je razkrojena kri takšna kakor kavna *«ča. - <'< Črevesne krvavitve so večinoma razmeroma ftedolžne, če izvirajo od hemoroid, t. j. bolezenskih razširitev na odvodnicah v spodnjem delu debelega črevesa, ki nastajajo večinoma zaradi zastajanja krvi (n. pr. zaradi preobilnega sedenja, RoseČnosti, dolgega zaprtja itd.).'Raz- in boste potem lahko volili za stranko, katera vam nudi naj-bojše pogoje za obstanek. Pri-čakuje se, da bo velika Udeležba in bo doeti podtfčnega rasve-drila sa vse. Vstop Je prost vsem. Ce se strinjate z našo or-jo glasov, ki sy oddani za soci- ganizacijo ali ne, pridite vseeno, alistične kandidate, razen, če jih kajti koristilo bo vsem, da ma-kdo pazi, da so v to primorani. j0 pogledamo v politične stranke Zato je lokalna soc. stranka sklenila, da bo postavila v vse volilne koče paznike, katerih naloga bo, da bodo pazili, da bodo vsi glasovi, oddani za Normana Thomasa, pravilno šteti. V okraju Cuyahoga je nekaj nad en tisoč volilnih koč in stranka s svojim Članstvom ne mora kontrolirati niti polovice. Zato apeliramo na naše simpatlčarje, moške in proučimo, katera nam nudi boljši program. Jugoslovani, vsi na plan 80. oktobra v Eveleth City Audito-rium ob eni uri popoldne! John Kobi. soč dol. To Je selo važno vprašanje, katerega pa I« mnogi vo-| lllcl ne razumevajo pravilno, zato Je pač potrebno, da se pojas-j ni tUdI slov. volllcem in volil-kam. Predvsem je treba tukaj upo-| števati, da Je zahteva za znižanje davkov prišla od strani največjih sovražnikov in izkoriščevalcev delavstva. Ljudje, kate-l jo avojlh kapitalističnih prijate Ijev v mestni upravi dosegli, ds |e mesto izdalo milijone ss tako avane "improvemente," to je, da ie položilo hodnike, vodne cevi in tudi ceste. Potem so šli oderuhi na lov na kaline. Prodajali so lahkovernim ta stovbišča za cene, ki so jim prinašale po 200 do 600 odstotkov dobička. ri ao znani kot največji odenihi TwU ^preslja je to odiranje n* ln obenem kot osebe, katerd so vedn|h mev ugtavila ln Cene od nekdaj izkoriščale mesto in itavbllč ^ padle na nWlo. Se-okraj za svoje osebne namene In daj dolgujejo ipekulanti na teh koristolovstvo, so sa združili v staJvblwlh mestu & okraju okrog organizacijo, ki Ja žnana pod miUjon doiaPjev na davkih, zato imenom Taxpayew Advisory u borijo § uklmi gred8tvi Council. Ustanovitelj te orga- ^ in||anje davkoVf da M nizaclje so veliki Mmljlškl špe- borijo u lntertge ijud8tVa, tM kulantl, velekapitollsti mesto in it€ga ljudatvat katerega ao po-okraja, pa so dali na razpolago j y teku o-edm|h toifltih" Hi tisočake za propagando, kapito- ^^ cigansko, llstično časopisje pa s svoje1 Comradea vabijo Cleveland, O. — Ze sedem let je od tega, odkar so bila angto- . , , .. . , ško poslujoča društva, spadajo- in ženske, ki so pripravljeni pa- U okriljt naA1K sloven«kih žiti pri štetju glasov od pol sed- anizacij> U8tanovljena. Med SedtTv inoTardVi di V8em tem ^ SSKi^iS To^nT M^lrfas^to us^eno ali pismeno ^^^tdi^e. kat1 * ^ ^ PH krvavljeajs pri podpisanemu. Ne odlašajte | r|> je mladina priredila. strani. A Predvsem morijo delavci ln mali trgovci upoštevati, da U vrste ljudi ne lene k temu delovanju ljubeaen do ljudstva, ljudskih Interesov ali interesov mesto in okraja; kaj tskega pri čakovati od te vrste ljudi, bi bilo nesmiselno. Toda proti tej propagandi govorijo še droga dej stva: Predvsem je treba upoštevati sledeče: Mestna uprava sama je snlžala davke sa prihodnje leto Že sa 64 milijonov dolarjev; to ae Je zgodilo aaradi znižanja vrednosti posestev. Kaj to pomeni, Je pač lahko razumeti: manjši dohodki pomenijo sa mesto manjše izdatke aa javne potrebe, manj dela ss mestna delavce, manj naročil sa trgovce In industrije In manj i>otrebnih udobnosti za ljudatvo. Toda delavci ne amejo poaabiti, ds zad nje zlo na bo v nlkaki meri ta delo bogatih alojev, kateri imajo denar, da ai pomagajo, temveč aamo revno ljudatvo. kakor tudi arednje sloje, v kolikor še ti ob-atojljo. Ako bi ljudstvo pri glanovanju o referendumu gtaeovalo za hleva prej imenovane orgaitiaa-eije velikih špekulantov in ruhov, bi tgubllo okrog §,000 mestnih In okrajnih delavcev svoj saahašek. Kam bi U poselnl šli po pomoč? Zopet nazaj k mestu In okraju, kaj ne? ti Vse to si naj volilci in volilke tpomnijp na volilni dan in gla- sujejo v tem smislu. prijave. Ko to prečitate, se na-znanle čim prej mogoče; Če se ne prijavite, nam boste dali mnogo dela in truda, v nasprotnem slučaju bomo pa naš čas porabili v kampanjske svrbe. Nič ni treba biti v strahu, da vas čaka kako težko delo. Ne! V koči boste sedeli ali pa stali (kakor se bo vam »ljubilo) in pazili, da bodo števci pravilni beležili glasova. Za kampanjski odbor,—Louie Zorim, 6409 St. Clalr ave., Cleveland, O. - Shod v Eveleth u Duluth, Mlnn. — V Prosveti z dne .91. avgusta je bil priobčen program in poziv minnesotskim Jugoslovanom za skupno delo; dne 2. oktobra se je vršilo zbo rovanje v Evelethu, na katerem je bilo navzočih okrog Sto zastopnikov iz različnih naaelbin t- severne MinnesOte. PrOgram, kot V torek večer, dne 16. oktobra priredi eno izmed prvih an gleško poslujočih društev v Cle-velandu, Comrades št. 866 SNPJ, prireditev, na katero se pri jazno vabi tudi starejše. Pred programom, ki bo podan na ta večer, se bo vršila redna mesečna seja. Brezdvomno bo več mladme navzoče, toda društvo M bilo zelo hvaležno, ako bi se tudi naši starejši člani SNPJ In drugih organizacij udeležili, ker s tem bi pokazali svoje zanimanje za napredek in nadaljnji obstoj naše jednote. Pridite vsi pionirji, ki ste s* borili, da je SNPJ danes na tako trdni podlagi! PriditO rta ta večer in pokažite, da ste še vedno pripravljeni pomagati, da bo tudi mladina vodila delo, katerega ste vi pričeli. Vstopnina za to večer bo prosta. Servlralo se bo tudi okrep-čila in med splošno zabavo bodo podani govori v slovenlčinl fh angleščini od strsni uradnikov raznih angleško fn slovensko po-slujočih društev. Na ayidenje v torek zvečer, dne li. oktobra, v apodnji dvorani Slov. nar. doma! Joasph Jarc, predaednik društva Comrades št. 566. kakor peti^^HH iz nosa olajšanje. $amo če je takšno krvavljenje pogoato, se lohko razvije sekondarns anemija. Vsekakor hemoroidalnega obolenja ni podcenjevati, ker mu Je včaai vzrok tudi črevesni rak. • ji i n _ j je življenje? Japonski militarizem taalrvplja otroke a w«n In Jih pripravlja sa tmusafater." Ditaov spominski shod Clevalssid, O. — V petek večer 2fl. oktobrs se bo vršil spominski shod sa pokojnim delavskim bori tel jem in socialističnim voditeljem Eugen Victor Debsom v Public avditoriju. Glavni govarnik bo Debsov sobori-telj in aocialiatični kandidat za govenftarja Joaeph Sharta. Shod prične ob 8. zvečer. Slovenski delavci so vabljeni, da poaetljo omenjeni shod v velikem številu. Vstopnina prosto. DrugI spominski ahod ss pokojnim Eugen Victor Debsom se bo vršil v soboto večer 2B. oktobra v Slov. nar. domu na St. Clalr cesti. Shod sklicujejo mladi sodrugi In aodružice «nir1e*ke ga odaaka kluba it 27. Na programu bodo alovenaki ia angleški govorniki, ki bodo oriaall Življenje la delo pokojnega soci aliatičnega voditelja Eugen V. Debsa. Po shodu prosta zabava. Vstopnina proato.—L. Z. Fizična in kemična dognanja so tista, ki sestavljajo pojav življenja od njegovih najpreprostejših do najbolj zapletenih izrazov. Kemični izrazi se delijo v procese anorganične in organične kemije. O teh proeeeih nas je poučila precej podrobno čedalje popolnejša raba mikroskopa ln ultramikroakopa, poskusi z ba-cilnimi kulturami, reagenčna cevka, roentgen-ake priprave, elektfokardlogram, fotografij* in vse drugo metode znanstvenega raziskovanja. V zadnjih časih smo zvedeli marsikaj zlasti o temeljnih problemih protoplazme, nositeljice staničnega življenja. Protoplasma ni navadna kemična sestava kakor ftvsplena kislina ali celo beljakovina in tudi ne smes, tamveč cel kemični sistem. Protoplazma Je trajno rasgiben kemični mehanizem. Skupnost vseh teh gibsnj imenujemo življenje sli mikrokofemos. Ta mfkrokozmos Je kakor ves veliki svet itr postavljen vsem zakonom In nevarnostim, ki ■ •0 dane po sodelovanju poedinih bitij in bitnim akupkom. Poedlno bitje v državi plazro« je stonica, ki aestavljs tudi človeka. Vse življenje se odigrava v atoniei in stonica človeškega telesa ni nič drugega nego daljna po-tomka enostonične amebe. V svojem bistvu ae ni prav nič apremenila, kakor je tudi človek kot celota iatoveten s svojimi prapredniki. Kakor ameba ima atonlea vaeh sedem temeljnih živ-JJenjakih sposobnosti, le da so se te silno rsz-Vile in proflnile. ProMbidjm in mamilo Berlinski privatni docent Paul Wolff ča zanimive stvari o posledicah prohibicijt. ki jih je opazoval na svojem potovanju po Aisj- rlki. Ena najtežjih poaladlc Je morfinisem Je zajel vse sloje. 2600 oeeb, med njimi«« Zdravnikov tiči zaradi prestopkov P™1' nim zakonom stolno v jačL Strokovnjaki *** šajo izumiti preparat. Id M Imel prednosti m(»r-fija brez njegovih škodljivosti. Za zatiranje uživanja mamil ss^vlj.^ Ameriki posebna "adravstvens ^ torlje, v katerih mora ostati bobiik <* '«> ^ ^o teh središč haa 6000 postelj. T*1M^ hibicija aama na sebi nI uapeU In Je taorejo alti va« točno isvajati. «5"» najtežjih posledic Je bila dem^t^ ^ cvet denunciantotva. Zato pm jo Amen« f no manj izvajajo In prehajajo poiag— prejšnje razmere. ^KDELJEK, 17. OKTOBRA. PK08VET* Razgovor z rudaijem t bovlj«. koncem septembra. I brega srca ... In potem so raz-Mlaj spet sedim na o- delili bednim družinam po nest zdiča nad rudarsko ko-1 kai kil mok*: kalcnr Vw»™*n mi. ■n gozuic.--- - Ioni *fvIor sem sedel včaai sko-Klrni dan ter govoril sso-idarji o tem in onem. Pod nevisokim pobočjem te- M potok, ki ae malo dalje ob Uki separaciji ves umaže Lče kot čmo-kalna brozga , savi. Separacija stara Se ^ a tesno ob nji Je bilo sad- nekaj let sezidamh nekaj strojnih prostorov ter dva ■.ksrja Ed^ teh bunkerjev •prostora za 60 vagonov pre-ff! Pod bunkerjema se zače-Tiirokotirna železnica, ki vodo postaje. Pred dvema leto-k\o očiščeni premog vozili geparacije na postajo v hun-— do ozkotirni železnici. Na po-T* premog sipali v vago-Jdaj leti premog iz bunkar-direktno v vagone in tako se Lvlja vlak s premogom že ri pri separaciji. Racionaliza-Vki je stala milijone in. vrgla iegto mnogo delavcev, ki so Podveč. Težke denarje je zahteval tu veliki viadukt, ki Je zgrajen jdi doline preko rudniških ti-* ki vodijo iz rovov do sepa-* ie. Poprej je vodila glavna iska cesta preko teh tirov, E in rudniški promet sta bi-ovirana. Zdaj vodi č^ta po Juktu, oba prometa imata ►jo pot in se ne ovirata Ttko se je rudnik v tej dolini Analiziral, mnogo je #bilo njenega; rudnik se je znebil tem lepega števila delavcev odukcija ni padla, marveč ce-narastla. Povečali so se obrat-prostori rudnika, povečalo se število brezposelnih, poveča-števllo stradajočih. Zdaj torej sedim tu na parob-in gledam v dolino. Vee je j. malo je ljudi na cesti, celo niška restavracija, od koderJ je včasi glasila harmonika in m, idi vsa tiha in aamot-pod kostanji, otroci se ne po- 10 tako razposajeno po cestah nekoč: vsa dolina je kot „ kot da visi čeznjo težak po-iv, ki se vedno bolj niža in je irom manj traku. ' Včasi... Včasi je bilo druga- Stali so rudarji v skupinah trgu, stali so na koncih kolo-Ije ter se pogovarjali o vsem |očem, največ o delu v rudni-i, hiteli so po cesti, obiskovalo se, za zabavo ao kopali po ojih vrtovih in včasi si je kdo [voščil kakšen glaž vina celo I mero. O, včasi Je bilo vse kače. To je bilo takrat ko so tem pobočju proti plazovom §dili mlade akadji*| Zdaj so akacije razraale, še ■v jeseni imajo košate kroš , in steza, ki je vodila popre, mo njih, vodi zdaj pod njim hrib. Nekaj let Jih nisem vide' lj sem opazil njih rast pa ae 11 zdi, kot bi že dolgo ne bil Rudar, moj stari znanec in ktipnež, čepi poleg mene. Oba fva v dolino, pripovedujeva H drugemu to in ono, včasi Lv nasmehu ali pridušanju apo-pava, čeft: Tako Je, potrpeti treba, vse nas utegne še Ča-fti, ie hujAe zlo in tudi dobro. Kako hudo je živeti v tej doli-I kot rudniški nameščenec, be-po lahko v časopisih. Cltall Po, kako slabo mezdo imajo, H« i»e Mjetje naravnoet igra Idelavci z zavestjo, da ae ne mo-niti malo upreti spričo gro-F* broziKmelnosti vseh In apri-> političnega položaja, ki ne do-Niuje mkakih "Izgredov". Cl-P »mo. kako ao rudarske žene p kolonij h svojimi otroki okrog J* in v naročjih naskočile obli^, hiAo prav tedaj, ko ee je rkaj nahajal narodni poela-f- Zagrozile so: ali nam dete jf*no iHHi|>oro sli pe vam pu-Pm> otroke na občini! Navzoči poslanec si je bil na tlim *v>,,t tegs, da tu ne more F»Hi n». on ne vsa skupščina pi\ ni(i.Kjir, ker je Trboveljsks |^m«,f(,kopna družba močnejš r 7. večjo Oblastjo kot cela U^n* |M.«iancev in aenatorjev. IbiT1" 10 u v ^ frana.Hkegs kapitala, no, in cija je naša "prijateljska JJ*«". mi Kmo njeni . .. kaj [T1 "'"riti? Na glaa pa je po-P- moral povedali kakšno je oblJubH podporo T U|f"tovil *4»ne, da oblaatt veha " pološeju in de eo-HjfJ-jo r. njimi, ker eo do- kaj kil moke; kakor beraču miloščino. T manj, toda produkcije gospodom ni nikdar dovolj. Rudarji že sami od sebe, iz strahu pred odpovedjo in v ždlji, zaalužiti čim več, garajo na vse kriplje. Ena posadka treh Ijedt izkoplje več tot pred leti dve poeadki. Inženirju pe ni nikoli dovolj. Na Čudežen način, da sam strmiš, nakoplješ kak dan 17 huntov. Pa pride inženir ter reče: Jutri bosta nakopala'IS huntov. »ploh pa —" in moj znanec zamahne z roko, kakor zamahnejo stari fMfcrji* se rfczumejo na ru-darako delo bdi) od inženirjev, "to nI več rudarstvo, to Jero-perstvo, revbertja. »amo premo-geC premoga! -— pjrtb pa pesništvo in slikarsti'6, doibfta veličastnih snovi za proslavljanje junaštva, junaštva narodova dajo snov za zgodovinska dela. — II. Za posameznega državi jem: 1) Vojska da vsakomur priliko, da razvije svoje talente: brez vojne bi bil svet za marslkate-rega velikana revnejši; t) mnogo čednosti se lahko izkaže, ne le junaštvo in vztrajnost, tudi dobrodelnost, miloarčnost ln požrtvovalnost; ») marsikateri de lovtri človek dobi priliko za nov poklic." To eo ta navodila za naloge o koristi vojne. Kaj ni to čedna kr ščanska republika, kjer tako u čijo otroke? Kamniški šfcapres uspeva tudi finančno. — štemniAka proga Je zdaj po novi efedltvi in zvišani brzini postala dobičkonosna, do-člm Je prej dHala z izgubo. Ze v prvih 16 dneh septembra se Je izkazalo, da bo kamniška pro ga zdaj spet "nesla" železnišk Šenčurju, kjer rfo pričakovali Kocbekovega avta, ker so bili pač informirani, da se vozi Koc-H vsako nedeljo iz Kranja v Humor pri KviKk Staro vprašanje, da-li se živali smejejo, še danes nI rešeno in upravi. V teh 16 dneh se je namreč zelo pomnožilo število pot* nikov in je v tem razdobju te proga prinesla že 28,000 Din dobička. Železniško upravo je to spametovalo in opogumilo ter namerava edaj storiti isto z dru« gimi lokalnimi počaanimi progami. Najprej bo preuredila zdaj promet na progi Kranj-Trtič, ki je zdaj prav tako počasna in vredna posmeha in Izgube. Tudi na tej progi je zaradi hitrejša avtobusne votyije padel osebni promet za 2 tretjini! Z izbolj šanjem prometa upa železniška uprava spet zvišati osebni promet ter vrniti tržiški progi pravico do obstoja. Redukcije.—-Tovarna za im pregniranje brzojavnih in telefonskih drogov v HoČah pri Mariboru je ponovno odpustila večje Število delavcev, Češ, da manjka naročil. Na zimo je ostalo brez zaslužka mnofto družin. V Rogu pri Novem mestu pa js ve* lika parna žaga opustila obratovanje ter je ostalo okrog 160 de-lavccv na cesti. Toča pustošila po Halozah.— Iz Ptuja poročajo o hudem nalivu in toči, ki je pustošila po Ha-ozah. Dne 27. t. m. popoldne je začelo treskati in med hudim na-ivom je padala tudi toča. Močan vihar Je ruval drevje ln od nesel več streh s hiš, poruval ko. llče v vinogradih, kjer Je škoda te nevihte zelo velika. Trtje Je edina nada Haložanov, pe še to Je šlo, Sredi avgusta Js neurje opustošilo precej vinogradov, zdaj Je prišla druga nevihta in spet pokončala precej vinogradov, in to tik pred bratvljo, O ugrabljenju fabrlkanta Koc boka treba zapisati še nekaj be sed, ker je sprva zamotana in skrivnostna zadava razkrinkala kot čisto navaden družinaki dogodek. Ni Šlo za ugrabitev po neznanih roparjih, marveč za zvijačno odpeljanje podjetnika Kocbeka v umobolnici. Ugrabitelji so bili namreč civilno oble čenl člani ljubljanske reševalne postaje, ki so dobili nalog ml mestnega ftzlkata, da spravijo Kocbeka na opazovalni oddelek za umobolne v ljubljanski bdlnl-ci. Zato so šil najmočnejši člani reševalne postaje z avtom prot —" ----------- — —i Huivjcju, ■«■ umicn ni nmw »•» Celje. Kocbeka so res pričakali Lud| vpftfetijfe, da-11 Imajo žl-ter s silo posadili v avoj avto ter vt), humor |e nl p^ ga odpeljali i ljubljansko bolni- jaanjeno, Vsekakor pa Je opa-co, kjer pa so ga šez dva 6nl na lwti n„ nekatorih živalih, kakor znnneev intervencijo ter se Ku j III, IIBIUKIIMIIIU UIT 1*1 , ie je vrnil domov v Kranj. L, jlh niVajaJo mnogi ljudje v je zahteval internacijo Koc- dokHli d(l ^ im To 80 sklepali Kocbekovi bližnji sorodniki tudi i> d«\istva. da M Hoče poročiti » mlado Celjanko,|,6 § n(|ko pt|c0| ki j0 Angleži tkem svetu doma.l "Smejoča se hiena" je boječa ln žalostna žival, kadar pa se jglasi a svojim naravnim glasom, ga 4 bo vsako zamenjal a flasnim človeških smehom. Isto Tj —- "i i £ i I • e v i« ki Ji Je baje daroval še razne vi M ^amejočega soke dragocenosti in Pfacejšnje LRlt.. v mnlcl nlma ptic<| Zato «o sorodniki iahte> veda nič opravka ne t oslom ne « plohom. Kar trdijo mnogi Judje, namreč da ao srečali sme« loče se slone, krave, lisice in vse nogoče druge Šivali, bo šlo po /sej priliki na račun zmote. A i opicah, vsaj o človeških opicah, iimpansih ln orangutanih je go-ovo, da ae znajo smejati in voditi se kakor Človek. čudno Je, da še pri opičjih nladičlh sproži smeh najlažjo po Istem vzroku kakor pri človeških itrocih, namreč po ščegetanju, ločim ti bodo odraale opice taktno zaupnost aelo slabo poplačale. če pa so opioe za aedaj edine Hvali, ki Jim lahko priznavamo wr» h, s tem nikakor nismo povedali, da vse druge Hvali nimajo smisla ta humor. Živali vsekakor na rune načine izražajo ivojo zadovoljnost ln vezolji. Najbolj tnanl primer te vmte. |e riiačka, ki prede. Angleška proučevalka živali Frances Pltt vidi v igri mladih vider, v lovu ia repom druge mlade šivali, v prekucavanju in podobnih vese-, lih prisorih bližnjo aorodnoet a Mornarji Izvojevall delno ^„,1 smejočih ss otrok Pri tem atnago se živalim oči prav tako svetijo Ban (Pedro! Cel, — Mornarji kakor razposajenemu človeku, na parniku Point Gordova, lasi Bobri kažejo pri svojih igrah »walne A Hoyte Co., so delno 4»4 neko gibanje podkožnih mišic, speli 8 svojo stavko, ki Je priče- ki povzroča potem nekakšno vala v Ban Franciscu v času, ko Je lovsnjs dlaks. Ti gibljajl kote parnik zapuščal pristanišče. I so po vsej priliki sorodni ščege-Mornarjl W uhte vali oumur- tanju, ki Pedru, Je kaplUn obljubil, da N^J"^ - tfW >tPth ^ pipe, JI vali od ljubljanskega mestnega fizikata, naj spravi Kocbeka očeta v umobolnico. Tako se jt< tudi zgodilo a tistim tajinstve nlm ugrabljen u m. Zdaj Je Koc bek proat, ainova pa ata baje aa-radi te afere le rasdedlnjena. Požar v Krtevlnl,—V Krčevi nl pri Ptuju Ja 29. t m. opoldm zagorelo veliko goapodarsko po alopja posestnika Franceta Ska ze. Gasilci ao bili alcer takoj iu požarnem mestu, a aaradl ulit vega potoka so šele t vellkln naporom prišli do zadostne koli čine vode, da ao lahko lačeli i brizgelno gaaltl pošar. Uspeh Jim Je, da so ogenj omejili le m goreče poslopjo, ki pa Je pogo relo do tal. Y poalopju sU bih dva hleva, k^arnlca, skedenj ii pralnica. Pogorelo Je tudi pre csj pridelkov, ftkoda Je preeej šnja, a Je menda krita a zavarovalnino. y . RAZNE VC8TI ugodil zahtevam raaen delovni- "dovoljnoat. ra skrajšanje mora JB dobiti dovoljenj« od družbe. Ka- ka, za katerega <>ajšanje od družbi plUn je držal svojo obljubo ln v Sen Pedru dal prenoviti poate-IJe ln Izboljšal hrano. Krovnemu moštvu ao ae pridružili tudi kur Ječi. Delovnilmi M akrajšan; delajo še vedno po 12 ur. Mornarji na aapadm obali smatrajo ladje te družbe aa najslabše. Voaljo med priatanBšel Mehiškega zaliva In aapadno o-balo. Mu nlao pustili umreti Han Francosco. — Nad 70-let-m VVIIlittm Finnegan Je oklenil ločiti ae od Uga aveU, ker ae Je zadnja leta težko preživljal. "Sem pa Um aem dobil akorjo kruha In košček mesa. Ns do-volj, da bl ae naaltll. Poskusil sem delati, pa nisem mogel. Sem prestar. Zato aem sklenil se vleči ns tla In umreti/' Svojo zgodbo je povedal poli Mllton Greenman v Flla-delfljl Je ugotovil na belih podganah, da izražajo svoje ugodje š šklepetanjem zob, kar nl daleč od človeškega smeha, pri kate« rem ae usta sunkovito odpirajo In aaplrajo. Mravlje, ki redijo moteno živino," neke majhne žuželke, Imajo navpdo, da Jih ščegetajo. To ščegetanje mora v šlvlnici vzbujati neki ugodni počutek, ker laločuje potem kapljice sladkega soka, ki ga mravlje posrebajo z največjo naela-do. NI torej izključeno, da Imajo živali neki smisel sa humor, ki se Izraža v najprlmltivnejšl obliki še pri žuželkah s tem, da se dajejo ščegetatl. IZ MIMORJA ———• Nesreča v raškem premogov. nSiu V raškem premogovniku so kopati nov del enega Izmed rovov. Ko so z minami napravili že večjo vdolbino v hrib, fldee Mii kVmViš našla m grmom v M lil trlj^ delavci, mtod njimi Sate ^^^VlsŽl* parka. I^žel Je Um ln umlrsl csLablnJs ln Mate VtokoeM, Vaam h«« i Ji u aem pe Um|»*rodJe. • katerim Je bilo tij- t triap^lnT žel^. • be PofprHl stene In atrop d. ul! -l^T Pr*rw*i mn le bil < ** w Ir^l,,l• Nenadoma pa ee SSSVSi"u videl je dolge vrste brezposelnih, imigrantov in domačinov in začel alutiti, dn vlada v Industriji grozen nered, katerega neposredne žrtve ao delavci; začelo se mu je dozdevati, da bi moralo biti drugače, da bi Irttko bilo drugače — kako bi se dalo iz tega čudnega kaosa napraviti red, o tem tedaj ni še raamlšljal. Janez-je bil opazovalec, ki iz svojih opaaovanj ni ustvarjal potrebnih zaključkov. Do enega zaključka je vendarle pr^: bi bilo mnogo bolje za delavce če b bili organizirani. Potem ne bi bilo treba delavcem garati za dvajset ali trideset centov «a uro, prenašati prekletstva besnegn priganjaštva in še prositi za takšno delo kakor vbogajme. Do tu je prišel — dalje ni silil. V teh mesecih Je Janez spoznal tudi, cU so razni plemenski predsodki, ki jih tako ljubosumno gojijo pripadniki belega plemena, brez realne podlage in se dajo težko, ako sploh, opravičiti. , „ _ . Prišel je v dotlko z mladim zamorcem, delavcem % neki tovarni oblek, ki Je svoj prosti čas porabil aa razširjehje avojega miselnega obzorja. Janez Je menil, da ao črnci neke vrste nižja bitja, ljudje na nižji raavojnl stopnji, ki so še nesposobni za civilizacijo, neomikan , divji barbari, toda Jim ga Je kmalu prepričal, da ae Je grdo zmotil; mladi črnec Je namreč miselno daleč nedkrlljeval Janeza, ki se Je vsled tega večkrat znašel v neprijetni zadregi. Kdo bi al bil mislil, da imajo tudi črnci možgane in še tako razvite?! Hudimana, saj Janez ne ve niti četrtlnke toga, kar ima Jim v glavi! Poznanstvo z Jimom ni škodovalo Janezu, temveč mu v več oalrlh koristilo. Spoznal je, da so črnci ljudje dobrih in slabih lastnosti, prav tako kakor belci; da se Jim godi od strani belopoltnlh ljudi, posebno Amerlkancev, velika krivica; da so zmožni tekmovati z belci na vseh • poljih človeškega znanja, in če Je povprečni črnec miselno na nttjl stopnji, je temu kriv beli človek, Id mu ne da priložnosti in sredstev za poglobitev temeljne Izobrazbe; da ns velja soditi ljudi po zunanjosti ali barvi koie; da ao med zamorci dobri in«x*teni kakor tudi slabi značaji, prav tako kakor na pr. med Slovenci aH Amerikancl. IPolag tega Je dobil prvi poduk v socialnih vprašanjih in problemih, na katerih temeljih Je pozneje postavil svoje novo svetovno nazlranje. Jim se je nadalje izkazal ti*li kot dober učitelj angleščine, kar je Jako koristilo Janeau ter ga le še bolj prlbltdalo mlademu črncu. Ko ee Je leto pozneje vrnil z sa-pada v Toronto, Ja bil zelo razočaran, ker ni mogel najti svojega črnega prijatelja, ki ee Je bil medtem neznano kam preselil. O Židih Je bil Janes prepričan, da so brezarč-ni oderuhi, vedno pripravljeni za malo dobička odreti koto a krščanekega človeka; aploh Je videl v njih nekakšne befttije, ki bi jih bilo treba uničiti In katere je eovražtl še Isss mlada, ko ' mu Je veroučltelj v šoli živo slikal, kako so grdi, krvoločni judovski barantači mučili In umorili "našega ljubega gospoda Jezusa Krista." Toda to njegpvo prepričanje ss Je nekega dne rasbli-nllo v nič ln Jsnes js apoznal, da je živel v grdih zmotah gleda ljudi hebrejskega porekla. Danlel ali Dan Je bil mlad, velik ln močan dečko šldovskega rodu, doma is rumunake Bee- ittti ramo pazili boste na druge,) vas bo peljal preko poraaov in kaj govore in kaj delajo. Ce kdoUmag do končne zmage. Samo: kaj reče proti meni, pripeljite združite se!" • gs sem. Razumete?" Tako so govorili ti »tftatorji "Kazumemo!" PriklonUi so se in delavci so pritrjevali. Preroki in odšli Kmalu so dobili še unl-1 so izginili s svojimi lisami h Ka-forme, da ao proletarci lahko koj pitalistu, ki Je hitro dal zgradi-, vedeli: mat pravice oziroma mož ti sebi vieeče vrtove in svojim o-arabije. V Kanadi Je bil dve leti. Prijazen Kapiuiifttm» S® bolj jih Je t^ raz- trokom jezerca ln "agitatorjem dečko, potrpežljiva ln dobra duša, pripravljen trgotiU) in uniforma jih kar ni ječe. V vieeče vrtove je odpeljal Mož ia žena — O, nesrečnica, zakaj ai nisem raje dvakrat premislila, pre-dno sem te vzela! — Meni bi bilo zadostovalo, če bi si enkrat premislil. sprijateljiti ae z vsakim človekom. Seznanil se je Janez z nJim tistega dne, ko je mladi Zid postal njegov sostanovalec; slovaški tovariši so se namreč izselili ln Janez Je bil nekaj tednov sam. TPrvl vtis, ki ga Je bil napravil Dan na Janeza, Je bil dober; Janez je bi« uganil, da ne bo težko shajati s tem človekom In da ee uteg- Edino oNlffJi neta sčasoma celo epri Jatelj Iti. videl sprva v njegovi pripadnosti k hebrejski ----- ----- rasi; ta "ovira" pa se je kmalu podrla in Slove- ptt uniformiranci Jih nUo pusti- no mogla krotiti > I vodo in delavci so šli zopet na Med tem pa se Je zgodilo ču- Uei0. Vendar se je še pojavila do: vodnjak je poeUl p« in do ro- nadprodukcija, to se pravi, da so ba. Kapitalist pa se nI začudil, preveč vode nanoalli. Zopet je ampak odpustil vae delavce: vladala beda ln zopet so se poja-"Preveč vode ste mi nanozili. vili novi agitatorji, ki so poučili Počakajte, da Jo nekaj shlapt v proletarce, da bo ko*ec žeje te-zrak in nikaj popijem!" daj, ko bo vodnjak v njihovih Odšli so delavci in se hoteli rokah. Vodnjak pa morejo vzeti vleči na travnik pri drevoredu. | le ^o! Beda Je postajala ved in večja, nezadovoljnost nec in 2id sta si preko žalostnih ostankov ne- I u, osK tovariši, več. Bili so srečni in njihov SSSsSSs abs assfifta? Sl^ft^ bo ko^^^ eeiprebajsll proletarci in ob vo- M^E deeel ja8ni Delavci so pol verjeli in pol ne zi Proletarske decel verjemite n^sohui in beda na Tjkoprouči go-zemlji. da bi to dvoje bilo vzve-Up^rjivodnjak^ vsega, zi, le količkaj v zvezi? — U ae| So že ali šele bodo? (M. K.) OPAZKE ANGLE-ŠKEGA TISKA Pozna jih Ona: Ah, moŽiČek, srček, dušica . . . On (suhoparno): Klobuk ali obleko? Ml Nova elužfcinja Ste že kje služili? — Seveda sem, dve leti. — Ii imate izpričevalo? — Celih 16, in vsa so dobra. e *,iw* * • f Zna ai pomagati — Povej mi, prijatelj, kaj bi storil, če bi ti zdravnik nekega lepega dne povedal, da boš živel samo Še mesec dni. — Takoj bi poiskal drugega zdravnika. V kavami Mlada dama; Gospod ali ni bil prav kar tu gospojl je iskal damo v modri obCkjvl — bil je. čakal jt. ^trt re' P0^ t Pa °dk'1 2 danJ zelem obleki. e Zagovoril je — Ce hočete preskrbi J hčerki ženina, ne smete pj ti, da ni treba, da bi bil h3 niti lep, niti prebrisan, ker ii vse te lastnosti, moja hči. I pa biti dostojen. V zakonu — Kako se godi tvojemu .atelju v zakonu? — Imenitno! Dopoldne dela, na kar hoče, popoldne pa dela o) kar ona hoče. Junak — Pomisli, kaj se mi je | dildj Pridem dopiov in vidim, , ileči moj prokurist pred ' ženo. Pravim ti, če bi bil imeli seboj revolver, bi mu bil pri« splošnem za velike lenuhe, ki so dobri baranta- | da je to le pesek v oci. ra ama ^ ^ či in grdi oderuhi, toda zanič za vsako fizično delo in napor. Dan pa je garal kakor ni Janez nikdar delal v svojem življenju! Za borih šest dolarjev dnevne mezde se je vsak dan gnal tako, da je prišel domov telesno vee izčrpan! Jani Zid, trdemu delu je vajen, ampak za tak lu so Utihnili. Kapitalist je med tem pridno škropil — seveda ne on! — svo-| je vrtove In nez Zgodba o vodnjaku ____________Neki zdravnik pravi: ^Odkril drevorede in tako I sem, da moram na leto pet- do le nekaj "vode že odteklo! Delav- šestkrat k svojemu zobozdravnici so pričeli delati dalje, solnoe ku."—Lahko bi bil pogumnejši ____________Ii- ..... , oa je Imelo še vedno lise. Prav- in pozvonil £e prvič. ; ^ šno delo bi se najbrž prav lepo zahvalil, čeprav £pJray bl ge morale ^ večati, • . ao dolarji kaj vabljivi! ker beda delavcev nI jenjala, "Eskimka Je že s štiridesetim "Hudimana, kaše, da sem se tudi glede Zi- kajti Kapitalist Jib je zdaj alab- letom stara," pravi neki potova-dov trdo mc^il!" je vskllksl v sebi. "MUHI sem, ^ plačal, kot preje! lec.—Angležinja s štiridesetim da med njimi ne dobiš poštenega delavca, tale Kmalu je bij vodnjak spet letom še ni stara. S štiridese-Jud pa ti gara pod ssmljo kskor bi Jaz ne tla- p^j 2opet so morali prekiniti z tim letom ne šteje še niti štiri-čanll niti v sanjah! Videti Je, da ae je prava | in beda Je spet nastala, deset let Kapitalist pošlje seveda zopet * avoje dvorne norce-modrijane z V Najnovejša noroRt je nabira-zgodboo lisah, pa niso imeli sre- nje pajčevln, ki jih hranijo med če. Med delavci so se pojavili steklenimi ploščami^Poznamo ljudje, ki s b razjasnili vso stvar I služkinjo, ki nabira pajčevine že in ki jih je tjudatvo nazivalo "a-|leU. Hrani jih pa pod atropom. gitatorje". TI so nazivali druge * delavce s "iodrugi". Neki entolog pravi, da dajejo "Sodrugi! naše žuljave roke navadnemu moskltu še nekate-delajo preurno in preveč. Zato Ira druga imena.—To delajo pose je vodnjak napolnil do vrha sobno razjarjene žrtve, ki jih je in zdaj smO brez dela, gladni !| moskit pravkar pičil. Zakaj je tako? Kar Kapitallet ni gorenjskih snešnlkov in skrita kakor je skrit I »^koliko vode rabi in koliko« Pri bolniku v grmovju in vnseju tiho žuboreči gozdni stu- drti vodnjak^to so prav da je _ A„ ftf dobro pat|U> da bI denček. Danova ljubezen Je bila drugačna: glo- donašanje toplomer ne prestopil 91 stev boka, vse premagajoča ln do skrajnosti nežna. V Pinj?q , In dočlm je Janea vedno skrival svoja čuvatva kl " ^ - Seveda sem. gospod dok v globini svojega bitja, jih je Dan poetoma to niW "'iT^' islU is sobe kakor mogočni Dnjeater izliva svoje | ^ jj Jl^ naredili preveč ln morali so u- bro vigoko nad ^ ^ Mm gA sUviti tovarno. Torej Je Povsod ,u naMj> to takozvano proizvajanje neor-1 ganizirano! In ta neorganiziranost povzroča bedo in beda povzroča razrede; bogate in revne. "Ko bi tvoj dobri o<5e vedel, V ako se slabo ponašaš, bi dobi! b've lase, li poftducž!" "Potem bi bil pa prav /o tov o 7trel, gospod učitelj! "Zakaj?" "Ker je popqjnoma plešast!" ' * Pri zdravniku — Sam ne vem, kaj je to, goapod doktor, da se moja žena zadnje čase vsak hip strese. — To ni nič hudega, gre le za pripravo za zimo, ko bo hotela imeti nov kožuh. • "Janezek, zakaj pa vendar stojiš pred ogledalom zaprtih či?" "Veš, stric, rad bi videl, kako izgledam v spanm^B - KUPIMO ZEMLJIŠKE BONDBl iMUne od aM^ih ka«k: ■ KM»ar Attarictn HUU Bank PMpUa Stork YaNa Natl. Bank S Tra M(«wa Park Ndl*Ml Bank. ia PtaiiB, Hu trina c»n«. 6 S. KN1GHT, U N. LA SALLK 8T. R. Chicago. III. (j Izdaja avoje posebno list t«r' nnir^hm SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA | publikacije ia Proeveta za korfc ter 7 potrebno agitacijo g?o društev in članstva in za prop gando svojih Mej. Nikakor ne za propagando drugih pof ponflh organizacij. Vsaka! ganlzaclja Ima običajno st« glasilo. Torej agitatorični dop ln naznanila drugih podponi organizacij In ajlh društev se ne pošiljajo llatu Prosveti šola v spoznavanju ljudi šele pričela zame de bolj pa se je čudil Janez, ko je apoznal, kako dober in plemenit značaj biva v mladem Zidu. . MM** ■ -Ht i^^ri/teif^if^Ž ^tf^ie^^iižgr^ Najprej ga je presenetila čudovito nežna ljubezen do matere, kl mu Je bivala v rodni Besa-rabiji. Koliko neine ljubezni in prisrčne, otroške udanoetl Je bilo v njegovih beeedah in očeh, kadar Je govoril Janezu o avojih materi! Tudi Janez je ljubil svojo mater, toda njegova lju-besen je bils ekrita pod trdo akorjo, katere nl| nikdar predrl čnvstvenl izliv otroške ljubezni; trda je bila ta ljubezen, trda, kakor apnenec vodovje v Črno morje. Janesa js bilo ob takih trenutkih skoro sram. (Dalje prihodnji«.) NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA fgt j i *; v* Tf^^lt ^^p^niir • ii^.v,; ' ff.?' Pe sklepa S. rsiae koareadje ss setfa) lahke aaročl aa list Pnmk prišteje edea. dva ali tri ilaae Ia Me šniHae Ia fta eaega sulor« k naročnini. Ust Preeveta staae ss vse easko, ss Usae aH asčlase MS eao letne aarečataM. Ker »a llaal le plačajo pri aasaaieatn fUO u uši se )iai te prištele k naročnini. Mi prišteje«* enega. Sva ali tri ilam ene drošine k eni naročnini. Torej seda) nI vsroka« reši, šs )e list n drag ss Usae S. N. P. J. List Preeveta Je vaša lastnina is goton skoro v vsaki drnilnl nekio, ki M red HU1 list vssk dan. Ter.J tedaj ha prilike, da ss tnd| TI naročite na dnevnik Proeveta. Cena Mete ProsriU) Za Zdra«. drisre In Ksaade SSJS Za Cieoro in Ghieace I«......Kl 1 tednik ln..............4JS 1 tednik in...............t S tednike in............ M§ S todnihs Ia.............. t S tednike In............ SUM S tednike In..............i IspoinKe spodnji knpon, prileiiU potrebne vsoto densrja sN Mm Order v pisma in si naročite Proeveto. Ilet, U Je vsša lastnin« _ Pojssnflo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNI ali še se preseli proč od družine ia bo sshtevsl ssm svoj list tednik, U moral tisti lian Is dotične družine, ki Je tako skupno naročen« n« dnen Proeveto, to takoj nasnanitl npramlitvn lista, ln obenem dopUbtl fm vsoto llftn Proeveta. Ako tega ne store, tedaj mera opravaiitvo datvm aa to vsoto naročnika. 'V PROSVETA, SNPJ, ZSST 8a Uwndale Ave^ Chleac«, UL Priloženo poilljan naročnino sa Vat Preeveta vsoto S----- ___:___ a Ustavite tednik Ia ga pripišite k meH odeledečlk Držav * (Pravljica od vsepovsod.) Bil Je nekoč svet, na svetu je bila dežela, dežela je bila suha. Niti ene kapljice vode ni bilo v tej obljubljeni deželi. Rože so ovenele. zemlja Je pokala, nebo pa jaano ln solnce na njem. Sli so ljudje, vsi enako šejni vode. lakat vrelcev. Tu pa tam so kopali, gledali; nič, vode ni bilo. še za napratnik ne. Grla ao se jim sušila in —> potovali ao dalje, I-skat vode. Ril pa je eden med njimi, ki je hodil in lakal vode popolnoma itam, osamel. Zadnji Je bil med njimi. In, čudo prečudno: našel je vrelec, mimo katerega so šil dugi z žejnim grlom, pa ga niso videli. Sicer preklicano čudno, pa približno tako je ree bilo. Torej našel je vodo. Napil se je, pa ne doeti, ker je bil skop ln se je bal za vodo. Zatem |>a s kamenjem in drugimi pripomočki, ki ao letali tam v bližini, zgradil nekak vodnjak. Druge vrelce, kl jih jr naSel le v bližini, Je vse viel xa*e in gledal, da Je vaa voda tekla v njegov vodnjak. Bil je pa precej čuden vodnjak: za uteka-, nje vode v vodnjak Je bilo dovolj prostora za odtekanje pa prav majhna luknjica, kot ao ' dandanes v jetnlšklh vratih. Ze na vodnjaku ae je poenalo a kopu ha, kl ae je sam nazval "Kapitalista". Ostali pa žejni, ki so ae zvali proletaroe, so dospeti do kraja voje dežele in niso ničesar našli. Vrnili ao ae ln ssgledall Kapitalistov vodnjak in vodo v nJem. de bolj so sačutllt avojo žejo In kar planiti ao hoteli na do tega spoznanja, drugi _pa ne. | M Vg{ pro^rei Vseh dežel zdru pred In ti vsako vedro pa, kl ga laplješ,| dva krajcarja. Pri dru pol dobička!" vsakem ve- •u poi aooicKa Poalednjlh Je v Samo nekateri redki so priaiij y#jo se proleta velika večina; zo-irci. Treba je, da TBLBTON ROCKWBLL «004 vodo. Kapitalist pa stopi vodnjak. "Kaj, ali ste tatovi? MoJo vodo bi pili, seveda mojo?" Začudili so ae žejni njegovemu vedenju in njegovim dam: "Kako to, tvoja? Kaj mlallš s tem?" "Kaj mlatim? B, voda Je moja; nedam Je nikomur!" Kastogotill ao aa. In ko bi ne bili žejni ln valed šeje slabi, e, slaba bl predla nJemu, vodenlč-nemu, napojenemu. Ker pa ao bili slabi ln še nezavedni, ao ga prosili "Saj poetanemo tvoji, 6e nam daš vode. Daj nam Jo, s ker po* ginemo Žeje I" i Kaj ml boete vit Pač pa bl ku pil vaše roke, to se pravi: Daj U. noaite ml vodo Is drugih vrel cev v U vodnjak. In aleheml bo dobil za vsako vedro vode, kl jo prinese, ea krajcart" "In piti bomo mnelt vedno, ae-veda". "Ce pa boste hoteli piti, bo-ste morali plačati: sa vaško vedro vode, ki jo iapljete, boete plačali dva krajcarja. Ce ste sa- dovoljrvi, dobro; če ne pa pogial- tet Kakor vam je drago!" Oni pa ao gledali ftejttl. kakor ao bili: "Za vsako vedro vode, kl ga prlneseš, dobiš so krnjear, sa dnji ao ae udali in u noaili vodo v vodnjak. Udali so ae še drugi. Tako so prišli vsi v njegovo sluibo, v službo Kapitalista, ki Jih Je poenal le v toliko, v kolikor ao mu prineall vode. To so proletarci zvali mezdno delo. Vendar niso bili samo donašal-cl vode, temveč so tudi zidali nove vodnjake, kl so jih odkrivali drugI, popravljali atarega itd. Predvsem pa ao najprej zgradili Kapitalistu drevored, kjer se je trebuhoveenl Kapital apreha- žite ln vršite skupno boj proti Kapitalistom, boj, kl bo večkrat porajal barikade, spopade in kl | NAROČNIKI POZOR! TISKARNA S. N. P. J Znamenje (Sept. SO, 1932J, pomeni, da vam je aaročalaa pote dan. Ponovite ja jpra- I Aha, ttata ne prejmete. Je mogoče astavljen, ker al bU plačaš. Ake Js vsš list plačaa In ga ne prejmeta, Je jal. Seveda to ni bilo všeč n)